PRIMORSKI DNEVNIK Leto GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ■\/t Čl in/ /i/r»c\ Poštnina plačana v gotovini Vi* OtSV. iUu (.iuzOj Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 18. maja 1950 Cena 15 lir 5®®°_N J I Poslanci Bevk, Regent in Bače o Slovencih v Italiji, V 10ND0K0 in|.aša jB 0 0(t||asj|, z |ta|jj0 Ko prebiramo časopisna po-P-Cfla o poteku konference j™ zunanjih ministrov, ki se "Vsoboto končala, se ne mo-I"®0 otresti vtisa, pa naj si > da beremo komentarje !*^arskih ali pa kritiko le-carskih listov, da odražajo Problemi, s katerimi se pečajo h Ih*1' ®evin' Schuman in |linoyjSyetovalci, v marsičem r i' ki jih je ameriški zu-lrA minister navedel v svo-01 februarskem govoru o ,rih ameriške zunanje po-v sedanjem razdobju jne vojne» med Zahodom Thodom. Za glavno načeli ie važno za politične kre ŽDA v miru, je nave-P Acheson možnost sporazu-m kted nasprotniki v «hlad-'fojni», toda ta sporazum bi sloneti na upoštevanju Hbst, sloneti na upoštevanje ■°ječega dejanskega sta-_ J Kako si je Acheson za-„ ((obstoječe dejansko sta-le» pa jq razvidno iz ostalega «... y naši politiki smo ^Prizadevali, da zgradimo Položaj, ki naj razširi za katerega naj bi možen sporazum, kar da moramo ustvariti točke namesto šibkih, ®9hes veljajo za mnoga r?r°čia. Glede obnov* *lvo. Nemčije je Politika v poskusu, da •tal tmo nemško gospodarja bi tako Nemčija po- a važen del zahodnoevrop-skupnosti. Enaki so bili lan1 naši smotri z okupacijo , ?.°®ske, kolikor velja to za hski del sveta... Ves smisel Podarskega obnovitvenega '“grama y Zahodni Evropi ».i. *ena> da ustvarimo trdnost J^esto šibkosti na tem pod- t^lavno pozornost so y. za- ®'ku razgovorov zahodni di-; ..svetili vprašanju, spremeniti Zahodno Ev-PJb K «trdno» področje. Vhodna Nemčija ima v' «hu »šibkih« točk gotovo prvih mest. O tem so si ahodu bolj ali manji na Brinja vlade Združenih dr-?v Amerike, da okrepi polo-N Zahodne Nemčije — tako jjj^°darski, kakor tudi poli* predlagal predsednik francoske vlade Bidault, temveč obsega tudi vprašanje drugih »šibkih« točk zahodne politike, y prvi vrsti vprašanje Daljnega vzhoda in Jugovzhodne Azije. Potem ko je ameriška politika doživela polom na Kitaji-skem, se ameriška diplomacija trudi utrditi ostale ogrožene točke. Teh pa ni malo: Korejo ni mogoče šteti med «trdne» postojanke po Achesonovem mnenju; spreminjanje Japonske v nekako zahodno Nemčijo v Aziji pa resno bega Britance, ki jim preti japonski dumping na šterlingovih področjih ne samo v Aziji, marveč tudi v Afriki in — cel0 v Južni Ameriki. O razmerah v Indokini, ki jo je novinarka Mc Cormick v «New York He-rald Tribune« označila kot a-zijsko «Grčijo», sta razpravljala že v predhodnih razgovorih Acheson in Schuman. Tudi Indokine ne more zahodna diplomacija uvrstiti med «trdna» področja, kajti ne francoska vojska ne ameriški denar in orožje niso mogli zatreti v petih letih, odkar traja ((umazana vojna« proti Vietnamcem, revolucionarnega narodnoosvobodilnega gibanja v tej deželi. Opazovalci so dobili vtis, da so uspehi konference manjši, kakor so pričakovali. Načrti o okrepitvi Atlantske skupnosti so se zelo zmanjšali, skupna politika v jugovzhodni Aziji je omejena zgolj na Indokino. PokaS*ZoV" Najbolj pa se i« Franco^ *a težn‘a v predlogu str- v u6Sa zunanjega mini- takoi ana’ ki §a ie podal *°nomPT ra2§ovorih z Ache' bate,-;' , Pre(Jlog, ki ga ne-1;0, komentarji tolmačijo tnw"zahvalo» Za ameriško po-Vm, rano°z°m v Indokini, 5^ Uje načrt, po katerem bi jjjfl j trancoska in nemška Crska ter premogovna in* "Rim združili pod skupno t'teriinarodno>> upravo. T.a WTS ni tako nov. kot bi ga h' n t,z,Aingham), v. pr. «Dai-V-' ,au r«Čl()ttJrčss» ostro napadli i JrantO'ske vlade. Kon-zunanjih ministrov v naj bi izgladilp tu-Protje, kakor tudi vsa varnost ■VaS| ?vitai-*nevarna nesoglasja, ki zahodnega l^Pit^1 razpravljanja, kako Mi v 1 “šibke točke«, spada X?žanje ((kronične ne-H. VMenosU* v mednarod-ki postavlja za-r°Pske države v težak Ak' nasproti ameriškemu «irN na svetovnih tržiščih. J te8a, kar je london-.^?es» ta položaj ozna-b n ^esa’ da «ni pričako-^br,^ . enega izboljšanja«, *a. ker so štrokovnja- go- —, zahodnoev-1 bj', držav bili mnenja, ''trda te države črpa-SV ^ trjp-preskrbo in iskale sesMK ministrov auantskili držav LONDON, 17. — Danes se je 12 ministrov atlantskih držav ponovno sestalo. Po konferenci so izdalj poročilo, ki pravi, da so nadaljevali in končali preučevanje poročil odbora za obrambo ter gospodarskega in finančnega odbora. Da]je pravi poročilo, da so preučili ((sredstva za organizacijo dela sveta, da b0 lahk0 uspešneje deloval«. Tozadevne sklepe bodo javili po končanem zasedanju sveta. Jutri se bodo sestali Acheson Bevin in Schuman in bedo razpravljal^ o stališču, ki naj ga zavzamejo glede pogajanj za mirovno pogodbo z Avstrijo. Prihod:nje dni ho prišel v Bonn francoski komisar zg načrte Jean Monnet, ki bo nemški zahodni vladi obrazložil načrt za združitev francoske in nemške industrije jekla in premoga-Centralni komite komunistične partije Zahodne Nemčije je izdal poročilo, v katerem protestira proti sklepu vlade za vstop v Evropski svet in proti Schumanovemu načrtu. Politbiro socialkomunistične stranke v Berlinu pa je objavil izjavo, v kateri pravi, da ima «nova londonska zarota proti Nemčiji namen še poostriti politiko kolonialnega suženjstva, ki so jo Nemčiji vsilile lutke iz ijonna«. Odbor Narodne fronte Vzhodne Nemčije pa je sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da ne bo nemško ljudstvo nikoli priznalo ukrepov, s katerimi bi se nemška premogovna in težka industrija izročili francosko -ameriškim trustom za oboroževanje. Resolucija pravi tudi da pomeni Adenauerjev pristop v Evropski svet dokončno pri' stopitev Zahodne Nemčije v ta bor vojne. Poslanik Popovič prišel v Washington WASHINGTON, 17. — Danes zjutraj je prispel v Washington novi jugoslovanski poslanik v ZDA Vladimir Popovič. Na postaji so poslanika sprejeli šef protokola državnega departma-na Stanley Goodvvard, namestnik šefa protokola Edward Nash in drugi funkcionarji dr-žavnega departmana. Popoviča so pričakovali tudi člani jugoslovanskega poslaništva, dalje člani trgovske in vojaške misije FLRJ v ZDA. iNta,11' so pretresali Lpol°žaj le, M ih(>rcj :a i "vet^ ',‘ž‘sč - «v tistih H niso _ . delih *niso Popolnoma V«re"-, avno je' da i*., ev» ni žadovolji- držav ZAGREB, 17. — V LR Hr-vatskl delujejo sedaj tri stalna pionirska gledališča, In sicer v Zagrebu, Karlovcu in na Reki. (Od našega poročevalca) BEOGRAD. 17. — Na sinočnjem zasedanju odbora za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ je poslanec France Bevk izjavil, da se v Italiji ne spoštujejo narodnostne pravice 80.000 Slovencev, ki so na podlagi mirovne pogodbe ponovno prišli pod Italijo. Izjavil je, da je italijanska država dolžna ščititi narodnostne pravice felo-vencev takp na podlagi določb mirovne pogodbe, kakor na podlagi same italijanske ustave Tov. Bevk -je poudaril, da v 'Beneški Sloveniji, ki šteje okoli 60.000 prebivalcev, m ravno tako kakor v preteklosti tudi danes niti ene slovenske šole. Predstavniki Beneških Slo. vencev so postavili pokrajinskim oblastem in rimski vladi zahteve, naj se odprejo slovenske šole, toda brez vsakega uspeha. Tudi Slovenci v K0' nalski dolini nimajo niti ene šole, dočim dovoljujejo italijanske oblasti šole za nemško manjšino. Kar se tiče dela go-riške pokrajine, ki je pod Italijo, je tam določeno število slovenskih šol, toda italijanske oblasti ovirajo njihovo delovanje. Tov. Bevk ie dalje poudaril, da se Slovencem v Italiji ovira kulturno - prosvetno življenje. Slovenske kulturne organizacije so bile vržene iz svojega culturnega doma v Gorici in Slovenci nimajo niti ene gledališke dvorane. Zapreko za kulturno življenje Slovencev predstavlja tudi odredba, da je treba vsak gledališki komad poslati y cenzuro posebni komisiji pri predsedništvu vlade v Rimu. Tov. Bevk je dodal, da je bila ta odredba uvedena za časa fašistične vladavine. Italijanske oblasti ne spoštujejo mirovne pogodbe niti glede dvojezičnosti. Čeprav je v mirovni pogodbi in v italijanski ustavi določeno, da se Slovenci v uradnih odnosih lahko poslužujejo svojega jezika, se to ne spoštuje. Tov. BeVk je navedel vrsto primerov terorja proti Slovencem v Italiji. V Gorici so bile vržene bombe na slovensko planinsko društvo in na trgovino nekega Slovenca, V Beneški Sloveniji napadajo triko-loristi po vzoru prejšnjih fašističnih škvader Slovence in jih pretepajo. Ti teroristi so lansko leto ubili Andreja Juso, aktivista Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Teroristič-ne tolpe so tudi zažgale inventar sedeža Demokratične fronte Slovencev v Svetem Petru Slovenov pri Čedadu. OB ZAKLJUČKU SVOJEGA GOVORA JE TOV- :BEVK IZJAVIL DA BI MORALO POSTOPANJE ITALIJANSKIH ORI ASTI PROTI SLOVENCEM PREPRIČATI VES KULTURNI SVET DA NITI EN SLOVENSKI ČLOVEK NI SMEL PONOVNO PRIPASTI POD ITALIJO Regent: Ljudski poslanec Ivan Regent, ki ie bil po letu 1923 član centralnega komiteja KP Italije, je označil nedavno sovjetsko noto zahodnim državam glede tržaškega vprašanja kot novo gesto, naperjeno proti Jugoslaviji. Regent je dodal, da pomeni sovjetska zahteva za združitev vsega področja Tržaškega o-zemlja prvi korak za pripojitev vsega ozemlja Italiji. To stališče zastopajo italijanski komln-formisti, ki ravno tako kakor italijanski nacionalisti v imenu borbe za Trst hujskajo italijan. ski narod proti Jugoslaviji. Italijanski imperialisti imajo danes v kominformistih svoje najzvestejše zaveznike, je izjavil Regent. Prvi in drugi gledajo na Jugoslavijo kakor na objekt, proti kateremu je treba naperiti novo vojno. Hujskanje proti Jugoslaviji spada med psihološke priprave vojne. REGENT JE IZJAVIL, DA SMATRA, DA MORA JUGOSLOVANSKA VLADA OSTATI PRI SVOJI PRVI IZJAVI, DA JUGOSLAVIJA NE BO ODSTOPILA DRUGIM DRŽAVAM NOBENEGA DRUGEGA DELA SVOJEGA OZEMLJA. ZAHTEVA ZA ZDRUŽITEV OBEH CON TRŽAŠKEGA O-ZEMLJA — JE DEJAL REGENT — NASPROTUJE INTE-RESOM NAŠEGA LJUDSTVA IN SOCIALIZMA, KER IMA ZA NAMEN, DA SE DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLOVANSKE CONE TRŽAŠKEGA OZEMLJA ODVZAME POLITIČNA OBLAST IN DA SE PREDA NA MILOST IN NEMILOST ITALIJANSKEMU IMPERIALIZMU. Regent je izrazil svoje prepričanje, da je vprašanje Trsta mogoče rešiti samo na podlagi neposrednega sporazuma med prizadetimi narodi in njihovimi predstavniki. Bače: Ljudski poslanec Maks Bače, pomočnik ministra za zunanje zadeve je na isti seji odbora za zunanjo politiko govoril o vprašanju Tržaškega ozeml ter o odnosih med Jugoslavijo in Italijo. Izjavil je: Val šovinizma in starega imperializma, ki se je ponovno pojavil v Italiji ob priliki tega vprašanja, svobodno vodi vojnohujskasko kampanjo. Bače je obtožil senatorja Orlanda. da hujska duhove v Italiji proti Jugoslaviji, ln je pripomnil, da je nedavno ves italijanski parlament reagiral na govor predsednika vlade De Gasperija in zahteval za Italijo ne samo Trst, pac pa tudi Istro. Italijanski šovinisti in imperialisti — ie izjavil Ba. če — ne samo da pozabljajo zgodovinske krivice, storjene našim narodom, nego še dalje hujskajo italijanski narod proti njegovim miroljubnim sosedom. V Italiji se že organizirajo demonstracije proti Jugoslaviji. Provokacije gredo tako daleč, da minister vojske Italije Preti celo 7. vojno. Poudarjajoč, da so X Jugoslaviji za-jamčene vse narodnostne pravice italijanski manjšini, je BaJ-e izjavil: ((Naša država zastopa politiko ena kopravnih odnosov s svojimi »osedi, spoštuje narodnostno enakopravnost vseh narodov, ki živijo v naši državi in naši narodi želijo z narodom Italije dobre sosedske odnose. Bače ie dodal, da Jugoslavija s svojo hladnokrvnostjo in preudarnostjo v tem položaju lah. ko mnogo doprinese k utrditvi mednarodnih odnosov nasprotno s šovinistično kampanjo. ki se vodi v Ttaliji jo v želji za mir. Vedno je ne politike. smatrala, da so korektni odno. si s sosednimi državami eden največjih činitel-jev miru in varnosti Jugoslavije. Prepričan sem, da bodo vsi. ki jim je stvarnp na tem, da se utrdi mir, je dejal Kardelj, odobrili tako stališče -jugoslovanske vlade. To ne bo ugajalo samo tistim, ki jim je do tega, da bj Balkan ponovno postal sod smodnika. Danes obstajajo bolj ko kdaj koli pogoji, da Balkan to ne postane, toda to v primeru, da bodo balkanski narodi zmogli, da ne postanejo orodje nobene tuje politike. V vsakem primeru'ni Jugoslavija orodje nikogar, nač pa orod. je svojega lastnega 1 ljudstva, zaradi česar je 0na danes najvažnejši člen miru -v, tem, delu Evrope. Jugoslavija bo še nadalje vodila politiko utrditve miru na svojih mejah in normalizacije odnosov z Grčijo je eden od členov njene miroljub- Kardelj; Minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj je včeraj izjavil, da so v teku priprave za vzpostavitev železniškega ^ in poštnega prometa z Grčijo, uporaba svobodne solunske cone po Jugoslaviji in izmenjava poslanikov med obema državama. S tem se naravno — je dejal Kardelj — olajšuje rešitev vprašanja povratka grških otrok iz Jugoslavije, katerih starši so v Grčiji in ki zahtevajo, da se jim otroci vrnejo. Jugoslovanska vlada bo s svoje strani delalo na tun da se vprašanje grških otrok čim hitreje reši v duhu resolucije OZN. To ne pomeni — je dodal Kardelj — da so s temi ukrepi izčrpana vsa vora-šanja, ki jih bi bilo potrebno rešiti