252. številka. Trst, v ponedeljek 5. novembra 1900, Tečaj XXV ,,Edinost „ zkaia enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer, Naročnina zna$a : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 _ aa Četrt leta........ 6 „ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati nanrej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uorava re ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 atotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 atotink (4 nvč.) Tel« fon St v. 870. &din c s t Oglasi se računaio po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo 9 primernim popustom Poaiana. osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogode Vsi dopisi nnj se pošiljajo uredništvu* Nefrankovani douisi ae ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost".za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnino, reklamacije in oglase siue-jema apmništro. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. 1'pruvniŠtvo, in sprejemanje inserato* v ulici Molm piccoio štv. 3, 11. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna kensorcija lisla „Edinost" v Trst. Javno zborovanje političnega društva »Edinost« na Opčinah dne 4. novembra 1900. Vzlic neugodnemu vremenu se je sešlo lepo število volilcev, samih postavnih mož. Par njih je bilo tudi iz nasprotnega tabora, kakor smo se prepričali med razpravo. Predsednik prof. Mandic je otvoril zborovanje s kratkim pozdravom. Navedši razloge, zakaj je politično društvo »Edinost« sklenilo udeležiti se volitve v V. kuriji in v III. kolegiju in pojasnivši v kratkih črtah strankarske razmere v parlamentu je govoril o strankah v Trstu, ki se udeleže volilnega boja. Razmere so nastale take, da v V. ku rij i ni nobena stranka gotova zmage.J Kar se tiče III. kolegija,je navajal vzroke, radi katerih smo o zadnjih volitvah zgubili mandat, katerega je toliko let povsem častno in vredno izvrševal naš Ivan vitez Nabergoj. Da - li bo tudi sedaj tako nasilje, tega ne vemo. (Klici : E bo, bo !) Vsejedno, mi moramo napeti vse sile in ako vsakdo stori svojo dolžnost, ni izključeno, da vendar dosežemo lep vspeh. Vsakdo naj se zaveda, da to delo ni nikaka žrtev, ampak čast. Najprej treba dobre organizacije. V ta namen smo se sešli danes. G. dr. Rvbar (viharno pozdravljan) je zatrdil hitro, da se nikakor ni prišel ponujat ali prosit, da bi volili njega. (Vsestranski klici : Hočemo vas) Saj zanj bi bila to le nesreča, ako bi bil izvoljen. On se je udal le narodni disciplini, kakor je dolžnost vsakomur. Potem je govornik razsežno in poljudno govoril o pomenu V. kurije in kako je nastala ista. Na to je govoril o strankah v Trstu in je drastično, s konktretnimi izgledi, dokazoval, kako gospoda na magistratu nočejo ničesar dati niti onim okoličanom, ki so jim udani. Vendar ne smemo obupa vati, kajti znamenja kažejo, da se je v Trstu jelo nekaj mešati in da je začelo prodirati spoznanje tudi med meščani italijanske narodnosti. Nerazmerno veče važnosti pa je za nas parlament na Dunaju. Govornik je pojasnjeval naloge parlamenta. In potem je stavil vprašanje: zakaj se trudimo za te volitve? Nam gre v prvi vrsti za to, da spravimo lepo število glasov na volišče, da bomo mogli zaklieati vladi: tu smo! Ker nam občina noče ničesar dati, prisilijo ti, vlada, kakor je tvoja dolž.iost! Zlasti v V. kuriji je lepa prilika, da se pokažemo. Volitev je tajna, ne treba torej nikogar se bati. Ako pride do ožje volitve, bo že io za nas velika moralna zmaga, ker dokažemo, da Italijani niso jedini gospodarji tu. Govornik je jako razločno povedal, kdo ima volilno pravico v V. kuriji in kdo v III. kolegiju. Na to je izborno označil nevredno nastopanje laških poslancev. Na Dunaju se hlinijo vladi, v Trstu pa. jej kažejo fige! (Viharna veselost.) Povedal je, kako so si izmislili novo volilno zvijačo z fabriciranjem novih »cittadinov«. Nekdaj so bili cit-tadini le ljudje iz Starih in uglednih družin, sedaj jim je vsakdo dober. Tako fabriciranje volilcev tikom pred volitvami, to je neod-pustno. Tu bi morala vlada poseči vmes. Vendar moremo mi nekoliko paralizirati to najnovejo zvijačo, ako bomo pridno reklamirali. Govornik je razložil nalogo, ki jo imajo krajni volilni odbori, ki jih ustanovlja rao. Vsakdo naj stori svojo dolžnost. Vtopomozi j Bog ! (Viharno odobravanje). G. Hrabr. R a ž e m se je spominjal vprašanja poljskih čuvajev. Ker se v raest-i nem zboru izgovarjajo, da ni priložeb, je govornik dokazal na drastičen način, da nasprotno je res. V Bazovici so prijavili vse polno prestopkov, ali dotični kom se ni nič zgodilo. Sele pozneje, koje sam namestnik grof Goess slučajno izvedel o stvari, so bili dotiemki kaznovani. Ali ni .'Irastično to-le ?! Enkrat so poslali iz Bazovice capovillo na magistrat radi gozdnih prestopkov. Temu so rekli: to ni vaš posel, vi ste naš organ. (Klic : oiganeto. Veselost). Dotični ki naj se oglasijo sami ! In res so dotični posestniki napravili ulogo. Tem pa so zopet odgovorili: Saj imate svoje zastopnike, ti naj se oglasijo! A ko so se sedaj oglasili zastopniki, so jih zavrnili : saj ni pritožeb, torej ne treba poljskih čuvajev !! (Vrišč.) Dr. Rvbar je pojasnjeval, kako se v mestnem zboru izgovarjajo, da je to stvar redarjev in orožnikov. To je krivično. Ti organi imajo dovolj druzega posla in ne morajo čuvati polja. No, nas so morda s tem napotili na pravo pot. Mi moramo zahtevati od vlade: Ali tako, ali tako. Će je res tvoja dolžnost, potem skrbi za varnost na polju, če pa ni, potem pa je tvoja dolžnost, da prisiliš magistrat Aut — aut. (Tako je ! Vseplošno odobravanje.) Sedaj je prišlo do besede par nasprotnikov. Rekriminirali so, koliko je ljudstvo trpelo radi zadnjih volitev in začeli obdelovati tema : o »domr.