strokovna in znanstvena srečanja 131 Joca Zurc Etika, bioetika in šport – odmevna 2. mednarodna konferenca Zagreb in Varaždin, 22. in 23. marec 2019 Hrvaški kolegi filozofije športa so nas prije- tno presenetili in ob koncu meseca marca 2019 uspešno organizirali že 2. mednaro- dno znanstveno konferenco, namenjeno aktualnemu dogajanju in novitetam na področju bioetike v športu. Osrednji na- men konference je bila vzpostavitev med- narodnega interdisciplinarnega dialoga o bioetičnih problemih sodobnega športa ter promocija etike in bioetike v športu kot samostojnih znanstvenih disciplin na področju jugovzhodne Evrope. Bioetična perspektiva v športu je bila obravnavana na temeljih filozofije športa, ki je mlado in- terdisciplinarno področje v znanosti in se razvija v tesnem sodelovanju med filozofi- jo in kineziologijo ter prenaša znanja tudi iz drugih sorodnih ved, ki zadevajo vprašanja športa in gibalne aktivnosti, kot so antro- pologija, pedagogika, sociologija, zgodovi- na, medicina in metodologija. Konferenca bioetike je združila 25 izbranih vabljenih raziskovalcev, profesorjev in strokovnjakov iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Bolgarije in Francije. Osrednji iniciator programskega in organizacijskega odbora konference je bil prodorni hrvaški filozof športa, g. Matija Mato Škerbić, prof. šp. vzg., dolgoletni špor- tni pedagog, danes raziskovalec, učitelj in filozof športa na Univerzi v Zagrebu. Program konference, ki je potekal v izvedbi inovativne ter nadvse gostoljubne orga- nizacije, se je prvi dan odvijal v prostorih Centra odličnosti za integrativno bioetiko v Zagrebu in drugi dan v čudovitem am- bientu Herzerjeve Palače mestnega mu- zeja v Varaždinu. Prevoz udeležencev med obema krajema izvedbe je bil organiziran. Na poti pa dragocena dodatna priložnost za druženje in spoznavanje, vzpostavljanje novih povezav ter dogovarjanje o skupnih projektih v prihodnje. Program konference je postregel z visoko kakovostnimi prispev- ki različnih vidikov bioetike v športu, in si- cer vse od fair playa in vprašanj dopinga v športu, vključno z izboljšanjem funkcij možganov in nevrodopinga, konfliktov in- teresov športne medicine, preko bioetičnih vprašanj enakopravnosti žensk v športu kot so preverjanje spola, genetsko testiranje, legalna sredstva za izboljšanje športnih rezultatov in vpliv športne tehnologije, pa vse do vprašanj instrumentalizacije špor- tnikov, psihoanalize v športu, iskanja smisla, vrlin in religije v športu, filozofije planinstva, joge, juda in boksa, ter zgodovine filozofije športa, etike in bioetike. Delegacije slušateljev so prihajale iz viso- košolskih institucij, kjer se razvija bioetika v športu, kot so kineziološke fakultete/ fa- kultete za šport, športno vzgojo in zdravje, filozofske, pedagoške, teološke in medicin- ske fakultete, inštituti za integrativno bio- etiko, družboslovne in zgodovinske študije ter protidopinške agencije. Najštevilčnejša je bila hrvaška delegacija, katerih devet čla- nov je prihajalo iz Zagreba, Varaždina, Reke, Osijeka in Splita, s šestimi predstavniki je sledila Srbija, štirje udeleženci so priha- jali iz Slovenije, dva iz Francije ter po ena predstavnica iz Bolgarije in Češke. Ob po- vabilu evropskim slovanskim regionalnim Slovenski predstavnici z glavnim pobudnikom in organizatorjem konference pred konferenčno dvo- rano v Varaždinu (od leve proti desni: izr. prof. dddr. Joca Zurc, g. Matija Mato Škerbić, red. prof. dr. Olga Markič) 132 partnerjem so organizatorji na konferenci gostili tudi dve svetovni avtoriteti na po- dročja filozofije in etike športa. Kot vabljena predavatelja sta nastopila profesor dr. Jim S. Parry iz Karlove Univerze v Pragi (Češka) in profesor dr. Michael J. McNamee iz Swan- sea Univerze v Veliki Britaniji (Wales). Oba vabljena akademika sta bila med ključni- mi iniciatorji in ustanovitelji Britanskega združenja za filozofijo športa kot prvega na evropskem