med obema državama. So še vprašanja, ki zelo vznemirjajo jugoslovansko javnost Tako vprašanje je n. pr. vpra šanje o položaju makedonske manjšine v Grčiji. Vendar n« je z omenjenimi ukrepi naprav Ijen korak, ki omogočuje redne stike med obema državama in nadaljnjo normalizacijo od nosov. Kardelj ie nato poudaril, da se je jugoslovanska vlada odločila, da podvzame ukrepe za normalizacijo odnosov z Grči- Plastirasove izjave o odnosih s FLRJ ATENE, 17. — Na predlog vlade je zbornica sklenila od-goditi občinske volitve, ki bi morale biti 2. junija. Sedaj pa bodo 3. septembra t. 1. General Plastiras, predsednik grške vlade je dopisniku italijanskega lista «11 Giornale del-la Sera« izjavil, da bo normaliziranje odnosov med Grčijo in Jugoslavijo lahko začetek pomirjenja na Balkanu. Sedaj urejujemo te odnose in upamo, da bomo v kratkem vzpostavili diplomatske odnose. Ko je navedel, da so nekateri činitelji izlivali na spremembo odnosov Jugoslavije d d Grčije. je Kardelj poudaril, da jr z likvidacijo državljanske vojne šel notranji razvoj v tej državi po svoji poti in da je treba s tem; faktorji računati kot dejstvom. Poraz demokratične armade v Grčiji je ravno tako posledica informbirojevske politike kakor tudi mnogi drugi neuspehi naprednih sil v (raznih delih sveta. Toda — je zaključil Kardelj — normalizacija grško jugoslovanskih odnosov je odvisna od značaja politike gršk« vlade in od tega, kako bo jugoslovanska javnost podprla razvoj grško-jugoslovanskih odnosov. Mojzov: Makedonski poslanec Lazar Mojzov je izjavil, da makedonsko ljudstvo pozdravlja norma- lizacijo grško-jugoslovanskiu odnosov, ker je Makedonija na meji med obema državama, toda ne more Se pomiriti s politiko raznarodovanja Egejskih Makedoncev v Grčiji. Poslanec je tudi izjavil, da grška raznarodovalna politika ovira polno normalizacijo med Grčijo in Jugoslavijo. Plastirasova vlad — -je dejal Mojzov — bo poka. zala dobro voljo za normalizacijo odnosov, če bo opustila ono brutalnost in ono barbar, sko politiko, ki so jo grški Vladni krogi do sedai vodili proti makedonski manjšini. Mojzov je nato zahteval naj se brezpogojno izpustijo makedonski -jetniki in deportiran, ci ter naj se priznajo Makedoncem narodnostne pravice, in naj se uvedejo šole -ter je izrazil upanje, da bo izpolnitev teh zahtev sestavni del normalizacije grško - jugoslovanskih odnosov. R. STANISAVLJEVIC Uredn. «Primorskega dnev-niko«. — Ob jubileja, ki ga slavite ob peti obletnici izhajanja «Primorskega dnevnika», pošilja okrajni odbor Osvobodilne jronte 11. okraja v imenu svojega članstva iskrene tovariške po zdrave vsemu novinarskemu kolektivu ter izraža svoje prepričanje, da bo «Primorski dnevnik» še nadalje stal ramo ob rami z našim ljudstvom in izražal njegove težnje v borbi za narodnostne in demokratične pravice. Vaš jubilej je obenem jubilej vsega primorskega ljudstva, ki je z zmago nad fašizmom ponovno prišlo do slovenskega tiska in v borbi, za obrambo te pridobitve ne bomo nikoli popustili. , Smrt fašizmu — svoboda narodu! I. okraj OF Tudi aktiv I. mestnega okraja QF nam je poslal .svoje pozdrave in čestitke. ('.Primorski dnevnik« — nam pišejo tovariši s I. okraja — ki pogumno in dosledno nadaljuje tradicijo tržaškega revolucionarnega tiska, nam je bil vso to dobo in bo tudi v bodoče močna in trdna opora v borbi proti reakcionarnemu nasilju, svetovnemu imperializmu in'hinavskemu kominformizmu. Ko izražamo svojo solidarnost v skupni borbi za pravico in Nova žrtev fašizma v Italiji V Porto Mantovano so škvadre, ki jih organizirajo zemljiški veleposestniki, streljale na skupine delavcev, enega ubile in več ranile - Demonstracije po vsej pokrajini - Protesti invalidov v Rimu - Še 40.000 prošenj za invalidnino nerešenih pri pristojnem ministrstvu RIM, 17. — Borba, ki jo italijanski kmetijski delavci in kmetje brez zemlje vodijo proti politiki klerofaišistične vlade, ki ščiti veleposestnike m njihove fašistične škvadre, je ha-nes zahtevala novo žrtev. V Porto Mantovano v pokrajini Mantova so stavkajoči kmetijski delavci skušali preprečiti, da bi številni stavkokazi, ki jih veleposestniki najemajo v drugih pokrajinah, šli na čelo. Pri tem pa so organizirane fašistične škvadre na delavce začele streljati. Eden o ki ga je zione locale«. V, poročilu o nji- Skozi sito in rešeto >e j,ai'!tvenikov bm? *n FrVrt)pe> posebno An-V|4 zWrnCBUe’ temvcč Je še C > v „ nasprotja, h lih jQ®P°d:irstvu kapi h°elo ,, d>*nv. t? hi o^nd°nske kakQen° ZR0’i na vpra-«spremeniti ali ki konference , - Dih ,ir>iratC - ? v S1,* *>0'itiko zahod-Ca k ePiti r°pi °ziroma, ku-- > , p0'ožaj Atlantske- '*vtt£i0.,stalnes,a hovem povratku ne manjka se-1 divizijo «Julia» poslal iskat v veda niti takšnihle ginljivih Rpsijo «slavo», ki vemo, kai je prizorov, kot je n. pr. sledeči, | pomenila za napadene narode, ki ga dobesedno navajamo iz katerim so te in takšne divizije omenjenega klerofašistlčhega »delale samo dobro«, glasila: «V nekem trenutku potegne general Ricagno pQ svoji listnici iz oguljenega jopiča, vzame iz malega predala majhen obledel robec in ga raztegne: «To je majhna zastava, ki so mu jo izročili v Vidmu, ko je divizija «Julia« v davnem letu 1942 odšla v Rusijo. Ohranil ga je vedno na srcu kljub vsemu, kljub vsem, poljubi ga in ga pobožno zopet spravi na svoje mesto«. Podobnih ginljivosti v poročilu kar mrgoli. Zaman iščete v njem le besedice obsodbe tistega režima, ki je «lepo» kot pravi »Giornale di Triestg« Camerata Ulisse - s’il vous plait! povelifevalcc štev 1 pokojnega razbojnika Mussolinija, Davide Lajolo - Ulisse, glavni urednik glasila Komunistične partije Italije, je doživel predvčerajšnjim novo navdihnjenje za uvodni članek. Temu ubijal. cit španskega demokratičnega ljudstva namreč zelo ugajajo naslovi člankov kot. na P r. «Sforza in Pijades, «Pacciardi in Tito« in mu zato svetujemo, da bi prihodnjič napisal uvodnik z naslovom »Lajolo in U- lisse« ter v njem citiral n. pr. qdstavke iz svojega članka cDuce - principe della giovi-nezžav, ki ga )e napisal, ko ni bil otrok, ampak je imel 30 let in je zelo dobro vedel, kaj se pravi ubijati miroljubno ljudstvo s fašističnimi puškami. Tu. di danes Ulisse prav dobro ve, da počenja ravno takšen zločin kot ga je počenjal pred osmimi leti, ko je slavil prvega fašističnega razbojnika v Evropi s svojim hujskaškim, klevetni-škim in lažnivim pisanjem, ki ga je zabarikadiral pod firmo «Komunistična partija Italije». Kaj je hotel povedati, Ulisse s swjim člankom »Pacčiardi e Tito«? Ulisse je človek akcije, ki svojo obljubo iz leta 1942, da bo znal umirati za fašizem, še vedno dosledno drži. Zato v. omenjenem članku pravi italr banskemu vojnemu ministru: «Pacciardi, minister obrani be je pripravljen pokreniti svoje čete proti Titu. Toda Pac-ciardi je dober ameriški sluga in je že z onostran besed tudi dober sluga Titov«. To se pravi: ni dovolj govoriti dragi Pacciardi (ki se je mimogrede povedano v Španiji boril proti Davidu Lajoli}, da boš poslal čete proti Titu! Tre-ba je to Judi dejansko storiti! Ti seveda tega ne moreš. Toda to bi storili prav gotovo mi, ko bi imeli oblast v rokah... Ulisse Prav gotovo pozna latinski pregovor: «Tempora mutantu™, ki pa zanj ne velja, v kolikor namreč zanj bolj drži pregovor, ki prani, da volk dlako menja, narave pa nikoli Fašist Ulisse, je fašist tudi kot olauni urednik kominfor-mističnega glasila. Zato mu se hoče novega pohoda na Balkan. Camerata UMsse — s’i! vous plait.., pravljal o splošnem mednarodnem položaju, o vprašanju kitajskega predstavništva pri OZN in o tako imenovani hlad ni vojni. Glavni tajnik je nato omenil, da je razpravljal z Rusi o možnosti posebnih sestan, kov Varnost, sveta. Dodal pa je, da zaradi pomena razgovorov morajo podrobnosti o teh razgovorih še ostati tajne. Na tiskovni konferenci so glavnega tajnika OZN tudi vprašali, ali je sedaj po svojem potovanju v Moskvo bolj pesi. mistično ali optimistično razpoložen, kakor je bil pred svojim prihodom. Lie je odgovoril, da ponavlja to, kar je že dejal pred prihodom v Moskvo, in sicer, da upa, da bodo tež-koče, na katere so sedaj nale teli organi OZN, premagane pred prihodnjim zasedanjem Združenih narodov- Lie je do dal, d.a bo v petek odpotoval z letalom iz Moskve v Pariz čez Prago. Nato bo pred povratkom v New York obiskal še London. Lie upa, da se bo Angliji in Franciji sestal z ministrskimi predsedniki in ministri za zunanje zadeve obeh držav, Po svojem povratku ZDA pa se misli sestati s Tru manom in Achesonom. Na vprašanje o obisku, ki mu ga je napravil poslanik LR Ki-tajske, je Trygve Lie pojasnil, da je bil ta razgovor zaupnega značaja in da je prišlo do sestanka na njegovo ' željo. Liea so vprašali tudi, kaj misli o gibanju pristašev miru. Odgo. voril je: Spoštujem vsakogar, ki se bori za mir. To je smoter, ki si ga je zastavila OZN in za katerega bi se bilo treba stalno boriti«. Hi resnico, vam zagotavljamo, da bomo še nadalje vztrajno in požrtvovalno sodelovali z vami do končne zmage delovnega ljudstva slovenske in italijanske narodnosti nad reakcionarnimi silami in nad zločinskim delovanjem kominformističnih agentov na Tržaškem ozemlju>>. «11 Progresso*: Iz uredništva »IL PROGRES-SO», glasila Slovansko-italijan-ske antifašistične unije y. Trstu, smo prejeli naslednje pozdravno pismo; ((Primorskemu dnevniku» — Trst. — Ob peti obletnici obstoja vašega dnevnika vam pošiljajo uredniki tednika «11 Progresson eno samo željo; dolgo življenje borbenemu listu slovenskega ljudstva, ki je V vseh bitkah, katere je tržaško demokratično gibanje do sedaj vodilo, držal visoko zastavo demokratičnih nagel, ki ni nikoli popuščal, kadar je šlo za resni, co, za svobodo in za pravice slovenskega ljudstva in za pravice vsega demokratičnega tržaškega prebivalstva. — Smrt fašizmu — svoboda narodu! «La Voce di Trieste»: «Primorskemu dnevniku«. — Ob peti obletnici vašega lista vam pošilja uredništvo lista «LA VOCE DI TRIESTE» pozdrav in vam želi še večjih uspehov v trdi borbi, ki jo vaš dnevnik vodi za narodnostne in demokratične pravice slovenskega ljudstva, za ustanovitev tistih temeljev bratskega sožitja med slovenskim in italijanskim narodom, za kar se bori tudi naš list. Socialistično načelo slovdri-sko-italijansikega bratstva je postavljeno danes na trdo preizkušnjo ne toliko zaradi delovanja šovinistične italijanske, reakcije, kolikor zaradi dejstva, da duh bratstva danes sramot-no izdajajo tisti ničvredneži, ki se sklicujejo na Kominform ter da hočejo s to varljivo zastavo priboriti šovinistični ideologiji buržoazije državljanstvo v o-kviru delovnega ljudstva. Boriti se Za slovansko-italijanško bratstvo pomeni danes boriti se v veliki meri proti tej nacionalistični degeneraciji Kom-informa, ki je glavna ovira za konkretiziranje tega osnovnega načela tržaške demokracije. In tudi iz tega mzloga hočemo Združiti naše čestitke s čestitkami vseh drugih novinarjev in demokratičnih organizacij ter vašemu listu želimo dolgo življenje, dokler ne bo kronana z uspehom tista trda borba, ki jo mi vsi vodimo proti sovražnikom in lažnim prijateljem delovnega ljudstva.)) STOCKHOLM, 17. — Po po-ročilih danske tiskovne agencije so v karelijski sovjetski republiki odstavili predsednika vlade, podpredsednika vlade, ministra za gozdove in lesno industrijo ter ministra za ribolov. Odstavili so tudi prvega tajnika CK tamkajšnje KP. Listi sovjetske republike Karelije opravičujejo te moskovske sklepe, češ da se je plan za ribolov in lesno industrijo počasi izvajal. Znano je, da zavzema lesna industrija v sovjetski Kareliji zelo važno mesto v sovjetskem gospodarstvu. MacMursnanasvoMo laponske volne zločince ŠANGHAJ, 17. — Tass poroča iz Tokia, da je glavni stan generala Mac Arthurja sklenil spustiti predčasno na svobodo 6 japonskih vojnih zločincev, ki so jih obsodila vojaška sodišča. To ameriško postopanje je odločno obsodil zunanji minister LR Kitajske Cuenlaj. Govoril je v pekinškem radiu in označil ta Mac Arthurjev korak kot žalitev. Minister je dodal, da se njegova vlada popolnoma strinja s stališčem Sovjetske zveze, ki je prejšnji petek izročila Mac Arthurju uradni protest, • ker je spustil na svobodo nekater^ japonske vojne zločince. PRAGA, 17. — V Havličko-vem Brodu na Češkem Se je danes zjutraj začel proces. Med obtoženci so 4 voditelji stare agrarne stranke. Glavni obtoženec je Zadina, zelo znana politična osebnost v tamkajšnjih krajih, ker je bil v letih 1935. in 1938. minister za poljedelstvo. Končni izidi volilen v Turčiji ANKARA, 17. — Zadnji vo livni izidi, ki jih je sinoči objavila demokratska stranka, so sledeči: demokratska stranka je dobila 434 mandatov v parlamentu, republikanska stranka 52, narodna stranka I sedež. To so končni volivni izidi* kajti morebitne spremembe bo-bo povsem brezpomembne. Kitalska liuilska vojska se le iitaia ea otoku Sušan PARIZ, 17, — Poročilo, ki ga - je objavil kitajski radio, pravi, da so se močni oddelki tretje ljudske armade izkrcali na otoku Sušan in osvobodili Tinkhaj. Otok leži 160 km južno od Šanghaja. Nacionalistični oddelki so se umaknili na otok Formozo, kjer je zadnje pribežališče Kuomintangove Ki" tajske. KULTURNI RAZVOJ Romunov v Jugoslaviji BEOGRAD, 17. V Vršcu v Vojvodini so se danes sestali na posvetovanja književniki romunske narodne manjšine v Jugoslaviji. Ti s0 preučili dosedanje rezultate, ki so jih dosegli zadnja tri leta, odkar deluje klub romunskih pisateljev in pesnikov Nikola Agramescu Je v svojem referatu o književnem ustvarjanju Romunov v FLRJ poročal, da so romunski književniki zadnji dve leti objavili 8 izvirnih književnih del izdalj 47 številk romunskega književnega časopisa. Ti so pripomogli, da redno izhaja tudi politično glasilo romunske manjšine. Romunski književniki so pripadniki romunske narodne manjšine v Jugoslaviji, ki šteje 70 tisoč duš. Književniki so prevedli v romunski jezik okoli 40 del, med temi več iger za romunska narodna gledališča. AL2IR, KI. — Toča, ki je včeraj padala okrog Alžira, je ubila v Mahtrasu 6 oseb. Precejšnjo škodo je toča na. pravila tudi med živino in na poljih. MEDNARODNI ŠPORT Jugoslovanska reprezentanca premagala „Rapid" s 4:2 BEOGRAD, 17. (ATI) — V okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo je danes jugoslovanska reprezentanca odigrala na beograjskem stadionu tekmo z dunajskim «Rapidom». Tekma se je končala z zmago domačih v razmerju 4:2 (3:1). Jugoslovanska reprezentanca je odigrala mnogo boljšo tekmo kot prejšnjo nedeljo proti reprezentanci Zagreba. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Mrkušič; Stankovič, Brake-ta; Čajkovski I., Horvat I., D ja-jič; Ognjanov, Mitič, TomaŠe-vič (Firm), Bobek, Afanacko-vič (Vukas), Strelci: Ognjanov v 14. min., Tomaševič v 37., Čajkovski l. v 41. in Mitič v 36. drugega polčasa Za Jugoslavijo. Za «Rapid)) pa Dienst v 30. min. prvega in Koerner 11. v 6. min. drugega polčasa. Sodil je Mika Popovič iz Beograda. Izžrebani igralci za tekmo FLRJ-Belgija ZAGREB, 17. (ATI) — Danes so izžrebali pare za tekmo med Jugoslavijo in Belgij0 za Davisov pokal. V petek 19. maja bo igral Brichant proti Brano-viču in Washer proti Mitiču, V soboto dvojice Mitič in Pa-lada proti Brichantu in Wa-sherju. V nedeljo Brichant-MU tič in lVasher-Branovič. Grda dom MDMčnih ..sindikalistov" V trenutku, ko je položaj tržaškega delavskega razreda vedno bolj obupen, predlagajo voditelji Enotnih sindikatov sklicanje stavke v protest proti ,,terorju v coni B“ Popolna zmaga demokratičnega ljudstva Istre ob priliki zadnjih volitev, je bila hud udarec za vse tukajšnje reakcionarne kroge, še prav posebno pa za kominformiste, ki so postali po objavi zloglasne resolucije «prvoboritelji» za »pravice in interese« ubogih «žrtev« je klevetanj in Kaj je Skupina ljudi s Kolon-kovca, kj je obiskala Slovenijo, nam je poslala spodaj objavljeni odgovor na članek v «Delu», kjer je eden izmed udeležencev natrosil kup laži. Ta odgovor je razen pisca omenjenega ogabnega članka in še dv.eb drugih udeležencev izleta podpisala vsa skupina. eDeloa, najogabnejši slovenski list, raznaševalec laži in obrekovanj, je 15. IV. in 22. 'IV.' t. i. na podlagi. umazanih in lažnivih podatkov nekega kmeta s Kolonkovca napisal članek pod naslovom »Prepričaj sem se o jugoslovanski resnici«, kjer na dolgo in široko opisuje razmere, v katerih da žive jugoslovanski delavci po tovarnah. Seveda je vse, kar tu Piše, v popolnem nasprotju z resnico. To potrjujemo mi, ki smo se istega izleta udeležili in smo povsod, kjer smo bili, videli, da jugoslovansko pošteno delovno ljudstvo z veseljem in vso požrtvovalnostjo dela, da si čim-prej zgradi socializem in s tem ustvari vsemu ljudstvu boljšo bodočnost. Toda nihče ni tožil, da premalo zasluži in ima nezadostno hrano, pač pa ravno nasprotno — ti ljudje danes s ponosom govore o vseh žrtvah, ki so jih doprinesli v izgradnji spoje nove socialistične domovine Pripravljeni so vsak čas prispevati vsakršno žrtev, samo da dokažejo svetu, kako lahko tudi posamezen narod sam z lastnimi močmi izgiadi socializem. Tega se ti novi ljudje popolnoma zavedajo in, ni godrnjanja med njimi, pač p« samo skrb, ali bodo {q,/ili ono zgradili pred določenim časom. Glede hrane so tudi vsi zadovoljni. Povedali so nam, da dobivajo na karte toliko, da jim še ostala, tudi vino ima vsaka tovarna za svoje delavce. Na Jesenicah pa vsi tisti delavci, ki delajo pri pečeh, dobe mleko —■ in mislimo, da je to iz zdravstvenih razlogov čisto na mestu. Gospodje uredniki «Delan se spotikajo nad ceno vina na Bledu — češ da si delavec ne more privoščiti teden dm dopusta na Bledu zaradi previsokih cen. 1W; pa vemo, da si jugoslovanski delavec danes lahko privošči ne teden pač pa 15-30 dni dopusta in to ne samo na Bledu, pač pa v vseh bivših letoviščih buržoazije in kapitalistične gospode, in to brezplačno. Kdor pa hodi v Jugoslavijo samo zato, ker bi rad poceni živel na račun ljudstva in ga nato v zahvalo še obrekuje, je bolje, da ostane d°ma, tako se vsaj ne ho smešil pred poštenimi demokrati. Glede kaznjencev je tudi nekaj govoril; tudi mi smo jih videli, in opazili smo, da so lepo rejeni, nihče jih pri delu ne priganja, to so ljudje, ki so Prišli v navskrižje z ljudsko oblastjo, delomrznež i, špekulanti itd., iz katerih hoče nova Jugoslavija napraviti ljudi vredne socialistične družbe, namesto da jih drži po ječah in na ta način vzgaja zločince, kot se je to godilo prej. Danes se jim daje možnost, da se priuče dela in tako postanejo enakovredni drugim, kajti tudi tu velja rek,- kdor ne dela, nai nc je. Obiskali smo tudi ekonomat tovarne <(Iskra« v Šentjurju. Tu smo videli, kako vzorno ‘e urejen ta kmetijski kolektiv, četudi je šele v razvoju. Ima lepo število glav živine, prašičev, kokoši, ovac itd. Delavci, ki so tu zaposleni, delajo od 8-12 ur, imajo obilno hrano, stanovanje, obleko in še od 3 do 4000 din plače mesečno Videli smo več .ranovanj in ne samo eno kot pravi vsevedni lažnivec s Kolonkovai. Stanovanja so res v vseh pogledih odgovarjajoča. Delavci sami so se Izrazili, da nikdar prej niso imeli takih steno rani Kar pa se tiče blodenj urednikov ((Delan o malih, vetrnih in velikih kmetih ter zadrugah in kolektivih, je tako zmešano vse skupaj, da lahko vsak bedak razume, da ti ljudje nimajo niti pojma, kako socializem ustvn a zadruge, /ato ni vredno niti odgovarjali >;.» tg blodnje. Povsod, kjer smo bili, so nas prav po tovariško postregli, nikjer nismo opazili, da hi se kak delavec nad tem spotikal, pač Pa *n nas je sami vabili. da le Pridemo. Taka je resnica. Kdor govori drugače, je podlež, je isntr-žek slovenskega ljudstva. List »Delo« pa je danes v sramoto slovenskega imena. (Sledi 21 podpisov), «titofašističnega» terorja. Kle-rofašisti in kominformisti so kar tekmovali, kdo bo bolj blatil ljudsko oblast ter si izmislil gorostasnejše laži o «umorih» »preganjanjih« itd. Da bi dali duška svoji onemogli jezi, so voditelji Delavske zbornice takoj po zaključenih volitvah v coni B predlagali. da bi tržaško delavstvo stopilo v splošno stavko v znak protesta proti «krivičnim» volitvam v coni B ter proti »terorju«, ki tamkaj vlada. Kaže, da ta poziv ni imel nikake-ga uspeha med tržaškim delavskim razredom, sicer bi govorice o splošni stavki ne izginile tako hitro iz «prometa». Kot verni hlapci reakcionarnih krogov ter posnemovalci vseh mogočih neumnosti, ki si jih izmisli vodstvo Delavske zbornice, so smatrali kominfor-mistični »sindikalisti« za svojo «dolžnost». da tudi oni pozovejo vse ' tržaško delavstvo v splošno stavko. Da bi ne delali brez privoljenja Delavske zbornice. so seveda najprej poslali pismo; njenemu vodstvu,' ki naj bi blagohotno odločilo, ali pristane na predlog o splošni stavki ali ne. S tem so mislili, da so svojo dolžnost kot pravi «in-ternacionalisti« ter «borci za pravice vseh zatiranih« izvršili. Sedaj lahko samo še čakajo na odgovor Delavske zbornice — drugega jim zaenkrat ne preostaja. Poziv na splošno stavko je bil objavljen v včerajšnji številki «L’Unita» pod velikim naslovom «Proposto dai Sindacati Unici uno sciopero generale unitario«. Prvi hip, ko smo pre-čitali naslov, smo mislili, da so se končno Enotni sindikati vendarle. zganili ter zahtevali sklicanje splošne stavke, ki naj bi rešila kup perečih problemov, kot na primer povišanje plač raznim kategorijam delavcev, izboljšanje delovnih pogojev, zaposlitev brezposelnih, povišanje pokojnin tržaškim upokojencem itd. No, kominformisti. ne bi bili to, kar so, če bi se tako daleč »spozabili«, da bi v tako «važnem» trenutku pomislili tudi na tako «nebistvene» in prav nič «važne» zadeve, kot so našteta vprašanja tržaškega delavskega razreda. Za reševanje teh »malenkostnih« vprašanj zadostuje vendarle polurna ali največ enourna stavka. mnogokrat zadošča edinole stavkovno gibanje. Ce s takimi borbenimi sredstvi ni mogoče rešiti vseh teh vprašanj, potem to ni krivda kominformistov temveč samo in ponovno «tito-fašistov«, ki si upajo še sedaj zahtevati nadaljevanje razredne borbe v obrambo pravic in interesov delavskega razreda. Danes je za kominformiste važna edinole borba proti «tito fašistom«, borba proti Jugoslaviji, ki navkljub vsem njihovim naporom gradi socializem ter boljšo bodočnost svojim narodom. Kaj za to, če je položaj tržaškega delavstva vedno bolj obuoen, kaj za to, če je ofenziva delodajalcev vedno bolj ostra. Ce je Delavska zbornica predlagala splošno stavko v protest proti «nevzdržnemu sta-hju v coni B«, potem kominformisti ne smejo za njo zaostajati. Kot resnični in edini »borci« za pravice delavskega razreda predlagajo zato sklicanje splošne stavke Naj se ti . gospodje, ki si še upajo nazivati se »sindikaliste«, spo/nnijo, kolikokrat bi bilo potrebno sklicanje splošne stavke v obrambo pravic delavskega razreda. Naj se spomnijo vseh neuspelih protestnih stavk tržaških delavcev, ki so propadle samo zaradi tega, ker so delodajalci vedeli, da jih vodijo ljudje, ki so jim interesi delavskega razreda deveta briga. Pa kaj bi brskali tako daleč po spominu; naj jih spomnimo samo na klavrni zaključek protestne stavke industrijskih delavcev, s katero niso dosegli ti delavci uresničitev niti ene izjned svojih upravičenih zahtev. Bi bilo potrebno, cia jih spomnimo če na druge take in podobne «zmage«? In vendar kominformistrčni »sindikalisti« tistih porazov niso smatrali za tako težke, da bi bilo potrebno sklicati splošno stavko. Nasprotno — uklonili so se vsem zahtevam delodajalcev ter bili hvaležni, če s0 za zahvalo prejeli od vodstva Delavske zbornice dovoljenje, da prisostvujejo skupščini ene izmed mnogih kategorij delavcev, katero so seveda vedno vcdili le predstavniki DZ. Ker so se tržaški klerofašisti izkazali v torbi proti ljudski oblasti in proti Jugoslaviji kot zaslužni «bcrci», bj se komin-formističnim »sindikalistom« ne bilo treba tako siliti v ospredje, če bi si hctelj obdržati še tistih nekaj delavcev, ki so jim do danes slepo, sledili. Prepričani nai bodo namreč, da nimajo pred seboj ljudi, ki bi resničnega položaja ne poznali, temveč ljudi, ki so spoznali, kam vedi pot, po kateri hodi vodstvo ES, na kateri jim pa nočejo več slediti. Tržaško delavstvo je pripravljeno stopiti kadar koli v splošno stavko v obrambo svojih pravic ,in interesov, nikoli pa ne v stavko/za. katero se skrivajo podli in hinavski naklepi ljudi, ki prednjačijo danes v borbi proti vsemu, kar je "demokratičnega, obenem pa se trkajo z\a prsi, češ: mi smo pravi komunisti in internacio-nalisti. S sestanka aktiva OF za I. okraj Aktivisti so razpravljali o vseh važnih vprašanjih ter sprejeli resolucijo, ki obsoja protiljudsko politiko kominlormistov Včeraj je bil na sedežu prve- tov, vprašanje počitniških ko- a okraja Osvobodilne fronte prvi aktiv terenskih aktivistov OF za prvi okraj. Politično poročilo je pedal organizacijski tajnik OF za Tržaško ozemlje tov. Bole Stanko, ki je jasno prikazal sedanjo kominformi-stično šovinistično politiko, ki jo vodijo tržaški in italijanski kominformisti glede vprašanja Tržaškega ozemlja. Poudaril je, kako so se kominformisti postavili na linijo italijanske imperialistične buržoazije, ki zahteva danes priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji, a jutri bodo zahtevali še ostalo jugoslovansko ozemlje. V diskusiji so tovariši iz terenskih odborov sprožili številna vprašanja, ki zadevajo aktivnost OF, vprašanja šolstva lonij, kjer so poudarjali, kako skušajo belogardistični učitelji na slovenskih šolah spraviti slovenske otroke v počitniške kolonije v Italijo, kjer naj bi jih italijanski šovinisti raznarodovali in vzgajali v prdtina-rodnem, duhu. Tovariši’.so pozvali tudi vse člane OF, naj sodelujejo pri pripravah in izvedbi praznika slovenske kulture vseh zamejskih Slovencev, ki bo dne 11- junija" na stadionu «1. maj«. Po razpravljanju o raznih organizacijskih vprašanjih je aktiv poslal kolektivu uredništva Primorskega dnevnika čestitke ob 5. obletnici izhajanja glasila OF, ki jih objavljamo na drugem mestu. Aktiv je v zvezi s keminfor-mističnim delovanjem sprejel naslednjo resolucijo: KOLEDAR - 'dtino- - 'Radio- ČETRTEK 18. maja Vnebohod, Mladica Sonce vzide ob 4.32, z«t°ne °b 19.31 Dolžina dneva 14.59. Luna vzide ob 4.49, zatone ob 21.JJ. Jutri petek 19. maja Celestin, Vitoslava SPOMINSKI DNEVI 1861 se je rodil Ferdo Vesel, slovenski slikar. Umrl je 28. julija 1946. PRESKRBA Vpis (prenotacija) za mleko v juniju- Do 25. t. m. se morajo vsi prizadeti, ki imajo dodatne nakaznice za mleko (bolniki, noseče žene, dojilje in umetno hranjeni otroci), vpisati (pre. notirati) v mlekarnah za prejemanje mleka v mesecu juniju. OF III. okraj OF - V. teren (Sv. Jakob). Sestanek aktivistov bo jutri 19. t. m. ob 20.30 v navadnih prostorih. PROSVETNA DRUŠTVA Za starse otrok, ki so določeni za okrevališče v Gozdu-Martuljku Starši otrok, ki so določe- ni za odhod v mladinsko okrevališče v Gozdu-Martulj-ku v Sloveniji, naj pridejo jutri, 19. f. m. od 9. do 12. ure na sedež ASIZZ v Ul. R. Manna 29, kjer bodo prejeli točna navodila zaradi odhoda otrok, ki bo v soboto 20. t. m. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO IZLET NA NANOS Planinsko društvo v Trstu priredi 4. junija izlet na Nanos. Vpisovanje pri Pircu, Ul Sette-fontane 3, in pri Geču v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3 do vključno 23. maja. Prosvetno društvo »Ivan Cankar« sklicuje moško pevsko vajo, ki bo jutri 19. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. in delovanje roditeljskih sve- Aktiv. terenskih aktivistov OF 1. okraja obsoja protiljudsko politiko tržaških kominformistov, ki se skušajo postaviti na Čelo italijanskih imperialistov in šovinistov v gonji proti socialistični Jugoslaviji, in ljudski oblasti v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Tako tržaški kakor italijanski kominformisti odkrito zahtevajo priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji. To ,je jasno povedal kominformistični poslanec Pajetta v italijanskem parlamentu, ko je dejal, da se samo z imenovanjem guvernerja lahko doseže priključitev Tržaškega ozemlja k De Gasparijevi Italiji. S takim stališčem- kominformisti podpirajo zahteve italijanskega vojnohujskaškega . imperializma. Zato aktiv aktivistov OF l. okraja, poziva vse člane OF, naj' z aktivnim političnim delom razkrinkujejo skupino kominformističnih vojnih hujskačev in naj delajo zd utrditev Osvobodilne fronte in vsega tržaškega demokratičnega gibanja. Obenem pa poziva vse poštene demokrate, ki so bili doslej zavedeni od ko-minformistične izdajalske politike, naj se pridružijo OF in vsemu naprednemu demokratičnemu gibanju. TUDI TOKRAT NE V CENTRU MESTA, TEMVEČ V SKEDNJU Slovensko narodno gledališče nam je pripravilo za današnjo premiero Molierovega Jartulfa Prosvetno društvo »S. Kosovel« priredi skupno z OF v soboto 20. t. m. kratko kulturno prireditev. Sporedu sledi zabavni večer. Vabljeni vsi! DRUŠTVENI SESTANEK PDT V petek, 19. t. m. ob 20. uri bo na stadionu «Prvi maj« važen društveni sestanek vseh Članov Planinskega družtva v Trstu. Obravnavala se bo bodoča delavnost društva v letošnji pomladno-letni seziji ih kasneje. Dobrodošli tudi drugi prijatelji planinstva. Odbor. KINO // Jubilej dela v Delavskih zadrugah Naprcšeni objavljamo: Vodstvo in uslužbenci Delavskih zadrug so priredili g Um bertu Gambaru, tehničnemu vodji tamkajšnje mehanične pekarne, ob njegovi štiridesetletnici službovanja majhno svečanost, s katero so hoteli dokazati, da cenijo zasluge nje. govega truda in dela v tako dolgoletnem službovanju. G. Gambaro je namreč nastopil službo leta 1910 pri takrat še zelo neznatni pekarni Delavskih zadrug. S svojim požrtvovalnim delom je obenem z drugimi pripomogel; da se je. Prav ta pekama v kasnejših letih razvila v eno najmoderneje opremljenih pekarn našega ozemlja. Ob priliki jubilejne svečanosti je prejel zaslužni delavec čestitke predsednika ter članov odbora za nadzorstvo Delavskih zadrug, čestitke vodstva, tevarnišega odbora ter vseh navzočih uslužbencev. in v Tartuffa zamaknjenega !*gla do sedaj največ uprizoritev Orgona. Toda Tartuffe se raz.- ‘v' zgodovini francoske klasične " komedije, ime «Tartuffe» se je Ikmalil razširilo po Franciji in vsem svetu, ter nam pomeni danes isto, kot «hinavec ali svetohlinec«. Cerkev je zaman krinka sam. Preveč je zaupal svojim licemerskim sposobnostim. Ko je pridigal pobožnost se je vnel za čare mlade žene Elmire in jo pričel zalezovati. Orgon mu je sicer ponudi] roko svoje hčere, toda sv.etchli-nec hoče več. Pri tem mu iz-podleti. Elmira mu nastavi past. Svojega moža Orsona skrije pod mizo in,povabi Tartuffa v svo-jo 'sobo. Ko Tartuffe ves razvnet odkriva svoja resnična čustva in svoj pravi obraz, se dokončno razkrije pred Orgonom. Ko ga izženejo iz hiše, poizkuša še z zadnjim PRIZOR IZ MOLIEROVEGA «TARTUFFA». V 17. stoletju, ko je v Franciji vladal Ludvik XIV., se je okoli katoliške cerkve zbrala tajna organizacija in si nadela nedolžno ime «Družba sv. zakramenta«. Glavni namen te tajne organizacije je bil boj proti sovražnikom katolicizma in borba proti vsem pojavom svobodomiselstva v javnem življenju. Poleg visoke duhovšči. w, ki je imela v tej družbi odločilen vpliv, so bil; zbrani tudi predstavnik; višjih krogov, plemstvo in bogato meščanstvo. V osebi kraljice — matere Ane Avstrijske pa so imeli mogočno zaščitnico na samem dvoru. V Parizu je tedE-j mrgolelo, tajnih agentov te družbe, ,ki so Zločinski napad dolinskih kominformistov na tov. Sturmana Slavka Včeraj zvečer je bil v Dolini lepo uspel sestanek tamkajšnje sekcije ASIZZ. Zbranim ženam je govorila tov. Grozdana, ki jim je pokazala na vse pereče probleme zlasti pa tiste, ki čakajo rešitve v glavnem prav od žena. Posebno se je govorilo o počitniških kolonijah; to je namreč področje, na katerem misli italijanska reakcija s pomočjo kominformistov in belogardističnih učiteljev loviti naše otroke na svoje limanice. Pošiljanje otrok v počitniške kolonije v Italijo pomeni v vsakem primeru sodelovati pri načrtu raznarodovanja naših otrok. Na sestanku se je nadalje govorilo o pripravah za kulturni festival zamejskih Slovencev itd. Dolinskim kominformistom je bil ta sestanek kaj malo po volji, zlasti še zato, ker so videli, da se ga je udeležilo lepo število naših žena. Nič čudnega torej za tistega, ki jih pozna, če so začeli z razgrajanjem motiti že sam sestanek. Njihov sedež je namreč prav nad dvora tov. Slavku prav v tistem hipu ugasnila luč na kolesu in ga zatp niso mogli tako točno videti; uspelo mu je na ta način uteči izpod toče kamenja. Pozivi k fašističnim zločinom, ki jih objavlja «Unita», najdejo pri nekaterih izgubljencih še vedno nekaj odziva. Se se najdejo ljudje, ki jim je faši-stovski škvadrizem višek političnega »prepričevanja«. Deloma je to razumljivo: ljudem, ki so jim pošli že vsi »argumenti«, ne ostane drugega kot nasilje. Kaj pa se z nasiljem doseže, je pa drugo vprašanje. Tudi dolinski kominformisti hočejo biti deležni slave kakega Pinguina in podobnih. Tako čast in priznanje jim lahko damo vsak trenutek. Fašisti kot Lajolo in drugi pa bodo nanje ponosni . . . pod krinko pobožnosti in čuvarjev javne morale prodirali celo v privatna stanovanja in nadzirali vsakega količkaj sumljivega prebivalca. Moliere, ki je v svojih komedijah kritično izpostavljal posmehu vse napake tedanje družbe, je v »Tartuffu« upodobil enega izmed članov in a gen tov te tajne družbe. Z žarko satiro je predstavil podobo svetohlinca in goljufa, katerem se je posrečilo podreti v hišo bogatega in pobožnega meščana Orgona. Na videz pobožen in ves vnet za koristi svojega dobrotnika, prične kaj kmalu : teroriziranjem Orgohove' dru žine. Vmešava se v vsako malenkost in izkorišča Orgonovo lahkovernost ki je slep jn gluh za vse pripombe svoje žene Elmire. sina Damisa, hčerf Marijane, strežnice Dorine. Vsi ga prepričujejo, da je Tartuffe samo nesramen slepar in spre ten svetohlinec, teda Orgon posluša samo svojo mater, gospo Pernelovo, ki je prav tako pod vplivom lažne tajne družbe. Celo Cleant. ženin brat ki ga vse ceni in spoštuje, ne more prepričati puhloglavega Družbo «Aslra» so okradli Družbo «Astra», ki tma svo ■je prostore v Ul. Cellini 2, so včeraj obiskal] vlomilci, ki so prišli v njene prostore s pomočjo ponarejenih ključev, g no, kjer je bil sestanek. Vendar j svojega nepovabljenega obiska se sicer niso pokazali. Toda po sestanku so pa »junaško« na. padli tov. Sturmana Slavka. Na zgornjo cesto v Dolini — iz so odnesli za 336.000 razne ob. leke in čevljev. Tatvino je prva ugotovila tajnica odvetniške pisarne Evgenija Veneziana, k Prebenega v Boljuneo, — kjer j ima svoj urad v Ul. Dantp 7 in ni razsvetljeno, so metali izza i ki zastopa pravne interese I grmovja kamenje. K sreči se je | zgoraj omenjene družbe. Avtomobilski nesreči brez hudih posledic Včeraj zjutraj sta se v Trstu dogodili dve avtomobilski nesreči, ki na srečo nista zahtevali človeških žrtev. Prva se je pripetila ob 5 zjutraj na Ul Pindemonte, po kateri jie vozil neki ameriški jeep. Ko je privozil do stopnic pod Sv. Aloj zijem se je zaletel v avtotaksi TS H 040, katerega je šofiral 21-letni Renato Pestel. Pri trče nju sta bila oba vozača nepoškodovana, avtomobila pa sta utrpela le neznatno škodo. Druga nesreča se je pripetila ob 7 zjutraj y Ul. Foscolo, po kateri je vozil kamionček TS 6892, katerega je šofiral 31-let-ni Luciano Paiero iz Ul. della Guardia 9. Ko je privozil do križišča z Ul. Gatteri, je zavil na levo. V istem trenutku pa je iz Ul. Gatteri privozil neki občinski kamion, katerega je šofiral 3Q-letni Aldo Moretti iz Ul. Geisomini 3. Oba šoferja sta takoj pritisnila na zavore da bi preprečila nesrečo. Bilo pa je že prepozno ter sta se ta ko oba avtomobila trčila. Tud pri tej nesreči sta ostala vozača nepoškodovana. Precej škode pa sta utrpeli obe vozili. napenjala vse sile, da bi do- Rossetti. 15.30: «Major Barbara«, Rex Harrison. Excelsior. 15.00: «Umrl astrolog!«, William Powel. H. Lamarr. Fenicc. 16.30: «Ljubljenka maršala«, Larry Parhš, Margueritte Chapman. Filocframmatico. 14.30: «Cynthia» E. Taylor. ♦ Alabama, 15.00: «Pas nedolž- nosti«. Nino Taranto. Garibaldi. 15.00: «Gozdni potepuh«,, Robert Mithum, Lorett Young. Ideale. 15.00: «Gospa z Juga«, R! Taylor, H. Lamarr. Impero. 14.00: «Ponižana bogi- nja«, Maria Felix, A. de Cor» doba. Italia. 15.00: «Spominjaj se teh r.oči«, Barbara Stanwyck, Mc Murray. Viale. 15.00: »Poslednja dolžnost«; Luisa Vebil. Vittorio Veneto. 14.00: «tretji tfn r ■II RADIOM JUG0SL.C0NE TRSTA SLOVENSKO IVARUUIVU , gledališč (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 18. 5. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7,00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Dvorak: Slovenski plesi; 12.45: Porcčila v ital. in objava sporeda; lo.OO: Napoved časa - poročila v slov,; 13.15: Glasbene slike; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Orkester Stojana Stenoviča izvaja lahko glasbo; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (ital.); 17.45 Igra orkester Marek VVeber; 18.00: Samospevi Mirka Poliča; 18.20: Operne uverture; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Lahka glasba; 20.00: Emil Adamič: Otroška suita - izvaja Orkester Radia Ljubljana; 20.30: Poje komorni zbor iz Trsta; 21.00: Obzornik (slov.): Borba kolonialnih narodov; 21.15: Iz operet in filmov; 22.00: Potovanje po socia. listični Jugoslaviji (ital.); 22.20: Pester večerni koncert; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Plesna glasba. za Tržaško o Danes 18. t. m. ob 28. **rl v dvorani kina v SKEDNJA R E M I E B Molierove kome>- T- Mitchee, A. Baxter. stva, da obsoja mnavs ino in |Uh m0rjUB 14 30; «Izdajalec». zlagano pobožnost, ter daje na Jchn Ford, Mc Langlen. ta način orožje v roke vsem ti- Marconi. 15.00: «Prikazen ob pol- stim, ki brez. pomisleka tolčejo po nas, ki vršimo posle vodni- sredstvom izsiljevanja, ki pa j kov. in duhovnih pastirjev...«, se mu ponesreči. Preiskava ugo. j Slovensko narodno gledališče tovi, da se je pod imenom Tar-tuffe skrival nevaren slepar. Vladajoči krogi so z vso silo udarili po tej komediji in dosegli da je bila 5 let prepovedana. Med tem časom jo je Mo- v Trstu je pripravilo komedijo «Tartuffe» z vso skrbnostjo, ki jo velikj francoski komediograf zasluži. V nekaterih vidnejših vlogah so dvojne zasedbe, s čimer je dana tudi mlajšim čla. Mere dvakrat predelal. Ko je [ nom umetniškega ansambla vendar dosegel uprizoritev tega dela je bi] uspeh izredno velik. Komedija «Tartuffe» je dose- mpžnost, da se ob študiju te klasične komedije izpopolnjujejo. noči«. Bob Hope Massimo. 15.00: «Vedeževanje a-■ mazonk«, Vera Rabston, George Breit. Novo Cine. 15.00: «Leteči oddelek«, Larence Tierney, Odeon. 14.30: «Vragovi s krili«. Radio. 15.30: «Srečonosec modrih vragov«. Savona. 14.00: «Fra Diavolo«, Stanlio in Oliver Venezia. »Mister VVinkle gre na vojno« in «Zadnja ježa«. Vittoria. 14.30: «Strela z jasnega«, Virginija Mayo, Ljudski vrt na prostem. 