činih« in »forestih«: cel<5 Svetoivanci so tem čudakom »foresti«. To je dalo povod dolgi in zelo živahni razpravi, v katero so posegli Jože Hrovatin, dež. posl. Ivan Goriup, dr. Rvbar, Ravbar, Andrej Sosič, prof. Mandic, Stanko Godina in M. Cotič. Naši govorniki so dokazali temeljito, kako bedasto je govoriti o »forestih«, kadar smo sinovi ene matere med seboj. Nam treba narodne solidarnosti, ne pa nezmisel-nega vaškega lokalnega patrijotizma. Razprava je bila — kakor rečeno — jako živahna in so zavedni Openci jako odločno reagirali na neumestna izvajanja zaslepljenih sovaščanov svojih. Na poziv predsednika Mandica se je zasnoval lokalni volilni odbor, predsednik je jemal na znanje :azne želje in nasvete volilcev in je zbor soglasno in navdušeno vspre-jel kandidaturo dr. Rvbđra za peto kurijo. | Tudi tistih par nasprotnikov so glasovali z našimi. V svojem zaključnem govoru je prof. Mandic še enkrat pozival volilce, naj dajo svoje glasove celemu možu! Ves narod gleda na nas se svojimi simpatijami in pričakuje tudi — naših vspehov. Po zborovanju je bila veleanimirana zabava ob pevanju društva »Zvon«. Kaki pevci so to ! Lahko so ponosni. Da se je napijalo v na v d ušeni L' besedah, se umeje ob sebi. VzlaBti je dr. Rybž£r na diveu način označal grdi posel iškarijotsva, tako, da je kar kipelo v vseh. Dokler bosta stala svet in krščanstvo — a to bo vedno — bo ime Iškarijot v strah in grozo. Globoki dirneni so bili poslušalci, ko jih je govornik sprovel v zgodovino srbskega carstva in jim pokazal njega pad le vsled izdajstva Vuka Brankovica. Pozno v noč smo odhajali z Opčin. V slovo so navzoči priredili prisrčno ovacijo dru. Rvbafu. Prisedniki na našem trgovskem sodišču. Govoril dr. Matej P re tn e r na javnem shodu pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra ) 900. Dovolite mi, da se spomnim tu vprašanja, ki se mi zdi zelo aktuvelno. Nerad go- vorim danes o lej stvari, ker najbolje bi bilo, ako bi se na političnih shodih ne govorilo o sodiščih in sodnih stvareh. Ali razmere' so take pri nas, da so tudi te stvari v zvezi s politiko. Te dni se je naša trgovinska in obrtna zbornica bavila z vprašanjem imenovanja prisednikov za tukajšnje trgovinsko sodišče. In ta naša trgovinska in obrtna zbornica se je o tem postavila na čisto politično stališče. Povsem upravičeno je torej, ako danes na tem mestu reagiramo na tako postopanje. Naša trgovinska in obrtna zbornica noče nasvetovati za tukajšnje c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče prisednikov, ki bi bili zmožni tudi slovenskega jezika. Brez takih prisednikov pa ni m o ž n o razpravljati in soditi v slovenskem jeziku na tem sodišču. Na vseh sodiščih v Trstu eo možne slovenske razprave, le na trgovskem ne ! In zakaj ne ? Zato ne, ker nijeden prisednikov ne zna našega jezika! Kolika nevarnost je to za varnost pravosodja baš v tej veleznameniti stroki ! Take razmere so neznosne. Trgovsko sodišče se je torej obrnilo do trgovinske zbornice s pozivom, naj nasvetu je tudi tacih prisednikov za razprave iz trgovske in pomorske obrti, ki bodo vešči našemu jeziku. A trgovska in obrtna zbornica v Trstu za nalašč ni hotela predlagati prisednikov iz trgovskega stanu, ki bi odgovarjali zahtevam zakona. Se več, v tej zbornici s«> izjavili, da prisedniki niti ne smejo rabiti druzega jezika .nego italijanskega. Ta slučaj kaže, kako malo se celo ta javna korporacija, ki je na pol vladna, briga za zakon, celo v sodnih stvareh ! Proti takemu postopanju moramo najodločneje protestovati ne samo v in-tere.u svoje narodnosti, ampak tudi v interesu zakonitosti in posebno pravične justiee. Vsaki sodnik in tudi če je le prisednik, izbran iz trgovske ali pomorske obrti, mora priseči (§8 drž. 03n. zak. od 21/12 1867. št. 144. drž. zak.), da bode neomahljivo spolnjeval državne osnovne zakone, kateri v dobro znanem, a slabo izvrševanem ij 19. (zak. od 21/12 18G7 št. 144. drž. zak.) pri-poznavajo jednakopravnost vseh v deželah navadnih jezikov v vseh uradih, torej tudi na sodiščih. Sodni prisednik iz trgovske ali pomorske obrti mora torej priseči, da bode priznaval in izvrševal to jezikovno jednakopravnost na sodišču, — torej priznaval našemu jeziku PODLISTEK 2 „Mazepa". Povest iz začetka 18. stoletja. — (Spisal J^edenorsli. ■ Zdaj se mu je približal od druge strani še kozak in ga nagovoril: »Ostrovski ! Meni tudi ne ugaja to ravnanje našega hetmana. Šveda že ne bi hotel za bojnega tovariša.« ! Ostrovski ga je pogledal prebodljivo sč svojimi žarečimi očmi, kakor da 1 >i hotel čitati v njegovem srcu : »Onj, Žiga ! čakajmo, da odide naš hetinan v švedski tabor, potem vam razjasnim jaz, kaj da namerja naš voditelj ! Njemu jo moramo nasmoditi jedno, da bo pomnil« — — Med razgovorom sta se oddaljila oba kozaka in zginila za bližnjimi kočami. Veterc je lahno odnašal njune besede, da ni bilo slišati nič več. No, saj tudi naš hetman jih ni čul. Urno jo je mahal po „poti, a ne domov. Saj njega ie vleklo v prijaznejši kraj. V'tka postava je korakala brzih korakov proti koncu vasi. Gnalo ga je, da vzame še jedenkrat slovo od svoje drage Jarenine, predno odide k švedskemu kralju, Karlu XII. doli na poljsko mejo. Izborni junak je imel visoko misel. Hotel je združiti kozake v en rod, oprostiti jih jarma ruskega. V te misli vglobljen je dospel do konca vasi. Še je brlela lučica v nizkem, malem prostoru. Kozak je potrkal in komaj slišno zaklical skozi luknjico v vratih : »Jarenina, odpri !« »Ti si, Mazepa«, čuti je bilo od znotraj ženski glas. Takoj so se odprla vrata na ste-žaj in na piano je stopila deklica kakih dvajset let, prava krasotica. Velike črne oči, prav take, kakor hetmanove, so se uprle v mladeniča, ko mu je zatrdila: »Oče spi, kakor snep. Mislil se je udeležiti vašega zborovanja, a prestare noge ga niso mogle nositi. Toliko boljše, da ni šel. Zdaj, ko tako trdno spi, se pomeniva kaj ? Saj veš, da ni prav nič voljen, da govoriva tako pozno v noč, kadar nas obiskuješ !