1. o n. ra u v ro če za da mador Mi še ne erli co av«, zaik. bo povo,  je nil govrši pri je rez raj rani adorooročilo etu. azni est, o. Vestni. Rezervni fond. Vrla koleginja gospica Minka Mikličeva iz Gomilskega je nabrala o priliki zborovanja »Savinjskega učit. društva« v Gomilski dne 18. februarja t. 14 K 80 V. za »Zavezin« rezervni fond. — Jako nas je razveselil ta znesek, ki je dozdaj še prvi in ki nam ga je poslala nežna roka stanovsko zavedne gospice tovarišice. To jdobro znamenje. Rodoljubni gospici kličemo: Živela! Blagajništvo. Bela žena. V Ptuju je umrl dne 30. januarja 1904 Franc Schrei, učitelj v pokoju v 74 1. svoje starosti. Sluboval je 34 let, in sicer: pri Sv. Marku pod Ptujem, SMartinu nad Vurbekom, v Vurbeku, Ptuju kot nadučitelj 1let, pri Sv. Urbanu v Slov. gor., 12 let kot učitelj v ptujsokolici, kjer je stopil 1882. 1. v pokoj zaradi popolne glhosti. Mož je bil odločno naprednega mišljenja, neustrašein brezobziren ter je moral mnogo pretrpeti zaradi klerikalngonje v zasebnem in javnem življenju. N. v. m. p.! Umrl je v Stopičah pri Novem mestu dne 25. m. ondotni nadučitelj Ivan Rodič, star 60 let. Blag mu spomif Rihard šeber, lastnik tiskarne v Postojni, je d25. pret. mes. nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Pkojni beber je bil založnik našega »Ročnega zapisnika« šolskih tiskovin ter bil v resnici odkrit prijatelj napredneučiteljstva, katerega organizacijo je tudi gmotno podpirsaj je daroval vsako leto lepo vsoto za naš »Učiteljski kovikt«. Skozinskoz naprednega mišljenja, je bil iz duše vnza razvoj našega šolstva, kateremu v korist so mnogokitekli stroji njegove tiskarnice. Simpatičnemu in spoštovanemmožu bodi tudi med naprednim učiteljstvom ohranjen trajspomin! Gospoda Franca Paplerja, nadučitelja v pokojuBorovnici, je zadela kap. Iskrenemu svojemu prijatelju neustrašenemu somišljeniku želimo od srca zopetnega ozdraljenja. Učiteljske vesti na Stajerskem. Nadučitelji se postav Čadramu nadučitelj iz Kaple Anton Brumen, v Zdolučitelj iz Rajhenburga Martin Majcen, v Olimju učitiz Kozjega Oskar Žolnir. Učitelj-voditelj v Špitaličupostal Ivan Časl iz Žič. Učiteljske vesti na Koroškem. Učitelj L. IIičŠt. Jurju pri Celovcu je imenovan za šolskega voditeljaKameringu. Prestavljeni so učitelji: R. Kilcer izv /.relcaŠt. Jur ob Celovcu, A. S c h i e s 11 izv Gozdanj v Žrelec, Krobat iz Trbiža v Pontabelj. — Šolski vodja R. MOv Crnečah bo začasno poučeval tudi na Ojstrici. Za pomnega učitelja v Jaborji je imenovan tamošnji provizor Božič. — Razpisano je do dne 10. marca mesto učiteljaGozdanjah. Iz seje deželnega šolskega sveta dne 18. februaZa nadučitelja je imenovan Ivan Vuga v Nadanjem sZa definitivne učitelje, oziroma učiteljice so imenovani: roslav Repovš v Tržiču, Anton Sila v AjdoviciEvgenija Lapajne v Senožečah. Definitivno so nastljeni: Drag. Hlebec pri D. M. v Polju, Iv. LevstikToplicah-Zagorju, Leopold Marn v Škocijanu, Ivan Štkelj na Vrhniki, Rafael Zupanc v Postojni, MarFajdiga v Doberničah in Julija Jaklič v Besnici. Preščeni so: Nadučitelj Fr. Delcott iz Fara vasi v Podraučitelj Ant. Kerže iz Planine v Vipavo, Matija Primosv Nem. Loko, Leopoldina Bukovitz iz KoprivnikaTržič. Za veroučitelja na ljudskih šolah v Ljubljani je imenovan katehet Anton Čatež iz Škofje Loke. Mahkotovo ustanovo je dobil vpokojeni nadučitelj Jos. Božja. Na šolo v Planini pride Julija Kalin iz Knežaka, v Knežak pa je nastavljena Angela Petrič. Ali se sme šola rubiti? Nedavno tega