kontinentu, sodelovala sta pri ustanovitvi znanstvene revije »Sport, Ethics and Philosophy« ter sta avtorja ugle- dnih knjig na področju etike v športu, ki so izšle pri založbi Routledge. Profesor McNa- mee se je v uvodnem predavanju posve- til razpravi na temo konfliktov interesov v športni medicini. Izpostavil je pomanjkanje definiranosti medicinske etike in nejasne vloge zdravnikov v odnosu do športnika. Na primeru intervjujev z zdravstvenim ose- bjem v angleški Premier ligi je predstavil potencialne konflikte, ki se lahko pojavijo na področju medicine športa. V zaključ- ku je poudaril, da bi morala biti primarna dolžnost zdravnika zagotavljanje zdravja športnika, kateri naj se vse ostale dolžnosti (tudi nasprotujoče) sekundarno podredijo. Profesor dr. Jim S. Parry pa je v zaključnem predavanju konference pozornost name- nil izredno aktualnemu vprašanju o vplivu tehnologije na spreminjanje športa. Pre- dlagal je tri ključne kriterije pri odločitvi, ali velja v športu sprejeti in uvesti določeno novo tehnološko iznajdbo, in sicer: 1) vloga pravil v športu, 2) razlikovanje med konsti- tutivnimi in regulativnimi pravili športa, ter 3) priznanje »notranje vrednosti« športa kot družbene prakse. Predavatelj je sklenil svojo razpravo z mislijo, da je uvedba nove tehnologije v športu neobhodno poveza- na s spremembo njegovih konstitutivnih pravil, zato bi kot taka morala biti evalvira- na z vidika zmožnosti promoviranja ustre- znega »notranjega dobrega« v športu. Kot svetovni avtoriteti in ključna akterja razvoja filozofije športa v Evropi in svetu sta prof. Parry in prof. McNamee, ob izvedbi svojih vabljenih predavanj, delovala tudi kot men- torja prisotnim udeležencem. Vsak predsta- vljeni prispevek sta pozorno spremljala in posredovala vprašanja za diskusijo, nad- gradnjo raziskave in besedila prispevka ter napredek vsakega udeleženca. Na ta način je konferenca za vse prisotne delovala kot stimulativno učno okolje z močno podpo- ro akademskemu razvoju posameznikov kot tudi discipline bioetike v športu na ob- močju jugovzhodne Evrope. Slovenijo je zastopalo pet uveljavljenih fi- lozofov športa. Kot prvi je profesor dr. Lev Kreft predstavil svojo novo tematiko raz- iskovanja s prispevkom »Boxing from the Ethical Corner: The Art of Japan«. Pozornost je posvetil obravnavi boksarskega športa z vidika umetnosti, zlasti njegove umetniške upodobitve, v kateri se za razliko od drugih športov pogosto predstavlja simbolična reprezentacija moškosti z vsemi svojimi strastmi in strahovi in etični standardi, ki so prenosljivi v vsakodnevno življenje. Na primeru povojne Japonske umetnosti je osvetlil etiko boksa kot etiko odgovornosti do uporabe nasilja. Ugotovil je, da se boks v japonski umetniški praksi ne pojavlja kot subjekt reprezentacije, temveč kot metoda produkcije. V nadaljevanju je bila skozi krat- ko zgodbo »Tišina«, japonskega pisatelja Haruki Murakami, predstavljena boksarska praksa kot vir osebne etične stabilnosti v vsakdanjem življenju. Profesorica dr. Olga Markič iz Oddelka za filozofijo, Filozofske fakultete UL se je v svoji predstavitvi z na- slovom »Neuro-Enchancement and Neuro- doping« posvetila aktualnim vprašanjem nevroetike in izboljševanja človekovih ko- gnitivnih funkcij s pomočjo farmacevtskih in drugih oblik stimulacije možganov pri zdravih posameznikih. Avtorica je izposta- vila ključno dilemo, ali naj se nevrointer- vencije vrednotijo kot goljufanje v športu, ki ga je potrebno definirati kot nezakoniti nevrodoping, ali pa jih velja obravnavati samo kot možne pristope pri premago- vanju omejitev športnika. V zaključku je avtorica poudarila, da ni enoznačnega od- govora, potrebno ga je iskati tudi pri značil- nostih posameznih športov. Dr. Jernej Pisk, predsednik Slovenskega društva za filozofi- jo športa, je prvi dan konference izzval ob- činstvo s prispevkom »From Anthropology to Ethics of Cardinal Virtues in Sport«. Avtor se je