« »Zal, da ga ni bilo na zborovanje. Slišal bi bil tudi on nekaj novega, —jaz bi pa imel jednega pristaša več«. »Kako to?c »Seveda, ljubica, ti ne veš prav nič, kaj da se čuje v Ukrajini«. »Kaj taeega?« »To ni sicer za žensko, a povedati ti vendar moram, ker je v tesni zvezi z nama — z mojim odhodom«. »Ti odideš?« je zaklicala deva prestrašeno. »Ne, ne, Mazepa, ti ne smeš zapustiti s v oj e Ja re n i ne ? « »Saj morda samo za nekaj mesecev, draga ; upam, da boj ne bo trajal dolgo«. »V boj odideš torej? Moj Bog, da se morejo ljudje vedno klati med seboj ! Pusti, Mazepa, pusti vojno«. »Ali če gre za našo slobodo, za ukrajin-i sko zemljo? Ne sme-li biti ta slobodna ? Zlata Jarenina, kozak mora biti sam svoj ! Šved mu bo brat v toliko, da bomo smeli slobodno korakati in loviti po naših tleh, od deročega Dnjepra, pa do mirnega Dona.« »Ti hočeš torej v zvezi s Švedi uničiti rusko moč v naših krajih?« »Ta je moj trden sklep. Jutri odidem v švedski tabor, da sklenem zvezo s Karlom, njih kraljem.« »Pomisli, proti lastnim bratom hočeš voditi kozake v boj ?« »Bratom, ha ! Tako nežno, kakor ti, so mislili tudi Rusi, kaj ne, draga Jarenina ? Pojdi, pojdi ! Rus ni hotel spoznati nas za brate, a mi tudi njega ne T Sloboda mora biti narodu nad vse!« »Delaj, kar hočeš. Le glej, da si zaradi Šveda ne nakoplješ sovražnikov v Ukrajini !« »Nič se ne boj, ne! Saj mi ni v no- cojšnji seji nihče prigovarjal. Le Ostrovski se mi je držal nekam kislo, in blebetal nekaj proti mojemu nasvetu.« Deva ga je pogledala milo: »Mazepa, b >j se Ostrovskega. Kadar koli ga vidim, zdi se mi, da vidim kačo, ki mi hoče zastrupiti bodočo srečo.« »Kaj se ga bom varoval neki? Jaz sem njegov hetman in pokoriti se mora !« »Idi, idi Mazepa naj se ti uresničijo tvoje iskrene želje! Dal Bog, tla bi tudi jaz še jedenkrat videla Ukrajino slobodno !« »Sreča junaška bo z nami. — Ali čas je, da odidem«, je pretrgal junak sebi besedo. »Jutri se odpotimo na vse zgodaj doli proti poljski meji.« »Ohrani tudi na dolgi poti slad ;k spomin na-me, ljubi 1« »Vedno, vsaki korak bo storjen v mislih na mojo Jarenino«, je odgovoril navdušeni mladenič. Bledi mesec na porobku malega belega oblaka je gledal dolg objem, a umel ni, čemu da slonita ta dva mlada človeka drug ob drugem in si izražata srčue želje..... Spet so lahno zaškripala vrata in skrila mlado deklico. (Pride še.) iste pravice kakor laškemu na c. kr. trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu. Kako pa zamore storiti to, ako ne ume nagega jezika ? ! Kako je možno soditi in razpravljati v našem jezika, ako ga ne umejo sodniki ?! Sedanje jezikovne razmere c. kr. trgovskega in pomorskega sodišča torej gotovo ne odgovarjajo našim državnim osnovnim zakonom in zahteva, da se imenujejo za to sodišče tudi priseduiki, vešči našega jezika, je popolnoma zakonita. Je pa tudi živo potrebno, da se imenujejo taki sodni prisedniki. Trst, obdan s slovenskimi >n hrvatskimi pokrajinami, je v najožji trgovinski zvezi s slovenskimi in hrvatskimi trgovci in producenti. Pogosto so torej pravdne stranke Slovenci in Hrvatje in še večkrat vidimo na sodišču slovenska pisma in spise. Kako naj sodijo, ako niti jezika teh spisov, niti jezika stranke ne poznajo? Vrh tega pa je tukajšnje c. kr. trgovsko in pomorsko sodišče druga instanca za trgovske in pomorske pravde okrajnih sodišč, ki so večinoma slovenska oziroma h,rvatska. Le skrajno politično strankarstvo zamore torej oporekati zahtevi, da se imenujejo 2a c., kr. trgovsko in pomorsko sodišče v Trstu 1 prisednik, zmožni slovenskega oziroma hrvatskega jezika. (Zvrsetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 5. novembra 1900. K položaju. Znano je, kako so vsikdar, ! kadar je kakov gospodarski konflikt med našo in ogrsko polovico države, židovski liberalci in borzijanci, torej tudi vsi židovsko liberalni listi se svojim srcem na strani Ogrske. Zakaj, tega ne treba praviti. Na Ogrskem je sedaj zavetišče liberalizma. A kjer gre za njih go- j spodarstvo, so Zidje vsikdar pripravljeni žrtvo- 1 vati tudi največe koristi prebivalstva te po- ! lovice. Tako je bilo vsikdar in tako je bilo : tudi v prevažnem vprašanju gradnje bosan- I skih železnic — do zadnjih dnij. Zadnje dni so pa kar naenkrat zasukali zastavo. Dočim so bili popred povsem indifirentni in hladni in so puščali g. Korberja brez pomoči, naj se ubija, kakor hoče, in so si na skrivnem želeli zmage Madjarov, pa so se zadnje dni kar naenkrat spomnili avstrijskih interesov in iNeue Freie Presse» piše zaporedoma članke avstrijskim zahtevam v prilog. Kako je prišlo to, kje je vzrok temu ? Po našem menenju se oni niso spomnili avstrijskih interesov, ampak — g. Korberja. Ta je v stiski; opazili so z grozo, da bi utegnil pasti o vprašanju železnic in z»to mu hite na pomoč z vso papirnato armado. Ta skrb židoliberaleev za g. Korberja meče svitlo luč na politični polo- j žaj, da more videti vsakdo, na čegavi strani je sedanja vlada in po čegavi želji grozi gospod Korber — Cehom! Ta skrb nemških židoliberaleev za g. Korberja kriči bolj, nego vsa priseganja ministerskega predsednika, kako da hoče sedanja vlada računiti z narodnimi čutili vseh plemen. Boj med tirolskimi konservativci traja dalje radi osebe barona Dipaulija, vzlic € kompromisu», o katerem so bile govorile no- ; vine. Pokazalo se je namreč, da ta kompromis ni bil sklenjen od oseb, ki so bile pokli- j cane v to, ampak je bil le poskus nacijonalno 1 pobarvane Schopferjeve skupine, da bi