20.45: »Kri na Luni«, Barbara Bel Gedds, R. Mitchun. Medtem ko je naš Ust v nedeljo objavil članek s slikami o nastajajočem tržaškem velesejmu, pa je bila naslednji dan na bodočem velesejmu tiskovna konferenca, ki jo je priredila uprava velesejma v zvezi s tiskovnim uradom predsedstva cone. Na podlagi načrtov, ki so bili v svojih podrobnostih novinarjem na vpogled, in ob razlagi ing. Sospisia, predsednika velesejma, ter drugih inžetiirjev-projektantov, so navzeči mogli dobit; sliko bodečega velesejma. Letos bodo seveda dogradi]; le del tega, kar je v načrtu. Ni rečeno, da ne bi moglo biti dograjeno tudi vse, samo nekoliko E>rej bi biJo treba začeti in pa denar bi seveda bilo treba imeti. Mislimo, da vprašanje pravočasne dobave finančnih sredstev ne Bi bilo nerešljivo, če bi ŽVU pokazala že svoj ča,s več razumevanja, ki naj b; se realiziralo v kreditu za celotno dograditev ve-lesejmskih stavb in.ne le v delnih kreditih; letos nekaj, pa drugo leto mogoče sPe* nekaj. Letos bo pač prispevala ECA za dograditev poslopja za kino in restavracijo. Restavracija bo v prvem nadstropju, in sicer tako, da bo odprta in zaprta. V pritličju pa bo večji prostor zg razstavo ECA in pa manjša kinodvorana. Po velesejmu pa bcclo odstranili pregradne ste’ ne in nastat bo prostor za kino s 500 sedeži. Poleg tega pa bo še prostor za razne razstave in podobne prireditve. Velesejrn-ska uprava se je z ECA dogovorila, naj pač raje prispeva za dograditev te stavbe kot pa da bi gradili poseben paviljon. Inženirja Scarpa in Zacconi, ki sta za to stavbo našla posebno konstrukcijo, zagotavljata, d> bo paviljon v 75 dneh dograjen. Palače narodov, ki bo stala vzdolž Ulice Rossetti. letos ne bod-o pričeli še graditi, pač pa oba paviljona (A in B). Ker je na prostoru, ki je sicer že last velesejma, še nekaj Miš, ki Na prostoru se bodo pričele dvigali nove stavbe jjh. bo treba šele podreti (in stanovalcem še prej pripraviti druga'stanovanja), letos ne*bo mdgoče dograditi obeh paviljo-, nov; tako bo paviljon B dograjen le do polovice in bo dolg 40 metrov, medtem ko bo paviljon A dolg 72 metrov; širina obeh bo 13 metrov. Prvi bo imel tudi klet in se b0 tudi ta prostor uporabil za razstavo. Zanimiva bo konstrukcija obeh Lojzek se ni učil Marsikatera neprijetnost do. leti lenuhe, ki Se v šoli nočejo učiti ter nosijo demov slabe re. de. Tudi 13-letni Lojzek C. Iz Ul. Boccaccio Je med takimi učenci, ki jim učenje prav nič ne diši ter svoj prosti čas rajo prelenuharijo, namesto da bi se učili. Ker je Lojzek v torek prinesel domov spričevalo, i je bilo polno slabih redov 6.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 6,30: Slovenske 'narodne pesmi;-7.00: Napoved časa, poročila in radijski koledar. 12.00: iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba raznih narodov; 43.-20: Oddaja- -za pionirje:- 13.40) urobne skladbe velikih mojstrov; 14.00: Lahka orkestralna glasba; 18.00: Od Novih akordov do danes. Samospevi Mirka Poliča; 18.2C: Pogovor s pionirji; 18.40: Nastop gojencev glasbene šole; 19.00: Napoved časa iri poročila; 19.15: Ciklus Beethovnovih sonat: sonata št. 10. - Izvajata violinistka Jelka Stanič-Krekova in pianist Anton Trošt; 19.45: Drobne orkestralne sklaabe; 20.00: Politični komentar Radia Beograd; 20.15: Igrajo mali orkestri; 20.30: Poje tržaški komorni zbor; 21.00: Gospodarska reportaža; 21.15: Simfonični koncert; 22.00: Prenos poročila Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabavna nočna glasba; 23.30: Najnovejša poročila. Prodaja vstopnic z8 . predstavi danes in jdtrl , 8 do 12 ter od 16 do 1° * «Adria-Express» Ul. F. / ro 5 b, pri blagajni ^ Skednju pa danes ih od 9 do 12 ter eno uro P predstavo. jutri leda- Prošnja občinstvu. UPr u SNG priporoča starše® ne jemljejo s seboj v f lišče otrok pod deseti® tom. razen pri mlad® igrah, ker motijo i» njajo razgled na oder s- ot* le- stim premikanjem po dv ^ ni. Paziti moramo, da bo dališka vzgoja občinstv8 predevala- Uprava SflG TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7000 - 7100, pa- pirnati šterling 1580 - 1600, dolar o32 - 635, dolar (telegrafski) 637 - 639, 100 francoskih frankov 180 Za prvenstvo Tržašk*** ^ zemlja: Gorica . Auro® ^ ob i* i igrišču Savogna ran - Montebello v Pira®1 16; Arrigoni - Brtonig® gre ji li ob 16; Umag - Novi ^ Umaku ob 16; Sv. Ivan/ ziana na stadionu «PrVi ob 10.30. Za mladinski pokal Dijaki - Skedenj na ^ »Prvi maj« ob 16; Sv. .( Opčine na istem igrišču Koštalunga - Montebel .. sl 9 h k 1 Opčinah ob 9.30; Polet - ^jjr mo na Opčinah ob 15; h - 182, švicarski frank 148.5 -1 Pia - Prosek na 149, avstrijski šiling 22 - 23. 16.30. Opči® :al> sta ga njegov oče in mati do bro okregala. Mamina jeza pa je bila tolikšna, da je sinku izročila ključ, vežnih vrat, rekoč mu, naj se doma nič več ne prikaže. Seveda so bile te mamine besede izrečene v hud: jezi. vendar pa si jih je mali Lo-jzek predobro zapomnil, da bi jih pozabil. Tako se je dogodilo, da sta oče in mati zvečer zastonj pričakovala povratek svojega sinka. Obupana sta obvestila člane civilne policije, ki so res malo po polnoči našli izgubljenega sina, ko je ves premražen skušal zaspati na nekem travniku v bližini Ul. Cor daroli. Policisti so ga odpeljali s seboj na policijsko postajo tcr obvestili njegovega očeta Ovidi'ja. Ko sta se na policiji oče in sin zagledala, sta si padla v objem. Lojzek pa mu je obljubil, da se bo popravil ter pridno učil. paviljonov; o-bg bosta namreč zgrajena iz- cevastega ogrodja, prvi po sistemu Dalmine, drugi po Covre. Kp-bo ves prostor, ki je velesejmu namenjen, res tudi velesejmu na razpolago, tedaj bo površina zadostovala za tržaške potrebe. Toda prej je treba odkupiti in nato podreti gostilno ob Ul. Rossetti, pote v hišo zadaj, kjer stanuje nekrj družin, in končno a« manjše hiše na nižjeun delu sejmišča, kjer tudi stanuje' več družin. Priznat; je treba, da si uprava na vse načine prizadeva, da bj zadevo velesejma čim ugodneje izpeljala. Pritožuje pa se lahko upravičeno, da ni dovolj odziva prav v tistih krogih, ki s0 pri taki manifestaciji pač najbolj zainteresirani, namreč trgovci, ki se doslej še niso nič kaj izkazali prj vpisu posojila. Tudi zavarovalne družbe bi se lahko bolj izkazale. NOVE SLOVENSKE KNJIGE’ Puškin: DRAME, pclplatr.o..................... Kozak: GAŠPER OSAT, platno ...... Stendhal: ITALIJANSKE KRONIKE, polplatno Lajovec: PRAVILA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, broširano ............................... Kette: ZBRANO DELO. I. in II. knjiga, platno NASA PARTIJA V BORBI ZA ENAKOPRAVNE ODNOSE MED SOCIALISTIČNIMI DRŽAVAMI ....................................... 420." 250." 320." 50/ / 760$ ISO' Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v G0f>' P' \ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiisiii mm11111111"111-. OBJAVLJA ČLANKE O POLITIČNEM, GOSfU^jj. SKEM IN KULTURNEM ŽIVLJENJU JUGOSLU g SKIH NARODOV. JE ZELO PESTRO OPREMM«' 0pl-FOTOGRAFIJAMI. BARVNJMI REPRODUKCIJA^*. gjO-, GINALNlMl SLIKAMI IZHAJA ŠTIRIKRAT NA ...j fn® Izšla je zimska številka revije v angleščm cošiini in srbohrvaščini. Ta številka je pV§ veliki razstavi srednjeveškega slikarstva ter k . n Ml jf stike, ki je bila ddprta v Parizu, «ADR!A - EXPRESS» IZLETI 4 JUNIJA enodnevni izlet v PoAfo/iiC* 7 -8. JUNIJA dvodnevnj izlet i' Odhod iz Trsta 7. junija ob 13. uri, odhcd iz Ljubljane 8. junija zvečer. Vpisovanje do 20. maja. Nekaj mest je še prostih za DVODNEVNI IZLET f« Cvliv 28, in 29. MAJA. in niz barvnih reprodukcij fresk in rcPr°dUl]l,0(l’i^ •ni -st&St* skulpture ter arhitekture srednjega veka ^ lotil*! « javlja rčvija članke o elektrifikaciji i'1 °T„.i je napisal književnik Miroslav Krleža. Obe preteklosti ter sedanjosti Jugoslavije. številka, revije bo izšla junija t. I. v and1 lešc" francoščini, nemščini in srbohrvaščini. Cena jesenski številki je 5 sh (angleških Cena zimski številki je 7 sh. Poštnina za eno številko: 3 sh. Poštnina za dve številki: 5 sh. Šilihi REVIJO IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI11111*11^1 LAHKO DOBITE PRI DIREKCIJI Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico ljll. nadst. - lelefon 11-32 Pričeli bodo z izsuševanji pri Krminu in Gradiški Vlada bo denarno podprla zgraditev električne centrale pri Fortinu dni se je iz Rima vrnila Posebna delegacija, katero so Ustavljali predsednik pokrajinama odposlanstva odv. Culot 'o Predsednik začasnega odposlanstva konzorcija za meliora-'>J° močvirja med Krminom in “tadiško inž. Candussi, ki se le Pri ministrstvu pobrigala za rešitev vprašanja melioracije tfloraj omenjenega močvirja, ki velike važnosti za razvoj gobarstva v naši pokrajini. . ; zvezi s temi razgovori je Candussi izjavil, da bo iz-'Psitev predstavljala veliko de-1 saj bo stalo 3.600.000.000 lir, ^ sicer 1 milijardo 800 milijo-za zgraditev odvodnih ka-|°V, ostalo pa bodo uporabi za zgraditev hidroelektrič- * centrale na Fortinu. Država ?za ta dela prispevala 87 odojkov potrebnega denarja. |. lede hidroelektrične nape-,JJVe je ustanova ECA iz Rima Sotovila pomoč v znesku 1 •jijarde lir pod pogojem, da sl|janska vlada prispeva r.aj-Jj*) 200 milijonov lir za izsu-ev močvirja. 2a zgraditev električne hidro- • atrale pa je ustanova ECA iz pripravljena prispevati , ttlilijardo lir kot posojilo, za . ero se mora hidroelektrična i (SADE) obvezati, da «o - Vso Tržaškemu ozemlju ■ nudila Potrebno električno , Pod normalnimi pogoji 10 tudi ener-in če bi na stopile v fijo ^ ddi v primeru, republike ^ ■avo posebne odredbe Viso-^ ga komisarjata o omejitvi ®rabe električnega toka. reostali del potrebne vsote ’2vedbo tega načrta gre v 016 hidroelektrične družbe. Ministrstvo za poljedelstvo je dalo vojaški upravi v Trstu zagotovilo glede zgoraj omenjenega sporazuma. Glede državnega prispevka v znesku 250 milijonov za začetna dela. ki jih ima konzorcij v načrtu ter za hidroelektrično napeljavo je podtajnik ministrstva za poljedelstvo Colombo dal te dni zagotovilo, da se bo pozanimal, da se zadevni stro-ški vključijo v državno finančno upravo, čim bo konzorcij tudi juridično priznan : v >■ V zvezi s prispevkom ECA bo proti koncu meseca maja prispel v naše mesto izvedenec te organizacije inž. Korfitsen. ki bo pregledal načrte in način dela, ki ga bo konzorcij vpeljal Med podjetjem SADE in kan zorcijem so v teku razgovori, ki bodo dovedli do pravilnih odnosov med obema tvrdkama. Med drugim je bilo sklenjeno da bodo od 50 kubičnih metrov vode na sekundo, ki bo na razpolago, kar 40 kubičnih metrov uporabili za pogon hidroelektrične centrale. Vse kaže, da bodo z delom sedaj, ko so premostili začetne težave, čimprej začeli. Upamo, da bo z graditvijo nove hidroelektrične centrale čo ne popolnoma pa vsaj delno rešeno važno vprašanje glede preskrbe naše pokrajine in Tržaškega ozemlja z električnim tokom. Poleg tega pa bi bili z izsušitvijo močvirja pri Krminu in Gradiški ustvarjeni novi pogoji za pospešitev h* razširitev gospodarstva naše pokrajine, ki je spričo nenaravne meje utrpelo precejšnji udarec. PO BERDOB Mladina pred novimi nalogami Ustanovili so dramsko skupino '^^Včerajšnjim .se ,je dobert C"*a mladina ponovno sesta- He 'a svojem rednem' množič-Sestanku, da pregleda u-dela in določi «. - svojega ‘‘crnice bodočega. IzreanQ vi-- udeležba, saj 'est: , je bilo na h,, “uhu okoli 60 mladincev in k lnk, kaže, da je mladina dobrn0 Zavedna in da se prav zavzemZ^Ve^a P°ložaia' ki ga V ItaJi^ si°venski skupnosti skienn- ^rPg*m so na sestanku pevmi ^°do na točaj v 0asi 1 JCf se bodo vadili za ku. i? na htladinskem prazni-iti'^slali kar pet mladincev v va»f 1?^’ bodo poučevali Hill, L tega Pa so skle- ko^r, “odo zgradili igrišče za hjetn 4° in Pričeli tudi z igra-igre e lePe in priljubljene seS(a naivažnejše sklepe, tega a Pa prav gotovo spada skupi 0 ustanovitvi dramske se e- tlnberdobska mladina ^Je «e od1 nekdaj zelo zani-t>3'j Za °drsko igranje. Sedaj I hjei^6 .tem svojim prizadeva-1 lilto r>a'a ^u^i konkretno ob-I°li mladincev in Se Ze prijavilo, da Hh 'p'del°vaU pri dramskih kbpij zaPričani smo, da bodo n .k! igralci izpolnili i JL(prePričanje in se z mla-t ie k ,poletom vrgli na delo, tj,, ujturno in napredno de-^In V'g slovenske kulture in * Ife] '’.S^ met preglasno pel, 1e prišel nato pred sodnike 37-letni Peteani Marijan iz Ulice Garzarolli. S svojim vedenjem jve motil nočni počitek meščanov Nočni čuvaji so ga ustavili in §a odvedli v varnostno celico, kjer je ostal, dokler se mu ni alkohol skadil iz glave. T0da Peteanijeva nočna dogodivščina se ni zaključila pri tem, ker ga je policija namreč prijavila sodnim oblastem, ki so ga včeraj obsodile na 2000 lir globe. Ista usoda ie tistega večera doletela tudi njegovega prijatelja 29-letnega PaUcona ler-ruccia iz Ul. Lunga. Ta je namreč Peteaniju pomagal pri nočnem kričanju in je bil prav kakor njegov prijatelj precej ' k njen. Z njim je moral tisto noc v varnostno celico in včerai pred sodne oblasti. Tudi njemu so naložili' 2000 Ur giobe- Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11, I. lahko ogledajo sledeče okrožnice: Plačilna navodila z Nizozemsko; povečanje uporabe konoplje in njenih proizvodov; navodila za izvedbo itali-jansko-belgijskega protokola z dne 20. februarja 1950; stroški za bombaževe vzorce; Holandska - osvoboditev uvozov; razne vesti o zunanji trgovini; trgovinski pogoji z Romunijo; navodila za plačila z Avstrijo. IZGUBLJENE LISTNICE Listnico z osebno in šofersko izkaznico je včeraj izgubila 30-letna Gualtieri Zofka iz Ul. Brigata Casale 11. Izgubo je prijavila policiji. Osebno izkaznico in listnico, v kateri je imel 30 lir, je včeraj izgubil tudi 16-letni Tegan Bruno iz Ul. Codelli 18. Tudi on je izgubo prijavil policiji. Ljudstvo in njegova armada Pred dnevi se je v vasi Babiči ljudstvo v velikem številu udeležilo prostovoljnega dela. Pričeli so s pripravljalnimi deli za gradnjo velikega hleva za tamkajšnjo kmečko delovno zadrugo. Tega dela so se udeležili tudi vojaki JA. Skupno so napravili tisti dan 235 prostovoljnih ur. Zadružniki so skupno z drugo skupino 50 vojakov pokosil; in spravili 100 stotov detelje na bivših koprskih solinah. Ob vsaki priložnosti priskočijo ljudstvu na petnoč tisti vojaki, ki so pomagali osvoboditi to ozemlje vseh okupatorjev in izkoriščevalcev. S tem dokazujejo, da niso samo vojaki osvobodilne armade, ampak da so vedno tista ljudska vojska, ki je izšla iz ljudstva in dela za ljudstvo. ---------- Piran je napovedal lehmovanje Izoli Takoj ko se je pričelo tekmovanje na čast rojstnega Danes polovični praznik za brivce Zveza rokodelcev goriške po. krajine sporoča, da bodo imeli