posvetil obravnavi etiki vrlin kot eni izmed najvplivnejših teorij v etiki športa. Izpostavil je, da je izvor vrlin v specifičnem klasičnem razumevanju človekove narave in antropoloških virov usmerjen v samo- -perfekcionizem, ki je še kako relevanten za današnjo filozofijo športa. V nadaljeva- nju je izpeljal štiri glavne kardinalne vrline: modrost, pogum, zmernost in pravičnost, ki predstavljajo odličnost moralnega zna- čaja oz. tako imenovani koncept dobrega v etiki, ob njem pa vzporedno tudi koncept pravičnosti v družbi. Avtor je poudaril, da navedene vrline prispevajo k razumevanju človekove narave in same narave športa. Izr. prof. dddr. Joca Zurc, ki se trenutno s štipendijo japonske akademije znanosti (Japan Society for the Promotion of Science) podoktorsko izobražuje na področju filo- zofije športa in didaktike športne vzgoje na Univerzi v Okayami (osrednja Japonska), pa je predstavila ugotovitve zadnjega raz- iskovanja v prispevku »Bioethical Issues of Women's Artistic Gymnastics«, v katerih je razgrnila bioetične dileme v športu mladih, Zadovoljstvo udeležencev ob zaključku konference in vrnitev iz Varaždina v Zagreb (od leve proti desni stojijo: asist. Luka Janeš in asist. Matija Mato Škerbić, Hrvaška, izr. prof. dddr. Joca Zurc, Slovenija, doc. dr. Anđelo Maly, Hrvaška, od leve proti desni spredaj: izr. prof. dr. Boryana C. Angelova-Igova, Bolgarija in dr. Jernej Pisk, Slovenija) strokovna in znanstvena srečanja 133 kot so gensko testiranje in selekcija otrok za vrhunski šport, legalizirana problemati- ka razširjene uporaba sredstev proti bole- činam in drugih stimulusov za izboljšanje športne izvedbe, rasna vprašanja ter vpra- šanja testiranja spola pri športnicah. Ob navedenih slovenskih predstavitvah je na konferenci v razpravah vidno sodeloval tudi filozof športa, dr. Milan Hosta. Hrvatsko društvo za bioetiko je izdalo zbornik povzetkov konference v 200 izvo- dih. Ob slednjem pa so kot organizatorji konference nastopali še Hrvaško filozofsko društvo in Center odličnosti za integrativno bioetiko, ki deluje v okviru Filozofske fakul- tete Univerze v Zagrebu in je bil ustavljen leta 2014 med prvimi sedmimi znanstve- nimi centri odličnosti na Hrvaškem. Center združuje novo generacijo hrvaških filozo- fov, kineziologov in bioetikov, ki se ukvar- jajo z vprašanji filozofije športa, etike in bioetike v športu ter si prizadevajo za origi- nalnost, pomembnost in aktualnost svojih znanstvenih ugotovitev ter njihovo primer- ljivost z najkakovostnejšimi organizacijami in raziskovalnimi skupinami v svetu. Center v sodelovanju s Hrvaškim filozofskim dru- štvom vsako leto organizira Lošinjske dne- ve bioetike. S pomočjo sponzorjev in lokalne turistične organizacije je bil organiziran voden ogled mesta in odlična pogostitev udeležencev. Konferenca »Etika, bioetika in šport« je pote- kala že drugič po vrsti. Prva izvedba je bila marca 2018, na kateri sta med slovenskimi predstavniki nastopila prof. dr. Lev Kreft in dr. Milan Hosta. Za v prihodnje pa so načrti naših sosedov še smelejši, saj si želijo na Hr- vaškem, v čudovitem obalnem mestu Split, organizirati svetovno konferenco filozofije športa IAPS (International Association for the Philosophy of Sport). Ob konferencah pa ne velja zanemariti tudi obsežnega bibliograf- skega opusa monografij, periodičnih publi- kacij, znanstvenih člankov ter nenazadnje evropskih projektov, ki jih izkazuje pomla- jena hrvaška ekipa filozofov športa. Ob teh uspehih si velja postaviti vprašanje, ali tudi slovenski filozofi in kineziologi zmoremo združiti naš potencial, voljo, znanje in ideje ter prispevati k razvoju športa na področju njegove etike in bioetike tudi v mednaro- dnem prostoru. Južni sosedje so nam dali lep zgled, ki žanje uspeha in ki ga zagotovo velja posnemati! izr. prof. dddr. Joca Zurc, JSPS International Research Fellow Okayama University, Graduate School of Education, Japonska joca.zurc@guest.arnes.si