Di-paulijevo starokonservativno skupino postavili pred dovršeni čin. Stvar ni brez pikanterije, ako pomislimo, da je temu kompromisu, ki naj bi Dipaulija postavil pred vrata, kumo val Dipaulijev svak Zallinger. Sedaj pa se konservativni veljaki zgla-šajo jeden za drugim proti kompromisu in se nazHanja, da tudi ni res, da bi l*il škof briksenski odobril kompromis. Zgoditi se utegne torej, da bo Dipauli vendar voljen v V. kuriji, tudi če ne bo kandidiral. Vidi se pač, da vsi resneji politiki konservativne! stranke ne bi hoteli lahkoinišljeno izgubiti ! take eminentne moči in bistre glave kakor je baron Dipauli. Bosanske železnice. V hipu, ko je gospod Korber oblastno govoril na shodu industrijalcev, kakor bi hotel svoje nazore diktirati vsemu svetu in kakor da bi avstrijski narodi morali brezpogojno svoje narodne aspiracije podrediti tem nazorom, mu je čisto gospodarsko vprašanje, vprašanje bosanskih železnic, vzraslo čez glavo, je postalo zanj — življeusko vprašanje. =• Information« pravi povsem opravičeno, da se Korber absolutno ne sme udati. Ko bi prišlo do tega, da bi moral sam cesar odločati v teni vprašanju, da ne bi mogel odločiti proti avstrijski vladi, ker ne dopuščajo tega tudi jako važni dinastični oziri. Ako bi se zgodilo tako, bi bila za vedno pokopana m o ž 11 o s t, j da bi se pogodba z Ogersko rešila parla-1 mentarno. A ne le dinastični oziri, ampak tu so v igri tudi življenski ekonomski interesi države. Iz tega dejstva pa izhaja tudi, da stoji gospod Korber pred alternativo: ali zmagati, ali — odstopiti! Ako bi se hotel j izogniti temu imperativu, bi ga moral odnesti vihar splošne nevolje. Kako nesramni so Ogri v svojem postopanju ob vprašanju gradnje bosanskih železnic, je razvidno iz nastopnega. Crta iz Sarajeva do Mitrovice (v sandžak Novopazarski) bi bila sicer stra-tegično velevažna ali vrhu tega bi bila velikega trgovsko-političnega pomena za Ogrsko, ako se Sarajevo združi z ogrsko železniško mrežo po popolnjeni črti Brod-Sarajevo, ker bi se ta mreža tako združila z luko Solun. Vzlic temu pa bi Avstrija nosila 60 odstotkov7 stroškov za gradnjo te železnice, Ogrska pa le 35 odstotkov. Istotako bi Avstrija ula-čala dve tretjini stroškov — namreč v razmerju, kakor obe državni polovici prispevati za skupne potrebe — za gori omenjeno železnico Brod -Sarajevo, ki bi služila izključno ogrskim interesom. Na drugi strani bi Ogrska plačala — po istem razmerju — le 34% stroškov za obe železnici, ki bi služili avstrijskim interesom. Cujte torej : naša polovica bi morala plačati ogromni del stroškovne le za železnice v svojo korist, ampak tudi za one v ogrsko korist!! In niti takemu načrtu nočejo Ogri pritrditi, ampak zahtevajo, naj se pač graditi njih železnici Brod-Sarajevo in Sarajevo-sandžak, nočejo pa privoliti v gradnjo železnic, ki bi spajale Sarajevo z Dalmacijo in Dalmacijo z Avstrijo, ki hi torej služili avstrijskim interesom, da-si bi ti železnici ne imeli za Avstrijo niti primeroma toliko važnosti, kakor one druge za Ogrsko! To je že skrajno, to je nečuveno. Odnehati v tem slučaju bi bilo najgrje izdajstvo na naših interesih. Korber mora braniti te interese, to je njegova sveta dolžnost, ali pa — oditi ! Mi ne gojimo simpatij do gosp. Korberja, ker nimamo nobenega razloga za to ! Ali če bi odstopil iz tacih razlogov, spremljale bi ga naše iskrene simpatije. - Tržaške vesti. Imenovanje. Pravosodni minister je imenoval pristava tuk. deželnega sodišča Štefana Pachorja sodnim tajnikom istotam. Mestni svet tržaški bo imel danes ob 7. uri zvečer svojo XXI. javno sejo. Na dnevnem redu bo nadaljevanje razprave o proračunu za leto 1901. V spomin. V soboto dne 3. t. m. je bil pokopan 73-letui orožniški stotnik v p., Si-kora Nikolaj, rodom Celi iz Prage. Pogreb se je vršil brez vsake vojaške vdeležbe in je pokojnika spremljal — en sam mož v osebi našega poročevalca I Čudno je človeku pri srcu, ko pomisli, koliko je veljal ta mož, dokler je bil v svoji službi in kako pozabljen je bil na svojem po-I slednjem potu — v grob ! Pokojnika so shranili na tuk. vojaškem 1 pokopališču, kjer je njega telesne ostanke bla- j goslovil čast. gosp. Sever, ki ga je spremil k večnemu počitku. Počivaj v miru bratska duša češka, daleč od rodne zlate Prage — v naši slovenski zemlji! Na delo volilci 111 naši zaupniki !! Kakor smo že omenili, so izložene volilne iste za Trst in okolico v šolskem poslopju v Via Nuova. Skrajni čas je torej, da za-upniki polit, društva »Edinost« počnejo nabirati podatke za volilne reklamacije ter da se tudi volilci sami pobrigajo za svojo volilno J pravico. Informacije dobe v prostorih »Del., pod p. društva« pri gospodu Franu Kravosu, ki je nalašč za to postavljen. Ponavljamo, da 1 volilno pravico v V. kuriji imajo vsi oni, ki so dovršili 24. leto in ki bivajo najmanje (5 mesecev v tej občini. Volilno pravico v tretjem koleg'ju imajo vsi oni, ki so za mestne volitve volilci v mestu v IV. razredu, ali pa v enem (i okoličanskih okrajev. Vrhu tega so volilci v tem poslednjem kolegiju vsi oni, ki plačujejo kakoršnji si bodi davek od posestva ali obrti in vsi oni, ki plačujejo najmanje 4 gld. osebnega (personalnega) davka. Sa delo torej vsi ! Onim. ki reklamujejo volilno pravico za V. kurijo in ki so v zadnji čas enkrat ali večkrat menjali stanovanje, a bi jim bilo težko dobiti potrdila od ra«nih hišnih gospodarjev, naznanjamo, da smo izvedeli, da je redarstvena oblast dobila nalog, naj v takih slučajih ona izdaja taka potrdila. Ćnjte! Čujte! Dva naša človeka — 1 eden trgovec, eden obrtnik — nam poročata, tla sta bila danes pregledat volilne liste in sta našla, da nista vpisana ni v III. kolegiju in v V. kuriji. Zahtevala sta, naj ju zabeležijo kakor reklamanta. Za V. kurijo