danes brivci odprto samo od 7.30 do 12.30. IM vsi na ples v Miei Goriški Slovenci, stari in mladi, štandreška mladina vas vabi nocoj na ples v Standrež. Ples bo na prostem; igral bo izbran orkester. Izlet SPD odložen Ker je včeraj srednješolska mladina bila na šolskem majniškem izletu, je Slovensko planinsko društvo v Gorici odložilo izlet na Quarnan, ki bi moral biti danes, za nedoločen čas. Obvestilo Vsi člani SPD, ki so lansko leto vložili denar za zimski izlet v Planico, naj dvignejo denar pri blagajniku. Od 150 na 6 se je znižalo število delavcev v dolskem kamnolomu Kamnolojn, ali «java», kakor ga delavci, ki y njem delajo, po domače imenujejo, ima za seboj že precejšnjo zgodovino. Delavci vedo povedati, d?, je bilo v kamnolomu svojčas zaposlenih ckoli 150 delavcev, ki so imeli vedmo polne roke dela. Predvsem pa je kamnolom doživel velik razmah pred prvo svetovno vojno) ko je njegov lastnik sam lomil in rezal skalo. Qd takrat pa do danes se je stanje v kamnolomu bistveno spremenilo. V njem ni več I50 delavcev, ampak sajno 6- Medtem ko s0.. prihajala pred leti vsakodnevno velika naročila, da jih je kamnolom le s težavo izpolnjeval, Se dandanes le Poredkoma zglasi kak kupec, ki vpraša po marmorju. Delavci delajo dnevno po osem ur in prejemajo po 120 lir na uro. Toliko imajo na uro samo težaki. Tisti delavci, ki so zapcslen; pri rezanju skale, pa imajo neprimerno bolj težko in odgovorno delo in kliub temu ne dobijo več kot pet lir več na ure. Da bi bilo vsaj kolikor toliko zadoščeno dejanskim pogojem delavcev pri tako odgovornem in težavnem delu, bj bilo nujno, da bi se jim plače znatno zvišale. Marmor v kosih (blokihl prodajajo po 125.000 lir za kubični meter. Ce pa ga prodajajo v manjših kosih, potem se mu cena zniža tudi na polovico. Kot smo že omenili, je povpraševanje P° marmorju z Dola izredno majhno. To pa predvsem zaradi dejstva, da je bilo z novo politično mejo odtrgano tem krajem vse zaledje, kamor so pred leti svoje produkte lahko plasirali. Zaradi tega je tudi število zaposlenih delavcev tako padlo. Splovitev ladje ,,G. Cesare" Danes ob 11.30 dopoldne bodo v Tržiču splovili ladjo «Giulio Cesare», ki so jo zgradili v tržiški ladjedelnici. Splo. vitvi bo prisostvovalo veliko število povabljencev iz oblastnih krogov v Rimu. Je mislil čez mejo ? Ker se je sumljivo obotavljal vzdolž državne meje med Italijo in Jugoslavijo, so obmejni stražniki včeraj aretirali 25-letnega Santora Petra, doma iz Brindisija. Sumijo, da je San-toro nameraval ilegalno preko, račiti mejo in so ga zaradi tega prijavili tudi sodnim oblašfem. KINO VERDI. 15: «Eletri pristoja žalna obleka«, R. Russel. VITTORIA. 15: «Norec gre v vojno«, B. Hoppe. CENTRALE. 15: «Zadnji naskok«, V. Petrone. MODERNO. 14.30: «V imenu zakona«, M. Girotti. EDEN. 14.30: «Plameni nad Mehiko«, G. Houdson. DRUGA SEJA GLAVNEGA ODBORA ZSM Za utrditev in razširitev mladinshe organizacije Pred,-dnevi se,.je vršila prva redna seja glavnega odbora Zveze slovenske mladine v Italiji' Prisotnih -je bilo 23 članov, ki so predstavljali mledi-no vseh večjih vas; na Goriškem in Benečijo. Po prečitarrju zapisnika in pregledu nalog, so ugotovili, da so bile vSe naloge izpolnjene in da se je mladina zlasti dobro izkazala pri sodelovanju in organiziranju 1. maja. Nadalje so sprejeli potrebne sklepe v zvezi s pripravami za mladinski praznik, ki bo 16. junija t. L Organizirali bedo dvodnevni tečaj za fizkulturo v Pevmi, na katerega bo mladina vsake vasi poslala po dva, tri alj tudi več udeležencev. Sklenjeno je bilo, da Se bodo po vseh mladinskih krožkih vršili množični mladinski sestanki, na katerih bodo razpravljal; o vprašanju ljudskega praznika itd. Posebno važen poudarek so na seji glavnega odbora dali vpisovanju novih članov v mladinsko organizacijo. Vsa bodoča mladinska delavnost, naj še bolj stremi za tem, da se razširijo njene vrste in da se po vaseh čimprej doseže ono borbeno enotnosti, ki je pogoj uspešnega kulturnega in fiz-kulturnega dela. Teden mladinskega tiska bo od 18. do 25. junija. Medtem časom bo treba širit; vse naše časopise, zlasti «Glas mladih«, pridobivati naročnike in sotrudnike, da se s tem okrepi močno orožje v rokah slovenskega ljudstva in slovenske mladine v Italiji. . Tudi najmlajšim Slovencem so na tej seji mladinski voditelji posvetili precej časa. Ustanovili so začasni glavni svet za najmlajške, ki je imel že dva sestanka, na katerih je razpravljal o možnostih razvoja te organizacije. V nekaterih vaseh organizacija že deluje. Da b; se njena delavnost še bolj razvila in okrepila, so sklenili, da se bodo 18. maja, to je danes, najmlajši iz briških vasi zbrali v Doberdobu ter Šli na izlet k Doberdobske-mu jezeru, kjer se bodo srečali s svojim; sovrstniki iz kra-ških vasi. Ob tem snidenju bo nastopilo tržaško lutkovno gledališče. je -mest- odbor Slovansko-italijan-ljudske' fronte; napovedal dneva maršala Tita, ni sk, tekmovanje mestnemu odboru LF v Izoli v naslednjih točkah: I,, Kateri odbor bo , v^jejp tekmovanju vpisai večje število članov v Ljudske Trfirfto. 2. Kateri odbor bo niiel večje število Udeležencev na proztovoiir.em delu za izvedbo plana. Kateri cdbor bo napia-več prostovoljnih uf. Nedvomno bedo to .napoved za tekmovanje sprejeli v Izoli Z zadovoljstvom. To bo vzpodbudilo množične organizacije Ljudske fronte, da bodo še bolj razvile tekmovalnega duha. Tudi po drugih krajih okrožja so napovedali podobna tekmovanja na čast 58. rojstnemu dnevu maršala Tita. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 V včerajšnji številki smo objavili odločbo IOILO o u-stanovitv; sveta za varstvo matere in otroka. Ta odločba je tako velike važnosti, da ne smemo mimo samo z golo in pusto objavo v časopisih. Zena in mati sta v NOB pokazali, da je čas, ko ju je stara buržoazna in kapitali- Taborjenje partizanov v časi Titovemu rojslnsmu dnevu Iz tehničnih razlogov bo tridnevno prostovoljno delo partizanov pri melioracijskih delih V DOLINI SECJOLE in ne na cesti Križišče - Rižana, kot smo včeraj poročali. Spored dela in drugega je isti kot ŽE OBJAVLJENO. stična družba smatrala za man) vredni in podrejeni, že daleč zadaj. Kct borki sta sodelovali v osvobodilni borbi in dokazali, da ima žena prav iste sposobnosti kot meški. Odločno Pa sta prelomili in prebili mišljenje o manjvrednosti , in si odprli vrata v vse zaposlitve. Ze od osvoboditve sem sta žena in mati pokazali s svojim delom v uradih, tovarnah in tudi na visokih odgovornih me- Za 58. rojstni dan tov. Tita JE V TOREK 16. T. M. ZJUTRAJ ODPLULA ŠTAFETA «POZDRAV JADRANA« Z VOŠČILI IN POZDRAVI LJUDSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA. OD MESTA DO MESTA, OD KRAJA DO KRAJA BODO PREDAJALI ŠTAFETNO PALICO S POZDRAVI, NAPISANIMI NA PERGAMENTU, DO DALJNEGA BEOGRADA, DO TOV. MARŠALA TITA. -stih državnega vodstva, da nič ne zaostajata za moškimi. Ljudska oblast zna pravilno ceniti vse zasluge in delo naših žena in mater, katerih prispevek v današnji izgradnji in utrjevanju ljudske oblasti je velik. Ce bi iz vsega vzeli samo primer ženske delovne brigade «11. kongres«, ki je s svojim delem veliko prispevala pri pogozdovanju v Rujščini.' vidimo, ka) lahko pripomorejo žene pri , dviganju našega gospodarstva. Ilcda ne samo.to. Zeno in mater srečaš danes pevsod. kako sg pridno udej*. stvujeta v kulturnem, gospodarskem in političnem življenju. Vse to je ‘videl Istrski okrožni ILO in se odločil, da izda odredbo o ustanovitvi sveta za varstvo matere in o-troka. Naloga tega sveta je, da bo skrbel Za pravilno koordinacijo izvajanja zdravstvenega, socialnega in moralnega varstva matere in o-troka. Skrbel bo za hitro reševanje vseh nujnih vprašanj, ki jih ljudska oblast posveča za zdrayi razvoj novega rodu. Istočasno bedo matere razbremenjene skrbi in dela za varstvo otrok, ki so jih i-mele prej v družini. Matere bodo imele več časa na razpolago, katerega bodo lahko porabile za delo y proizvodnji. Tako bodo pripomogle pri pomanjkanju delovne sile. Večkrat smo že poudarjali, da je veliko mest pri našem delu, katere bi lahko zasedle žene; moška delovna sila bi bolj odgovarjala na tistih mestih, ki so za žene pretežka. Na ta način bomo delno odpomogli pri reševanju vprašanja delovne sile in napravili korak naprej. Pianella s samostojno akcijo poslal v mrežo Korotana nadaljnji gol, katerega pa je Sodnik razveljavil zaradi of side. Vendar je v 29. minuti Fianei-la, ki je ta dan igral izredno dobro, iz skrajnega kota zabil drugi gol. Moštvo «Korotana» Se je šele v drugem polčasu zavedlo in pričelo s protinapadom, da bi" vsaj izenačilo število golov. Toda v 25. minuti je dobil žogo Marši od «Proleterja», ki je iz daljave okoli 29 metrov poslaj žogo z vso šilo v gol. S tem je bila «Proleterju» zmaga ..zagotpvljvna, in kljub naporom «Korotana» je končala tekma z «fIverja«- Rabiti NOGOMETNA TEKMA Proleter-Horotan 3:0 Zadnjo nedeljo 14. maja smo imeli v Izoli prijateljsko nogometno tekmo, ki sta jo odigrala «Korotan» iz Kranja in «Proleter Adria«. «Proleter» je takoj prešel v napad. Nenadoma je Gustinčič oddal žogo Delisseju, ki je takoj nato zabil gostom prvi gol. Po tem uspehu so se Prole-terci s še večjo silo zagnali proti nasprotnikom. Pri tem je no delo na časi rojstnemu dnevu tov. Tila V 'spboto in nedeljo j.e bilo na gradbišču •zadružnega.hleva naše kmečke delovne zadruge vse živo. V soboto so s.e izka-. zale s prostovoljnim delom, naše žene, ki so delalp štiri ure in napravile'sltupno; 56 ur. Drugi dan v nedeljo pa.jp bila na delu mladina in član j množičnih organizacij. Skupno je .do lak) .62 ljudi od teh 10.mladink. V obeh dnevih je bilo napravljenih skupno 366 ur. Na pomoč nam. je prišlo tudi sedem zidarjev iz Marezig in Loparja. Delo napreduje bolj počasi. Delamo samo ob nedeljah, ker smo drugače zelo zaposleni z delom na polju. Oni, k; dan na dan trobijo o težkem življenju istrskega ljudstva, naj kar pridejo pogledat. Videli bodo kako delamo. in da večkrat spečemo marsikatero pečenko in jo zalijemo z našim dobrim vinom. Mi jim bomo pomagali odpreti oči, da bodo lahko videli, če kdo stoji z bičem v roki in nas priganja k prostovoljnemu delu. AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—KROZERA—SECJOLE Odh. 19.15 Koper Prih. 6.50 19.35 Krožera 6.35 19.45 Bandelj 6.25 19.55 K. Sečjole 6.20 Prih. 20.00 Sečjole Odh. 6.10 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—IZOLA—BUJE Odh. 7.30 Koper Prih. 17.55 Izola Strunjan Portorož Sv. Jernej Sečjole Kaldanija Buje Odh. Prih. 7.40 7.50 8.00 8.10 8.20 8.30 8.40 17.45 17.35 17.25 17.15 17.05 16.55 16.45 Nastop folkloristov in harmonikarjev i Kopru, Izoli in Portorožu Slovensko kulturno umetniško društvo «Jože Moškrič« iz Ljubljane bo v soboto 20. maja ob 20. uri nastopilo v koprskem gledališču s svojo folklorno skupino in harmo-nikaškim zborom. Celoten spored bo na umetniški višini, zato vabimo občinstvo, da se udeleži tega nastopa čim številneje. S tem damo tudi zadoščenje vsem sodeloval-cem. Isti SKUD nastopi v nedeljo, dne 21. maja ob 15. uri v Izoli, na vrtu Arrigoni, in v nedeljo, dne 21. maja ob 20. uri v Portorožu, v Ljudskem domu, obakrat z istim sporedom. IZGUBLJENA LISTNICA Tov. Babič'Jožko iz Tribana št. 26 je 16. maja izgubil na hoti • od bivše koprske železniške postaje do mesta listnico z osebno izkaznico, 450 dinarji in drugimi listinami. Poštenega najditelja prosi, da izroči najdeno na KLO Kampel - Salara. ZAHVALA Pošteni najditeljici tov. Likon Mariji, profesorici na slovenskem učiteljišču v Porto- V Paderni bo i V Fjerogi so spoz Odkar je prišla svoboda, v Paderni ni šlo vse mirno in gladko. Ljudje so začeli misliti in. čutili, da nastaja nekaj novega, kar jim je bilo prej neznano. Za to neznano se je odločil Lazar Avber, ki je vstopil v bližnjo kmečko delovno zadrugo Kampel-Salara. Sedaj je to neznano doumel in je vesel, da je vključen. v skupnost. Padernčani se ves ta čas niso megli zediniti, da b; vsaj malo popravili sVoje vaške ceste. Lani so mislili napeljati vodo, pa je vse to ostalo le v načrtih. Jz njihove vasi vidijo, kako na Poljanah postavljajo drogove za električno luč, ki bo šla on tarii’ V Šmarje. Sami pa o tem nič’ ne razmišljajo. Odločili se bodo mogoče takrat, ko bodo videli, da so Šmarje vsr razsvetljene. Za vse to ne moremo pripisovati krivde njim. Glasovi sovražnikov ljudstva prihajajo iz , skupnost. Trsta in jih motijo. Med tisti- ripnnn sov, Samo 6 zapeljanih vaščanov ni volilo. Mario «Lulo» je dejal Avberju: «Kaj boste storili, ko bo Ljudska fronta prepadla?