se je zgodilo, da je finančna oblast hotela zarubiti neko šolo na Kranjskem. Zaraditega bodi zabeleženo, da je sedaj razsodilo najvišje sodišče na Dunaju, da se šola, oziroma njena oprava ne sme zarubiti. Neki upnik je namreč tožil šolsko občino, oziroma krajni šolski svet ter je v pokritje svoje terjatve zarubil šolsko opravo. V imenu dotične ljudske šole se je finančna prokuratura uprla rubežni. Prva in druga sodna instanca sta pritožbo zavrnili. Najvišji sodni dvor pa je pritožbi ugodil ter izrekel, da soljudskešolesamostojne juristične osebe, ki smejoimeti imetj e ter tožiti in tožene biti. V § 62. drž. šolskega zakon pa je nadalje jasno povedano, da so ljudske šole, naj jih vzdržuje država, dežela ali občina, javni zavodi. Isto priznava tudi naredba justičnega ministrstva z dne 6. maja 1897, drž. zak. št. 153. Po § 15. izvršilnega reda pa so javni zavodi iz rubežni izključeni. Ljucbka šola more kot juristična oseba po krajnem šolskem svetu pridobivati in posedovati premičro in nepremično imetje, a je kot lastnica popolnoma samostoj.ia napratn krajnemu šol. svetu. Šola in krajni šolski svet nikakor nista identična, ker je krajni šolski svet le korporacija. Ravno tako tudi ni identično imetje šole in krajnega šolskega sveta. Kakorhitro se tedaj šoli izroči oprava (klopi in druge po.rebščine), preneha biti last krajnega šolskega sveta, oziroma šolske občine ter se tudi ne more rubiti za terjatev od šolske občine. Učiteljske plače na Tržaškem. C. kr. namestnik v Trstu je potrdil sklepe, ki jih je pred nedavnim sklenila mestna delegacija in ki se tičejo med drugim tudi raznih izboljšanj učiteljskega položaja. Tržaški »Piccolo« z dne 15. pret. m. obširno pojasnuje ta izboijšanja, ki se tičejo vsega učiteljstva, spadajočega v področje mestnega magistrata tržaškega; torej tudi slovenskega v tržaški okolici. Tozadevna izboljšanja, ki jih brezdvomno vse učiteljstvo — brez izjeme narodnosti — z odkritim veseljem pozdravlja, so: 1. P o petintridesetih letih službe na javnih šolah ima vsaka učiteljska oseba pravico do cele pokojnine. 2. stanarina se všteje — v zmislu potrjenih sklepov — tudi med pokojnino. Enake naredbe ni na Kranjskern. 3. Učiteljice, ki izstopijo iz službe v svrho omožitve, dobe po razmerju službenih let primerno odpravnino. Te so učiteljice deležne že po petih službenih letih. 4. V slučaju bolezni ima učiteljstvo pravico v mestni bolnici do drugega razreda — kamor so se dosedaj sprejemali le takozvani paganti, t. j. bogateji krogi, ki lahko plačajo — akoravno plača isto le za tretji razred. — To bi bile v okrajšani obliki tedaj glavne poteze dotičnih potrjenih sklepov, ki se tičejo i učiteljstva. — Umevno je, da so vsa ta izboljšanja za učiteljstvo lepa pridobitev. Da si bo pa temu nasproti tudi učiteljstvo na vso moč prizadevalo vse svoje moči posvetiti v napredek in dobrobit šole ter da bo s podvojeno silo delovalo v prid omiki, se razume ob sebi. — Velik humorist, in sicer duhovit humorist, kakor ni drugače mogoče, je postal »Slovenec«. Svojim backom poroča, da ne bodo odslej otroci več smeli izpuščati paoii natib zmajev, da dobe strah pred — klerikalnim zmajem! Človeka, ki to bere, začne ščipati po drobu. Važna iznajdba. Ravnatelj obrtne šole za stroje v Celovcu, vladni svetnik Gustav Schatzl pl. Mtlhlfort, je izumil popolnoma avtomatično delujočo puško. Pričel se je že pogajati z vojnim ministrstvom, ki brez dvoma akceptuje to morilno orožje, samo če je boljše od sedanje puŠke.