so jima j ustregli, za III. kolegij soju pa zavrnili z opazko, j da sta tujca, da torej nimata volilne pravice, da volilno pravico imajo samo Tr-ž a č a n i, in tudi če reklamirata, da bosta brezpogojno zavrnjena!!! Sedaj pa čujte: oni naš obrtnik plačuje okolo 90 gld. davka na leto, kar je dokazal s potrdili davčne oblasti. Moža bosta seveda vsejedno reklamirala, v kateri namen sta se obrnila do nameščenca političnega društva «Edinost» v «Del. podp. društvu®, kakor naj storč vsi drugi; ali zabeležili smo to, da svet vidi, kako ti ljudje hočejo strašiti naše, da ne bi reklamirali. Naši pa naj se nikdar ne dajo strašiti ! Pozor volilci! Od [strani volilcev III. kolegija (oziroma IV. kurije) smo opozorjeni, da je mnogo teh volilcev izpuščenih iz sedanjih volilnih listov. Izpuščeni so tudi taki, ki so že volili za ta kolegij. Ne zanašajte se torej, češ, saj moramo biti vpisani, kakor se radi zanašajo zlasti stari volilci, ampak pojdite in prepričajte se! Opozarjamo torej vse volilce obeh kurij, naj se gredo prepričat v šolo via Nuova, kjer so izložene volilne liste vsaki dan od 9. ure zjutraj do 2. ure popo-j ludne »n to do prihodnje sobote. Zganite se ! 0 »pobožne« duše — lažniki je vaše ime! Lažnjivost »reformatorjev« v duhovski suknji sili celo v sodne dvorane, oziroma j pretvarja stvari, ki so se godile v sodni dvorani. Poštenjaki, ki pišejo v »Avvenire«, ne morejo preboleti — tudi to je poseben znak krščanske ljubezni —, da znani resnično verni mož in člen mnogih bratovščin pri sv. Jakobu, Luka Seražin, ni I »i l obsojen radi dogodkov pri sv. Jakobu. Zato si hladijo jezo nad njim v svojem »Avvenire«. Na podlagi njih ovadeb je bil Seražin tožen radi namišljenega vsklika: »Sedaj bi morali zapreti cerkev in sežgati vse Italijane, ki so notri«. Obtožba seje opirala v prvi vrsti na izpo-| vedbo kapelana Vasellija pred preiskovalnim sodnikom. Na glavni razpravi pa je obtožba ! zlezla v nič in si je ni upal vzdržavati niti isti Vaselli sam. Na opomin predsednikov, kako da je g. kapelan izpovedal pred preisko-! valnim sodnikom, je isti odgovoril v zadregi : Če sem prvikrat izpovedal tako — pa bo tako (šaril). Potem se je lovil in cineal tako, da mu sodniki niso mogli verjeti in so rešili Seražina obtožbe, temboP, ker je obtoženec odločno zanikal te besede in je stvar pojasnil tako, da je enkrat izrazil svojo nevoljo radi tega, ker se o Smarnicah od strani zna-niii »vernikov« gode v cerkvi stvari, ki res niso — da ne rabimo hujega izraza — j lepe ! Železno čelo v »Avvenire« pa opisuje stvari tako, kakor da je bilo na razpravi dokazano, da je Seražin res izustil navedene ; besede. Je-li to pošteno, je-li tako postopanje ! dostojno — duhovnika ? ! Kako naj označimo j tako klevetanje ? ! Komu hočejo pripovedo-| vati to, da bi bili sodniki rešili Seražina, ako bi bilo res dokazano, kakor oni — lažejo ? ! Laž! Vrli boritelji za krščanske resnice v cAweuire» trde v zadnjem svojem listu, da so bile na nekem našem shodu izgovorjene besede: «Xič se ne bojte, nas bodo I ščitili bajoneti !» (Non abbiate pa ura, ci pro- ■ teggerano le baionette). Mi vprašamo te — i nepošteujake : na katerem shodu se je reklo j I kaj tacega, kdaj i u kdo je rekel ?! — Mi ne kličemo nikdar bajonetov na j>omoč, ampak svoje sveto pravo, katero vi drzno gazite z ' vsemi grešnimi nogami svojimi, kolikor jih imate. In vi hočete nase duhovnike učiti ' «creanze», ko je sami nimate niti za spoznanje, vi, ki niti v najresnejih stvareh ne znate nastopati drugače nego te. trališki, komedijaški, po tisti znani italijanski maniri! Vi nam hočete govoriti, da smo mi tu v hiši drugih ? ! To ste duhovniki, da se Bogu usmili, ki hočete našemu ljudstvu podirati streho z na d njegove hiše! Da, Slovenec ima tu svojo hišo, od davnih Časov, priposestvo-vano po večstoletnem bivanju! Vi hočete klicati našim duhovnikom, tla vera nima nikakega dobička od njih delovanja ? ! Nesramnost ! Vi hočete kaj tacega očitati drugim, vi, ki v svoji narodni zbesnelosti podite naše ljudstvo iz cerkve, vi, ki ste s svojim divjanjem dotirali tako daleč, da že ljudje, ki so do dobe svojih sivih las živeli verskemu čutu, zače- njajo — omahovati v veri ?! Vi, vi, glejte, kako boste pokladali račune, ko bo treba odgovarjati, kako ste varovali zaklad verskega čutstvovanja, poverjen vam v varstvo !! Težki računi vam bodo to! Primere, ki šepajo. Organ naših laških »krščanskih socijalistov« lomi zopet sulice za »italijanstvoc Trsta. To je menda njih glavni posel. Interesi cerkve in vere so jim še le daleč tam zadej za tem — glavnim poslom. Ali naj povemo malce drugače: ko so nekoliko pobesedičili o interesih cerkve, zaključujejo vsikdar z italijanstvom Trsta, j Tako tudi v zadnji številki, ko se zaganja v i svoje stanovske tovariše, slovenske duhov-! nike, katerim očita, da so jednostavni gostje, ki bi morali spoštovati ogromno večino. A o tem dela primere, ki — šepajo na vseh nogah. Vprašuje namreč, kaj bi se zgodilo, ako bi kak italijanski duhovnik šel v Ljubljano [tirat italijansko propagando?! Kar izpokali Ida bi ga iz Ljubljane. < 'e torej Ljubljančani ' zahtevajo, da tujci spoštujejo njih čutstva, smejo isto zahtevati tudi Tržačani ! O, počasi, počasi ! Ali menite res, da ste kaj dokazali s takimi šepavimi primerami?! Kevšeta! Mi bi vam lahko odgovorili na kratko, da v Ljubljani ni Italijanov, v Trstu pa je Slovencev, ki žive tu kakor avtohton živelj. Italijani nimajo v I Ljubljani ničesar iskati, Slovenci pa so v v Trstu doma in imajo tu svoja sveta prava. Pa še nekaj vam moramo potakniti pod lažnjivi nos. V Ljubljani je razmerno veliko manje Nemcev nego pa v Trstu Slovencev. In vendar imajo ljubljanski Nemci svoje redne propovedi in Marijine slavnosti