« To znano parolo so vrgli reakcionarji iz Trsta, zato ni čudno, če so se je oprijeli taki proti-Ijudski elementi, kot je «Lulo». Padernčani hi lahko bolj delali za skupne koristi, saj bi bilo to- le zanjp prav. Človeku se zdi, da je v Paderni še srednji vek, kadar gre skozi vas. Zapuščena ie in pusta, samo dim je opaziti že od daleč. Ce bi se množične organizacije bolj oprijele dela, pred vsem na gospodarskem polju, bi se tudi zavest vaščanov dvignila. Potrebno 'ie. da odvržejo tisto samovoljnost, ki jo čutijo in se skupno poprimejo dela. Veselilo nas bo, če bomo za naprej slišali tudi iz Paderne kaj novega. Radi bomo povedali o dejanjih ljudi, ki delaio za mi, ki take glasove prinašajo je Lidija Babič, ki služi v Trstu pri bogatem gospodu in mcra kot pokorna dekla ubo- rožu se najtopleje zahvaljujem | gati gospodarjeve ukaze. Za za najdeno in vrnjeno sindikalno nabavno knjižico in gotovino v znesku 931 dir., kar vse sem nedavno zgubila v Portorožu. Emilija Babič časa volitev je prišla domov in širila alarmantne vesti, da bomo na volitvah propadli in da bodo. kmalu prišli “oni 'z Trsta«. Teda v Paderni je Ljudska fronta dobila nad 90°;, gla- Sahovske beležke Izid pionirskega turnirja V tfedeljo, 14. maja, dopoldne se je vršil v prostorih restavracije «Loggia» prvi pionirski turnir po izločilnem sistemu. Nastopilo je vsega 21 pionirčkov, 16. Slovencev in 5 Italijanov. Bcljie so se odrezali italijanski pionirčki. Po triurnem bojtl so se plasirali z enakim številom točk na prva tri mesta Favretto, Bibolo in Race, na četrto mesto pa Cerkve-nič. Vsi štirje so dobili nagrade. Turnir je lepo vodil šolski nadzornik tov. Bregant Albert iz Kopra. Dne 18. junija se bodo ti 4. pionirji spoprijeli z najboljšimi pionirji iz Pirana, Izole in Portoroža v turnirju za pionir- PLANIL/ KLAD I VAR SILNI... GRADIJO SOCIALIZEM v kraju živosrebrnega studenca Po dolini Idrijce nove brazde življenja... k Oh °2NISKE VOJAŠNICE, KI JE BILA V VOJNI PORU-SENA SO ZGRADILI GIMNAZIJO. naPreduje gradnja | dom. Ko smo prvega septembra ■GruScml. Hornov. °nč, Popolnoma n v Črnem vrhu, V ^ Ledinah pa ie So3>-ajen Tega pa gradijo I Lrf0 )e sredstvi. Prav Cm^ci ° dokončan v bl^.Oa’ tir3taleiu bo zelo lep / \u,ai10 1 Sriai' Ho- v Godoviču pri-ehieije in gradbeni ^ tako na Buko- iu "'Oren,„ ~ n ®e drugje. S i . °*t i ■ ° podčrtati požrl-15 r ie dmdStVa Crnedd ur-aT Italiji doslej še ni uspelo. Oni so vodili borbo Za likvidacijo ostankov fašizma in nacionalističnih tradicij, z odločnim zamahom so okrnili korenine fašizmu ter na ta način položili temelje novemu demokratskemu pokretu, ki odpira Jugoslaviji najbližjo pot do go. spodarskega, političnega in socialnega razvoja«. Ako danes vodstvo KPI v ko-minfonmističnem zboru govori o «Titovem fašizmu*, postavlja na laž lastrjega prvega predstavnika Togliattija, ki smo ga pravkar citirali. Tedaj so samo reakcionarji obrekovali našo državo in Togliatti je takrat smatral za potrebno poudariti, da je k> »povsem bedasto obrekovanje«, ker »imajo narodne množice po vsej Jugoslaviji, zbrane v močni ljudski fronti, v resnici oblast v svojih rokah», da je Pri nas «država in vlada njihova, se pravi, ljudska država in ljudska vlada, ki jo podpirajo z vsemi svojimi silami. S tem je Togliatti poldrugo leto pred resolucijo demantiral samo resolucijo in italijansko kominformistično kampanjo proti naši državi in naši partiji. Oglejmo si sedaj, kako je Togliatti objasnil osnovni cilj in rezultat svojega potovanja v Beograd. Na vprašanje, dali obstajajo perspektive za sodelovanje med obema državama, je Togliatti izjavil: «Ne le da obstajajo, marveč so te perspektive in možnosti za nas Italijane življenjskega pomena«. Togliatti je zlasti vztrajal na tem. da sta obe državi navezani druga na drugo iz gospodarskih razlogov, kar nudi velike možnosti obratovanja italijanski industriji in mnogim italijanskim brezposelnim zaposlitev v Jugoslaviji. Tudi s lem je Togliatti izpričal, da je prijateljstvo z Jugoslavijo «življenj-skega pomena* za Italijo. V zadevni njegovi izjavi je vsekakor najvažnejše naslednje: «V maršalu Titu in njegovih neposrednih sodelavcih sem predvsem našel ljudi, polne razumevanja za italijanska nacionalna vprašanja. V medse bojnem razumevanju smo se raz-govarjali o vseh vprašanjih, ki so bila med Italijo in Jugoslavijo doslej sporna, v prvi vrsti vprašanju Trsta. Maršal Tito je izjavil, da je pripravljen prepust iti Trst Italiji, t. j., suverenosti italijanske republike, ako prepusti Italija Jugoslaviji Gorico, v kateri po podatkih našega ministrstva za zunanje zadeve prevladujejo Slomni. Edini pogoj, ki ga je postavil maršal Tito, je bil, da dobi Trst v sklopu italijanske republike v resnici demokratski statut, ki bo dovoljeval Tržačanom upravljati svoje mesto v skladu z demokratičnimi načeli. Menim, da je prišel čas, da se preneha z izkoriščanjem tržaškega vprašanja za vnašanje nesporazumov med oba naroda, ki sta naroda delovnih ljudi, in ki morata najtesneje sodelovati, da se dokončno rešita imperialističnega tlačenja in si zgradijo svobodno in civilizirano življenje«. Togliatti ni dobil nikakega priznanja ((italijanstva Trsta*, kakor skuša Longo sedaj falzi-ficirati, niti ni predstavljal sporazum kakršno koli bazo za od-trganje od Jugoslavije druga ozemlja Julijske ki-ajine, najmanj pa cono B, o kateri v onem času ni bilo govora, ker Svobodnega tržaškega ozemlja niti cone B sploh še ni bilo. Togliatti govor; posebej o Trstu, ki bi moral, — četudi bi morabiti pripadel Italiji, — dobiti v okviru italijanske države poseben statut, avtonomijo. Togliatti je sam govoril, da bi bila ta avtonomija podobna oni ki so jo obetali Južni Tirolski Spričo vsega tega je jasno, da z naše strani ni bilo priznano »italijanstvo Trsta*, kakor skuša to dokazati Longo, marveč je nasprotno Togliatti sam priznal, (ta je to ((italijanstvo Trsta* sporna zadeva in da je ravno zato treba Trstu dati izjemen položaj v mejah Italije. Poleg tega z naše strani tudi takšna izjemna rešitev ni bila sprejeta brez pogojev, ker pravi Togliatti, da bi se ta obljuba upoštevala, »...ako Italija pristane na od-stopitev Gorice Jugoslaviji«. Togliatti je priznal upravičenost takšnih pogojev, ker je sajn trdil, da je Gorica pretežno slovansko mesto. Toda Longo o tem molči in ravno zato, ker molči, ponovno falzificira! Največji falzifikat Luigija Longa Pa je vsekakor v tem, ker taji v sporazumu Tito — Togliatti duh in atmosfero, v kateri je nastal in hoče iz prijateljskega inštrumenta napraviti neprijateljski inštrument V svoji izjavi predstavnikom tujega in domačega tiska 28. aprila je maršal Tito jasno povedal, da želi Jugoslavija sporazum z Italijo, vendar ne odobrava mešetarjenja in Sforzove ponudbe, ki za trgovinske in drugačne sporazume zahteva vse Svobodno tržaško ozemlje. «kajti mi s teritorijem ne trgujemo«. Maršal Tito je dejal: «To je sedaj stvar italijanske vlade. Mi se nismo oddaljili od sporazuma s Togliattijem v pogledu načina, s katerim bi se dalo to vprašanje najlaže rešiti in na podlagi tega bi mogli voditi razgovore«. Dalje je maršal Tito izjavil: «Ko sem dejal, da predstavlja z naše strani osnovo za pogajanja še vedno sporazum s Togliattijem, nisem konkretno mi- slil na to, katera ozemlja naj bi pripadla nam in katera Italiji. Takrat je bilo postavljeno vprašanje Trsta in Gorice, ki je tudi veliko mesto. Razumlji. vo, da se V podrobnosti nismo spuščali. Ni bilo posebej detaj-lirano, kateri deli naj bi pripadli Trstu in kateri Gorici. To je bila več ali manj le baza za spoi-azum, na podlagi katerega bi se mogli razgovarjati. Mi sedaj ne moremo točno določiti kaj bomo zahtevali, lahko P a rečemo, da ne moremo pristati na tako postavljena vprašanja, kakor je storil gospod Sforza, ki je omenjal samo cono A in B, a ne Gorico«. Zanimivo je pač to; Longo trdi, da je sporazum Tito-To gliatti svoj čas nudil Italiji možnost, da uresniči' maksimum svojih ciljev v pogledu meje z Jugoslavijo, ter da je bila to edino koristna rešitev, in obtožuje vlado, ker se je ni po-služila. Zakaj torej danes Longo ni več za direktna pogajanja Italije z Jugoslavijo na osnovi tega sporazuma, zakaj je vodstvo KRI danes za imenovanje guvernerja in ((naknadno aneksijo vsega STOja Italiji*? Dejstvo, da je tudi samo vodstvo KPI opustilo sporazum Tito-Togliatti, ker ne odgovarja protijugoslovanski ofenzivi vodstva KPI, odnosno Informbiro-ja, je ponoven dokaz, da Longo falzificira, ko prikazuje ta sporazum na način, kakor je to storil y uvodniku l’((Unita». I. M. Nad 180 hiš in drugih gospodarskih poslopij je s pomočjo domačih izdajalcev požgal okupator v juniju 1944 v Sebreljah (Cerknu). Obnovitvena zadruga, ki je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi, je v štirih letih obnovila skoro vse. Danes je tam polno novega in lepega, posebno še te dni, ko je vse v cvetju. Najmlajši član zadružne ekonomije triletni Mirko je vesel novega pluga, ki bo globlje in boljše oral kot stari leseni, ki je zgorel. Kaže, da bo, ko odraste, dober zadružnik. COSPOD1EST V_0 FINANCE j [~ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET Razprava o pi; 15. t. m. se, 'je pričelo letno zasedanj^ za študij industrijske politike in ekonomike z razpravo o temi ((Proizvodni stroški*. Otvorii je razpravljanje predsednik Einaudi. Podrobnosti še niso znane, bodo pa nujno govorili o naslednjih točkah: 1. prilagoditev notranje perspektive o stroških pojavom v mednarodnem merilu v zvezi z ((oprostitvami* trgovine, ekonomskimi zvezami in novimi carinskimi tarifami; 2. vprašanje notranjih cen, toda so še vedno velika ovira za italijanski izvoz, ki je letošnje mesece: močno nazadoval in. bi se utegnil docela ustaviti. Dve nadaljnji točki izyirata iz čisto no-tranje-gospodarskega življenja: 3. vprašanje, v kakšni meri bodo pospeševali investicijsko politiko, ker je od tega odvisna količina kapitala in dela pri novih produktivnih podjetjih; 4. nujnost povečati potrošnjo s pomočjo večje prcduktivitete, ki bi po eni strani privedla do znižanja stroškov in nižjih cen ter po drugi razširila osnovo povpraševanja po blagu in s fem pripomogla k dvigu življenjskega standarda. Pričakujejo, da bo konferenca temeljito obdelala vsa omenjena vprašanja. Vprašanje proizvodnih stroškov glede na narodni dohodek, ustreznost dela, kapitala in kreditne organizacije, vplivi fiskalnega sistema in ostalih pcse.gov države. Posebno bodo obdelali vprašanje stroškov v zvezi s strukturo in poslovanjem podjetij. Nadalje cdncg notranjih stroškov do mednarodne izmenjave glede na valutne in carinske sisteme. Italijanski gospodarski tisk piše V zvezi s tem, da imajo odločilen vpliv na stroške pinitelji, ki niso odvisni od podjetja. Očitno bodo zahtevali čim večje svoboščine in olajšave, ne le glede dav kov, uradnih listin itd., marveč bodo zahtevali tudi ukrepe proti delovni sili. vre* do treh četrtin, in sicer v ’ nosti’ 488.200.000 dolarjev, to število je še vedno za odst. nižje kot v 1949. Slabo 1* napredoval izvoz poludei*®. in živil — prav s tem bwio,V vsled ogromnih zalog verle,^. pritisnili Američani V le njem letu. Zunanja trgovina ZDA Po podatkih washingtonske-ga trgovinskega ministrstva je dosegel ameriški (t. j. ZDA) u-voz v marcu vrednost 658 milijonov 700.00 dolarjev ali 68,7 milijonov dolarjev več kot februarja. Izvoz pa je bil znatno večji, namreč v vrednosti 857 milijonov 800.000 dolarjev, nasproti 764,500.000 dolarjev V februarju. Trgovinska bilanca je tedaj aktivna v marcu za 199 milijonov. Uvoz je bil V tem mesecu za 20 odst. večji kot povprečno v 1949, in je zrasel glede izdelkov in surovin. Povečal se je tudi uyoz poljedelskih strojev iz Kanade, sladkornega trsa in petroleja. Pri izvozu gre za izdelke Skorajšnji zastoj v ladjedelnicah Pri ugotavljanju P0*0281^,,. žaških ladjedelnic smo newt_ no zapisali, da bodo na račun fonda ERP kaj ® . gotove in bodo ladjedelnic«: znova v težak 181? ko zašle znova V težalc »_ • tr ___________ žaj. V resnici poročajo da bodo v prihodnjih splovili kar dve ladji. tonsko potniško ladjo z® p bo ((Italia*, ki jo grade S žiču, in sicer 18. t. rn., 21- Vjt pa 13.000tonsko mešano "X za Lloyd, ki jo grade R21 Marku. Oto®et Dlovbe Trsl-^ Družba «,Zim», ki zvezo med Trstom in mi lukami, bo konec tega seca okrepila plovbo o* ® jj gi Trst-Haifa in sicer taKV , bo namesto dveh mesečnih1 -hodov uvedla tri. \ y>*U' ; • Stimtste PALESTINA domovina sočnih pomaranč in limon, predstavlja se vedno obljubljeno deželo, zaradi katere so stoletja pokončala toliko človeških življenj Palestina. Iz svetega pisma jo poznate kot obljubljeno deželo Iz zgodovine srednjega veka kot cilj križarskih vojn, s katerimi so evropske države hotele podjarmiti to deželo. Gotovo poznate Palestino kot domovino sočnih pomaranč in limon kot, pokrajino, ki ne pozna zime! Predlanskim pa ste spozna, li Palestino kot prizorišče vojne, v kateri se je rodila .nova država Izrael. Kje leži Palestina, gotovo veste. Ob skrajnem vzhodnem robu Sredozemlja sc razprostira njeno ozemlje. Na eni strani tvori njeno mejo morje, na drugi pa ravna črta, ki poteka naravnost od severa proti jugu, po reki Jordan, preko Mrtvega morja tja do Akab-skega zaliva. Na severu meji na Libanon, na jugu pa na Sinajski polotok. Velik de! tega ozemlja je puščava. Cernu torej toliko hrupa, toliko izdatkov, krvi in človeških žrtev. Za puščavski pesek? Za svete kraje? Ne, nikakor ne! Torej? Poglejte na zemljevid in takoj boste spoznali velik strateški pomen Palestine. Sueški prekop je prav blizu, razen tega predstavlja Palestina nekako pred-stražo vsega Bližnjega vzhoda. Tam pa je to, kar daje Palestini posebno vrednost, nafta! Nafta, ta smrdljiva tekočina? Da, prav nafta, smrdljiva tekočina, brez katere pa ni modernega življenja. Srednji vzhod' je eno samo veliko petrolejsko področje in računi raziskovalcev nam povede, da je v Iraku, Arabiji ih Perziji skoro polovica VSeh svetovnih zalog nafte. V Palestini sicer nafte še ne črpajo, dasi so verjetno tudi tu ležišča te dragocene tekočine. Toda Palestina ima zato velike rafinerije nafte, kjer nafto čistijo in predelujejo v bencin, petrolej in druge proizvode. Rafinerije v palestinskem mestu Haifi so po velikosti tretje na svetu. Tja Pa pošiljajo nafto po