meseca maja v stolni cerkvi- A še nikdar se ni čulo, da bi kakemu ljubljanskemu duhovniku prišlo na misel, da bi agitiral proti temu ali hodil celo v liiin radi tega — ovajat in tožit svojega lastnega Škofa, kakor delate to vi, »krščanski socijalisti« tržaški, ki ste pregnali slovenski jezik iz tržaške bazilike in pošilja Le spomenice v Rim proti svojemu lastnemu škofu. Pustite torej lepo na strani primere med Trstom in Ljubljano in — sramujte se ! Sadovi politike župnikov Urovatina in Kavalieha. Danes je jedna slovenska rodbina prestopila v pravoslavno vero. Tržaški magistrat — izven zakona! V »Slovenskem Narodu« smo čitali te dni dopis iz Trsta, kako so — kakor znano izišle ministerske naredbe, glasom katerih je v uradnih ulogah izpušČati vse tiste nepotrebne naslove, kakor »slavni«, »v leslavni«, »visoki«, »prevzvišeni« itd. Teh naredeb se drže vse oblastnije. samo — tržaški magistrat jih ni prijavil svojim podrejenim organom. Sam zase se jih pač drži, kadar piše višim oblastim, ali svojim podrejenim organom ne dovoljuje te olajšave. Dopisnik ljubljanskega lista je imel o stvari pogovor z nekim ma-gistratnim uradnikom in je izvedel sledeče : »V Italiji ni še izdalo nikako minister-srvo kake slične naredbe, tam so /edno še običajna olepševanja raznih naslovov tlo oblastni), ki pa večkrat nadkriljujejo eelo stari avstrijski okus, rabeč same superlative onih zvišenih epitetov ; kako hočete potem, da uvede naš magistrat tako nepotrebno 110-1 votarijo ? ! Mi na magistratu se moramo držati onega, kar je v Italiji prav in lepo: za naredbe avstrijskih ministerstev se ne moremo mnogo brigati, kajti s takim ravnanjem bi oskrunili italijanstvo našega mesta in oneČa-stili slavo združene Italije!'.« Dopisnik nadaljuje : j Na to pa vprašamo mi našo vlado: Zakaj vlada v Trstu ne vrši svoje dolžnosti in ne uporabi svoje moči do prevzetnih tržaških mogotcev in ne ukaže temu podrejenemu magistratu, da zanj veljajo ravno tako državni zakoni in ministerske naredbe kakor za vsa glavarstva in za vse občine vse Avstrije?! In zakaj si ravno ;a vlada prizadeva, da na vsak način ostane vse pri starem, da mora še nadalje gospodariti v Trstu ista klika kakor do sedaj, kajti nikdo od poklicanih faktorjev ne stori niti najmanjšega koraka, da tla bi se tu to protidržavno počenja nje vsaj malo zaustavilo ? ! Ali se morda naša vlada boji teh tržaških mogotcev, ali pa tla bi se porušila trozveza ? ! Strah preti kliko in oziri tlo sosednje države — oboje je sramota, ki nikakor ne opravičuje takega postopanja! l>a naše trditve in naša uljudna vprašanja do vlade niso neopravičena, o tem nas poučujejo natanjko bližajoče se prihodnje volitve z državni vbor, za katere gospodovalna klika že kuje novih volilcev, podeljujć spojim pripadni- kom v najširšem obsegu meščanstvo in volilno pravico, kar naša vlada le od daleč gleda, ne da bi to stvar hotela malo kontrolirati«. In zopet jethio o »domačem prepiru«. Pišejo nam: Mi obmejni Slovenci večkrat zavidamo naše brate na Kranjskem, ker mislimo, da se jim dobro godi v narodnem pogledu. Ako pa nekoliko natanjčneje pogledamo v te dobrote, ustvarimo si kmalu drugo sodbo. Oglejmo si torej te dobrote! Na Kranjskem so skoro sami Slovenci. Nemci so samo v Kočevju, — ako sploh najdeš še kakega druzega Nemca, so ti skoro samo useljenei. In vendar je imela še pred nedavnim časom ta peščica Nemcev vse v svojih rokah : središče Slovenije, bela Ljubljana, je bila v vnanjem licu nemška, in tudi deželni zbor in deželni odbor sta bila po večini nemška. Srednje šole so bile izključno nemške ! Združenim Slovencem se je posrečilo premagati ono nemško peščico: izpodili so jih iz ljubljanskega mestnega sveta, zapodili so nemškega župana in nadomestili ga sč slovenskim, nadomestili so nemškega deželnega glavarja s£ slovenskim itd. In vse to so dosegli takrat, ko ni bilo še na Kranjskem liberalcev, klerikalcev, socijalnih demokratov in krščanskih socijalistov. Človek bi mislil, da po takih krasnih vspehih na Kranjskem pridejo še krasnejši In takih bi bili gotovo tudi dočakali, ako bi se ne bili razcepili v stranke, ki jedna drugo ubijajo, m< sto da bi se jedna drugo podpirale v boju proti zakletim nam sovragom. Zato pa je tudi na Kranjskem še mnogo tega, kar moramo obžalovati in na kar moramo naše čitatelje opozoriti, da bodo znali prav soditi o kranjskem in - bože pomiluj ! — tudi o goriškem prepiru. Ako bi se Slovencem na Kranjskem dobro godilo, bi moral biti deželni predsednik Slovenec, a mi vemo, da je Nemec. .Nemci se šopirijo na Kranjskem v različnih državnih uradih.; ako hočeš tudi takrat, ko gre za veče interese, pritožiti se na višje mesto, tedaj niso več odločilni v tem pogledu sodni uradniki na Kranjskem, temveč pošljejo te med Nemce v Gradec. V središču Slovenije se šopirita nemški gimnazij in nemška realka : o slovenski univerzi ni niti govora. So-li državni uradi na Kranjskem slovenski ? Se ne šopirijo po teh uradih le prepogostoma ptujel, ki niso naši prijatelji ? Mnogokrat smo že čitali v ljubljanskih listih, da v Avstriji gospodarijo Madjari, da avstrijski iliplomatje morajo tako plesati, kakor Madjari zahtevajo. In denimo, da bi Madjari zahtevali vojno proti Crni gori — bi-li ne znali biti slovenski polki prvi, ki bi morali korakati čez črnogorsko mejo v boj proti bratu? Oj Slovani! kaj v resnici še ne vidite, kam vas dovaja boj proti bratu — liberalec proti klerikalcu, socijalist proti — bratu? Mar si nismo več bratje?! Mar se moramo sami ugonobiti, da prihranimo p tujcu to delo ? ! V obrambo. Z Opčin smo prejeli: V «Edinosti* od 30.. m. m. je bilo čitati notico, v kateri je bila povsem neresnična trditev, da železniški vodja postajališča na Opčinah zabranjuje oddajo pisem na poštni vlak. Oni dogodek, o katerem govori notica, se je vršil tako-le: Dne 28. m. m. je došel nekdo na to postajališče, ko je prihajal poštni vlak ob 9. uri 20 minut predpoludne. Rečeni železniški organ je že spustil doli zapornici med cesto in železnico. Predpisi pa velevajo, da čim se je zgodilo to, ne sme nikdo več prekoračiti železničnega tira. Kdor ima torej posla pri vlaku ali se hoče odpeljati, temu je dolžnost, da pride o pravem Času, dokler ni železniški tir zagrajen. Iz tega izhaja, do dotičnega vodjo postajališča ne zadevlje nobena krivda in da se mu je zgodila krivica. Iz sv. Ivana nam pišejo n..nole sobote: Danes je šel moj prijatelj na finančni urad ter je naprosil dotičnega uradnika za obrazce za izpovedbe v svrho odmerjenja davkov (ta-sije). Zahteval je seveda slovenskih, kakor jih je dobil tudi lansko leto. No, to pot pa gaje uradnik osorno zavrnil, rekši, da jih nimajo. V ponedeljek pojdem tudi jaz po omenjeno tiskovino in naprosim tudi jaz onega uradnika istotako uljudno, da se uverim, da li »o avstrijski zakoni veljavni tudi- v Trstu in da-li je uradnik, plačan od davkoplačevalcev, za nas tu, ali pa — mi zanj ? ! In pa : da-li je volja uradnika več, nego zakon?! Nekdo. Požara soboto večer je nastal v 4. nadstropju hiše št. 17 v ulici Nnova ogenj vsled tega, tla se je prevrnila goreča svetil-nica. Ogenj so po gasili, še predno so prišli gasilci. Skoda znaša kakih 200 kron. — Istega večera je nastal požar v ulici Campa-nile štev. 5. Tudi tukaj so domačini pogasili ogenj. Uloui in tatvina. Včeraj okolo 6. ure popoludne so drzni zlikovci ulomili v toba-karno g. Staniča v ulici Molino piccolo. Odprli so si vrata iz veže, jih zopet lepo zaprli, si prižgali luč ter prevrnili vse stanovanje. Odnesli so poštne znamke, kolke in okolo 75 gld. denarja. Drznost je toliko večja, ker je ' g. Stanič s svojo družino zapustil stanovanje o belem dnevu in le za eno uro. Dogodek se je naznanilo redarstvu. Opozarjamo na even-tuelne prodajalce poštnih znamk Jin kolkov ! »S stopnic je padel neki 30-letni delavec v neki hiši starega mesta ter se pobil na glavi. Spravili so ga v bolnišnico. Aretiranja. Včeraj sta se pripeljala z Llovdovim parnikom »Hungaria« mornarja Mihael Donavcič in Anton Piplovič iz Carigrada. Tuka jšna policija ju je sprejela zaradi neke velike tatvine na parniku »Helios« v svoje varstvo. Vremenski vest ni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 14.0, ob 2. uri popoludne 15.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761.7 — Danes plima ob 7.41 [»redp. - in ob 8.54 predp.; oseka ob 1.48 predpoludne in ob 2.24 popoludne. Vesti iz Kranjske- * Ubegel vojak. Domobranski novinec Fr. Rus iz Žice pri Krki je 24. oktobra pobegnil iz Ljubljane ter ga še niso zasledili. * Premije za posle. Kmetijska družba za Kranjsko podeli 2. decembra t. 1. 10 premij a 20 kron starim zvestim poslom na deželi. * Po nedolžnem zaprt. V noči od 19. na 20. avgusta t. 1. je bil v Dobrunjah pri Ljubljani ubit posestnik Jakovšek. Sumljiv uboja je bil njegov sin, ki je bil takrat na orožnih vajah in je bil prišel takrat ravno domov. Sina so zaprli, in ga je vojaško sodišče baje obsodilo na osem let ječe. Sedaj so se poizvedeli pravi storilci. Žandarmerija je prijela in odgnala na Zabjek Miklavža Briceljna, Franceta Benčino in Andr. Lampiča. Pravi storilec je baje Franc Bencina. * V sanjah. V »Slovenskem Narodu? čitamo nastopno mično dogodbico: Ko se ga je gospod X v Črnučah malo preveč nasrkal, in vračaje se domov, prehitro prišel na postajo k večernemu vlaku, se je vlegel na klop in zaspal. Sanjal je, da se je pripeljal s kolesom. V istem se prebudi, ko zasliši, da vlak prihaja in zagleda res zraven sebe kolo, seveda last druzega gospoda. Brž skoči pokonci, vzame vozni listek zase in za kolo, da ga odda kakor prtljago. A koliko je imel postajnik opravila, ko je kolo iskal okrog postaje, da bi nanj številko prilepil ter vedno tarnal: za dve j kolesi imam listke, a tu je le jedno. Gospod j X se je v tem povsem predramil in se spomnil, da ni imel kolesa, daje le sanjal. Hitro se je zmuznil v vlak, da postajnik ne bi njemu posvetil mesto kolesu, a do Ljubljane se je že toliko pretresel, da na postaji oddaje ni zahteval kolesa. Štajerske vesti. — So pa to res famozni nositelji v e 1 e n e rn š k i h misli! »Deutscher Lehrerverein« v Mariboru si je sestavil sledeči novi odbor : Predsednik Al. Sedlaček, namestnik O. Pražak, tajnika sta Maks Ko-j wač in Ida Dant. Blagajnik Viktor Philipek. J Odborniki : gč. Pebal in Karol Kozarek. — Ali niso to pristni potomci slavnih Teutonov ?! — Rojak na Ruskem. Dne 11. t. m. praznoval bo štajerski naš rojak, g. Božidar Štiftar, 25-letnieo svojega službovanja na Ruskem. Profesor Štiftar, rojen v Lučah, je dovršil vseučiliščne študije z odliko v Pe-trogradu ter potem stopil v državno službo v Kalugi. Na ondotnem gimnaziju poučuje že 25. leto latinščino in grščino v 7. in 8. razredu. Oženil seje z rusko plemkinjo ter ima tri otroke, enega sina in dve hčerki. Kako velenadarjeni so vsi trije, priča okolnost, da J so letos vsi trije napravili maturo na sred-! njih šolah in sicer tako vrlo, da je bil vsakdo I izmed njih o tej priliki odlikovan z zlato medaljo, ki ima resnično vrednost 70 gld. G. profesor Štiftar sam je tudi pisatelj ter je dobil od ruskega carja za zasluge že več redov. Pripomnino še, da se je g. profesor Štiftar prijavil minoli mesec kakor reden sotrudnik naše »Slovenke«. Bog živi milega rojaka mej brati Rusi, mej katerimi tako vredno zastopa fevoj slovenski narod ! — Ponesrečila je dne 1. t. m. po-sestnica Franja Mihelčič v Studi pri Domžalah, ko se je peljala iz Mengša domov. 30 korakov preti njenim domom se je splašil mladi konj, voz se je zvrnil v jarek in ona je ostala mrtva z zlomljenim tilnikom. Hlapec se ni prav nič poškodoval ter se ni primerila tudi nobena druga nesreča. Pa saj je že ona nesreča dovolj grozna. — A k a <1. t e h n. društvo »T r i-Iglav« v Gradcu bo imelo v sredo, dne 7. I t. m. svojo drugo redno občno zborovanje v ! zimskem tečaju 1900/1901. Lokal: »Zum wilden Mann«, Jakominigasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Čitanje zapisnika br. društva »Slovenije«. 3. ! Poročilo od borovo. 4. Volitev novega odbora j za zimski tečaj 1900/1901. 5. Volitev revizorjev in častnega soda. 6. Slučajnosti. (Volitev slavnostnega odbora za prireditev 25- letnice društva »Triglav«.) - Vesti iz Koroške. Slovenec zapušča svojo grudo ter se izseljuje v tujino, kjer množi število j — belih sužnjev. Njegovo zemljo pa si kos za kosem podjarmlja nasilni ptujec. To se godi .leto za letom po vsem Slovenskem. ; Tudi iz nekdaj čisto slovenskega Korota na se neprestano izseljujejo Slovenci prepuščaje svojo posest ptujcu. Sosebno iz lepe Ziljske doline odhaja vedno več domačinov v tujino. Minole Alessandro Levi Minzi v Trati. < r Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). f Boe*at izbor t tapetarijali, zrcalih In ' I slikah. Ilustriran ceuik gratis Id fraako i s vsakemu ua zahtevo. 4 ) Cene brez konkurence. { f Predmeti starljo se na brod ali iela- ' ) znico brez da bi te za to kaj zaralaaaa. { OBUVALA! PEPI KR A ŠE VE C • pri certvi St. Petra (Piaiia Eosario pol ljalsio šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe Be izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naročbe »e priporoča Josip Stantič če vi j. mojster j Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: za 50 kg. t kronah. Kara : Santos 1..............103-— „ II..............93.- Rio 1..............103.— II...../........M Santos in Rio lavč 1........120.— tf H M H.........•- Laguaira Iavč 1...........13<>-— Laguaira lav7.— Java W- J. B............184.— Moka...............155._ Poper : Singapore.............99.— Penang..............93.— Tellicherv.............97,— beli . . '..............14l! — Piment :.................01— Sladka skorja : (cimet)..........88— „ electa..........92-- RI2: italijanski.....•.....18.-23-50 Indijski............10.25 15-50 Japonski...........15.— 17._ Južno sadje: Kožici : (novi)............11.— 13._ Da tel j i:................. _ 50._ Smokve: (Calamata) v vencih novi . . . 14.— 15.50 „ proste .....15.— 22.— puljsko (Puglia) .........—---._ smimske (v skatljicah)......32.— 57.— Mandeljni: sladki I. Bari novi .... 136---._ Lešniki : siciljski...........42--._ istrski.............55-__._ levantinski olupljeni....... 89.50—.— Sulio grozdje (eibibe): Eleme.....43.— GH*— Sultanine.......... <;i*— 90._ - iz Perzije......—f---._ „ črne Cisme . ......... 32.50 33._ „ „ Morea..........(>3.--.— „ „ Lipari..........75.--._ Pome ranče (zaboj)..........5._10._ Puglia [zabojJ........—.--.— Limone „ ..........3— 10.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....>S(J.--._ „ albansko.........—.--.— „ dalmatinsko........ 39.— 42._ bombaževo amerikansko .... • . 36.50 37.50 bombaževa angležko....... . —.--.— sesamo vo.............53,--.— Zaloga olja 111 kolonija]nega blaga. Podpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v uiici ghcga št. 11. v crstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa, mila, kave, sladkorja, riža itd. Bogat izbar mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od ;"> kg. naprej proti povzetju. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani Alojz Tre visan. Ftoka, da jc v Novolijevsku zbolelo več osel) za kolero. Izdale so se naredbe, da se bo-* lezen omeji. V Šančunu (Mongolija) in v Vladivostoku je bilo več slučajev disenterije. Na umrski železnici pridno razkužujejo. Te dni uvedejo bolniške vozove. HOKGKONG 3. (K. B.) Renter javlja : Oblasti v Kantonu so baje razpisale 4000 dolarjev na glave odličnih pripadnikov reformatoriČne stranke. Mnogo istih je zbežalo v Hongkong in Macao. LONDON 5. (K. B.) Jutranji listi javljajo iz Shangnaia z kron više (tudi na deželo) neposredno pri tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU. Borzni trg St. 9. •Svetoma razstava v Parizu 1K00 »Sreltrna kolajna«, ki je najvišje oUIikovunje Avstro-Ogerske za. pianoforte. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steuijo j-'ove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pesto. Brno, Lvov, Tropa ve Reko kako v Zagreb, A rad. Bielitz. Gahlonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano. Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1 ° oc provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Herolinu aii v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v polirano. Na5a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali Seberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Inženjer Živic se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp », Trst ulica Zorita *t. 5. pri novem sv. Antonu. Krojač. An+nn Iprip krojfl'' v ulici Torrente rtIIIUII JOI IL>, štev 34, I n. se priporoma slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini. Zaloga likerjev v so tiči k in buteljkah. Perhauc Jakob ulica Acquedotto >r Zalojia vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kreme. DnfnAml/ tt*ori ima gostilno v ulici Ireneo- roiocniK i-ran 5t..r>toči i9tr9ko, ,1;11 matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jej:h. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vi?m žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog ^ na v:ožne knjižice, na tekoči račun in fcJ na girokonto 3 41obrestovanjem od dne vloge do dre vzdi&a. KI Sskompt msrj'c na '^ Borzna naročila. ^^