ceveh, od' skoraj 900 milj oddaljenih pokrajin v Iraku., Po ceveh lahko danes natočijo na dan 300.000 sodov nafte. J/sak drži 180 litrov in 300.000’ sodov po 180 litrov je že precej te tekočine. Ko bo leta 1951 dograjen =e nov cevovod, bo možno pošiljati v palestinske rafinerije dnevno do 500.000 sodov nafte. Med minulo vojno je bilo pristanišče Haifa ravno zaradi nafte močno razširjeno, rafinerije pa povečane. Njih vrednost cenijo danes na 100 milijonov dolarjev V strateškem položaju in nafti leži torej glavni pejnen Palestine. Zato je razumljivo, da so se za to deželo potegovale že mnoge države sveta, ki so seve da pri tem hotele doseči glavne koristi zase. 30 let so Angleži sami izkoriščali Palestino, 15 maja 1948 pa ie potekel njih mandat na to deželo. Komu bodo po njih odhodu služili zakladi Palestine? Arabcem, Zidom ali če vedno tujcem? Organizacija združenih narodov je že leta 1947 napravila načrt o razdelitvi Palestine na arabsko in židovsko državo. Večina držav, članic Organizacije združe-nih narodov, je pristala na to rešitev. Toda arabski svet se s tem ne strinja in napoveduje vojno. Trda od kdaj so arabske države tako močne, da se upa- jo protiviti volji večine držav sveta? Nedvomno je, da stoji nekdo za njimi, jih podpira ter tako rovari proti ureditvi palestinskega vprašanja. Toda kdo je to? Spopadi v letu 1948 V letu 1948, še v času angleške okupacije Palestine, so bili spopadi med 2 id i in Arabci vsakdanji pcjay v življenju Palestine. Danes so poročali časopisi, kako je židovska ilegalna organizacija Zwei Leumi v arabskem delu Jeruzalema pod'-minirala arabsko šolo, v katere ruševinah so našji smrt številni nedolžni otroci. Naslednjega dne pa ste slišali, kako so Arabci na cesti Jeruzalem-Tel Aviv nastavili židovskemu avtobusu mino. Cim pa so se Židje rešili In tako je Slo dalje. Židje m Arabcj se vsak dan pobijajo med, seboj. Nepremagljivo sovraštvo vlada med njimi. In vsak dan je to sovraštvo hujše, vsak dan so žrtve številnejše. Toda komu bo to v korist? Deželi in njenim prebivalcem prav gotovo ne. Okupatorji se sajno smehljajo in spopadi med Arabci ter Zidj so samo voda na njih mlin. Sicer pa so okupatorji dobri režiserji. Y njihovi službi je židovska organizacija Haganah, ki se bori proti židovskim ilegalcem, združenim v skupini Zwei Leumi. Obe židovski organizaciji pa se borita proti Arabcem, ki imajo močno vojsko, opremljeno z angleškim orožjem in pod angleškim vodstvom. Le zakaj vse to? Odgovor ni preveč težak. da Palestino V resnici spremene v obljubljeno deželo. Toda ali bodo imperialisti 20. stoletja resnično pripravljeni, da židovskemu ljudstvu popravijo krivico, ki so mu jo pred 2000 leti prizadejali rimski imperTa-listi? Angleži se umaknejo iz avtomobila, so jih Arabci na-1 Arabske države imajo nafto in padli z brzostrelnim orožjem. | treba je držati z njimi! Od kdaj so Židje v Palestini? Res, od kdaj so 2idje v Pale- I šanje, katerega uresničitev je stini? Saj je poteklo 5= skoro bila odložena za 30 let. An- 2000 let, kar so Ri.mljani razrušili Jeruzalem ter izgnali Zide iz Palestine. Da, že dolgo je tega, kar so se Židje raztepli po vsem svetu. Samo kakih 50.000 jih je še ostalo doma. Med prvo svetovno vojno so Angleži, hoteč si pridobiti židovske finančnike za nadaljevanje vojne, obljubili Zidom, da bodo podpirali njih težnje po vrnitvi v domovino in ustanovitvi samostojne židovske države. Minister Balfour je leta 1917 slovesno obljubil, da bodo Angleži pomagal; Zidom pri ho- ustanevitvi nacionalnega me-a. Tedaj pa Angleži še niso bili gospodarji Palestine. Ko pa so jo zasedli in dobili deželo za 30 let v upravo, ie židovski National Home postal stvarnost. Stvarnost? Beseda ((home* ima v angleščini, več pomenov, domovina, dom, samostojna država. Tako'je bilo tudi obljubo, dano med vojno, lahko tolma čiti na več načinov. Židje so se sicer pričeli naseljevat} Palestino, toda njihova samostojna država ie postala vpra- glija je deželo upravljala ter skrbela pri tem v Prvi vrsti za svoje koristi. Samostojna židovska država? Zanjo je še čas! Toda naseljevanju Zidov v Palestino so pričeli vedno močneje nasprotovati Arabci. Anglija je pri tem morala med obema narodoma držati ravnotežje ter podpirala zdaj enega, zdaj drugega. Pr; tem Pa se je zamerila obema. Kljub temu pa je število Zidov v Palestini leti naraslo na 600.000, kar predstavlja že eno tretjino prebivalstva dežele. Zidje. so pri čeli graditj. nova mesta, ustanavljati tovarne ter spreminjati pustinje v plodna polja. Tako so Židje ustanovili mesto Tel Aviv, ki šteje danes že 200.000 prebivalcev in je zelo moderno mesto. Tudi pristani šče Jafa vsak dgn narašča, Glavno mesto Palestine Jeruzalem pa šteje med 170.000 prebivalci že; preko 100.000 Zidov Tudi v puščavskih predelih so Židje ustanovili cvetoče našel Maja 1948 so ves svet presenetile vesti iz Palestine. Tako nekako so se glasili tedaj mastno tiskani naslovi časopisnih člankov: Angleži pripravljeni na umik iz Palestine. Židje bo-1 do razglasili lastno državo. Nemiri v Jeruzalemu. Arabci pripravljajo sveto vojno. Padec tečajev na borzi v Egiptu. Vojna na vzhodu? 12. maja 1948 je Anglija ob-narodov, da b0 njena uprava nad Palestino potekla 14. maja opolnoči. Dosedanji visoki komisar bo odpotoval iz Jeruzalema ter se vkrcal na britansko vojno ladjo. Cim bo angleški visoki komisar objavil konec angleške uprave nad Palestino, bedo Zidj-e razglasili lastno državo in razglasili ustavo v onem predelu Palestine, ki je bil v smislu 9klepa Organizacije združenih narodov priznan Zidom. Zidovska c’ržava se bo imenovala dTŽava Izraela. Na drugi strani se arabske države pripravljajo na napad, čim bo Anglija pričela umikati svoje čete. Predsednik egiptovske vlade je izjavil, da ima egipt-ska vlada ljudi in orožje za naglo zmago. V Egiptu so že vpoklicani v vojsko številni letniki, šole so zaprte. Sirijski ministrski predsednik je izjavil, da Sirija ne bo mogla mirno gledati židovskih priseljencev sredi arabskega sveta. Transjor-danski kralj pa je dal izjavo, da bo vojna, če b0 do nje prišlo, sveta vojna za ves arab ski svet. Spopad je neizbežen! Tako so poročali časopisi one dni maja 1948. dpvski narodni svet izdal razglas o ustanovitvi neodvisne židovske države v Palestini, države, ki se bo imenovala Izrael. Nato je bila osnovana prva vlada, razglašena odprava vseh omejitev naseljevanja Zidov in na sedežih židejvske oblasti je zavihrala židovska zastava z Davidovo zvezdo na belo-medrem polju. Toda še preden je nova država mogla zaživeti pravo življenje, je napad sosednih arabskih držav pričel ogrožati njen obstoj. E-giptske čete so prve prekoračile mejo ter vdrle V Izrael. Enako so storile tudi ostale a-rabske države Bližnjega vzhoda, Sirija, Libanon in Trans-jordanija. Nad Palestino so se pojavili avioni, vojna vdhra je zadivja.la n-a vseh delih države, obkoljene od treh strani od sovražnika. Rešdev palestinskega vprašanja Ze med samo vojno Pa so prišle na dan številne zanimivosti, ki so pokazale, kako so bile imperialistične sile zainteresirane na rešitvi palestinskega vprašanja. Tako se je že kmalu Po začetku sovražnosti izvedelo, da so Angleži ob svojem umiku iz Palestine pustili deželi Arabsko legijo, ki je Ko je v Palestini izbr vojna, je pričela zasedah^ združenih nai°“^. ganizacija Varnostni .... . sedal, energičnih ukrepcN - Titi 2? Varnostni svet je zasedal ^ rešitev palestinskega vPr*.-^ pa ni podvzel. Končna je poslana V Palestino delegacija, kj. naj. bi . . ^ vala v sporu med Arabci, Zidi. Vodja delegacije & Bernadotte pa je postal atentata. Sele drugi delež^ je uspelo, da so bile 9°vl8J. nosti med Zidi in Arabcj stavljene. Ali je bil to posredovalcev? Združene drZ«" Ve Amerike so pritisnil« Anglijo, ta pa na svoje ar' ske vazale. Zakaj pa to? pisi so poročali, da si je način p-rezident Truman »^ zagotoviti za prihodnje r sedniške volitve glasove aD1L. SESLJANSKI ZALIV Z NOVOIZGRAJENIM PORTOM OB POMOLU JE ZASIDRAN POGLOBLJEVALNI In kako se je dejansko zgodilo Cim so angleške okupacijske vojni prevzela glavni delež borbe zoper 2ide, zlasti še, ker je bila njena vojska znotraj same židovske države. Osnovni načrt za napad vseh arabskih držav na Izrael Pa je napravil Glub-paša, angleški general ških 2idov. In ker 'je oej, bo nekaj resnice tudi na teh vesteh. NP. so bile slednjič sovražne®*), Palestini le ustavljene in pisano je bilo premirje J1«,. Izraelom in arabskimi “vJ vami. Na ta način je žid°v država obdržala ozemlje, 3 katerem živi danes 900.000 ljudi. Židje pa devajo, da bo že V nekaj N. prišel iz Evrope še kak jon Zidov. Gospodarstvo le l'( S i -:i- i danes živahno. UspevaJ^j* vilne plantaže južnega * > 4 farme za perutnino, tudi lahka industrija. industrija, morje že izkoriščajo 48 L:_____t .j,.* id ih ^ 3 Glub, vrhovni poveljnik Arab-kolonizatorji. Pripravljajo se, i ve uprave nad Palestino, je ži- ske legije. bine ter se izkazali kot odlični I oblasti objavile ukinitev njiho- tiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiim'iiiiiiiiiiiiii9ii'iiiiii|iii|ll'|i,ll,llin Illllll!lllllllllllllllllllilllllllllllllll!l||llllllllll||||||||l!ll||llllllll|llllllllll|l!ll!llll|l!ll|lllllll!|lllll|llllllllll|llllllllllilllinllllllllll|lllllllllllll!lllllllllll!lllllllllll9lllllll SPISAL: Zatorej tudi tisto dopoldne ni bilo prilike, da bi bila mestna ali grajska gvardija kazala svojo moč. Le Urša Prekova m Maruša Stinglova se nista mogli krotiti in tudi med razpravo sta se oglašali ter govorili Agati na korist. Baron »Flek-te» se je razkačil in je že ho-tei dati mater Marušo tirati v zapor; preprosil pa ga je prošt Urh, trdeč, da bi gospodu Ško- tu komaj bilo všeč, če bi se danes v njegovem imenu zapirale poštene žene loških meščanov. — Gospod prošt Je bil namreč tudi prišel k sodbi, pa se je ni udeleževal. Vzlic temu je sedel pri sodnijski mizi in govorilo se je, da je potem gospodu Janezu Frančišku vse povedal in razložil, kar se je bilo zgodilo in kar se je bilo govorilo. Baron Maendi je začel pre- metavati neke spise, nato pa je povedal, da se pričenja razprava proti obtoženki, da je ta rojena v Eyrishounu v tem in tem letu in da je bila krščena na ime svetnic Agate in Eme. «Ema —» je nergal tisti sodnik iz Ljubljane, «Ema — to ni brez pomena! Obrnimo prvi dve črki, pa imamo ,mea’, to se pravi, že pri rojstvu je hudič nanjo mislil in že takrat je bila njegova. Zakon s hudičem je bil torej že tedaj sklenjen, ko je Agata Ema Schwarzkoblerica prišla na svet!« In gospod Frueberger je pristavil: »Gotovo, to je bilo silno pomenljivo! Ta ,mea’ že skoraj vse dokaže * Takrat se Je obrnila mati Maruša proti materi Urši ter jo vprašala: «Kaj se ta črna dlaka ljubljanska vmes tlači?! In pa šele naš Frueberger! Ali si že videla dva tako zabita človeka? ,Mej’ je dosti na svetu, pa vendar ničesar ne dokazujejo!* — Tedaj je bilo, ko je hotel ba- ron »Flekte* zapreti mater Ma- i0 — ,da ni res’. rušo in ko gospod prošt Urh tega ni pustil. Potem so Agato izpraševali: Kje je prvič videla hudiča? Kje je naredila prvo točo? Kdaj je bila na cerkniški Slivnici in kdaj na hrvaškem Kleku? Je li prašička, katerega je jahala, vzela gospodarju ali ga ji je pripeljel satan od kod drugod? Tudi so hoteli izvedeti, ali ima kake tovarišice, ki bi ž njo vred častile hudiča. Havno tako, ali je Marksu VVulffingu potisnila v meso iglo, kremen in žebelj, da mu je začela noga otekati in da je po krivici moral trpeti bolečine. In tako so jo izpraševali po mnogem, kar je bilo eno hudob, nejše od drugega. Agata pa se ni premaknila na svojem sedežu. Njen obraz je ostal miren in bil je tako ljubezniv in mil, da se ga zbrana množica ni mogla nagledati. Prav nič ni povesila obličja, ali tudi obraza ni dvignila od zemlje. Kar je brez prenehanja ponavljala, je bi- in izpovedala sva, kar je bila jezdarijo gospodje v ljubljanski »To je trdovratna grešnica!* se je zjezil Frueberger. Je pač z Visokega, tam Imajo trdovratne buče!* »Imamo že pripomočke,* se je zasmejal črni sodnik ljubljan ski, »boste že videli gospod pl-Frueberger, kako ji bo tekel Jeziček in da nam bo še več povedala, kakor bomo zahtevali*. Ta zoprna oseba se je smejala, da se je čulo, kakor bi se oglašal vran s smrekovega vrha. Ali Frueberger še ni dal miru in je vprašal obtoženko: »Ali je bilo kaj naslednikov, ko sta se ljubila s peklenskim bratcem, he?» Da ni res, je vzdihnila in rdeča je postala, da se je smilila vsem in posebno stari Neži Ber. gantovi, ki je zarohnela: »Ti svinjski prašič ti!» Ljudstvo se je zasmejalo, sme jai se Je tudi baron »Flekte* s svojimi asesorji, ker so privoščili grdo besedo staremu grešniku, ki ni mogel držati jezika resnica, čista resnica. Mene ker so opazili, da sem zmeden, so kmalu poslali na leseno klop nazaj. Jurija so se bolj oprijeli, ker je bil nespodoben in se ni vedel pred sodniki, kakor je zapovedano. Posebno tista Strigalica iz Ljubljane ga ni hotela izpustiti iz svojih klešč in hotela je iž njega iztisniti to in ono. Med drugim so ga vprašali, ali veruje da so čarovnice na svetu. Pogumno Je odgovoril, da ne veruje. Ko ga je črni vprašal, kako da ne, je bil kratek odgovor: »Ker še nikdar nobene videl nisem!* Vprašal ga je dalje, ali jo je Jurij kdaj videl, da bi bila na prašičku jahala nad domačo streho. Odgovoril je: »Prav nikdar ne! Sicer pa lahko poskusimo. Pridite na Visoko, prespoštovani gospod, pa vam pripravim našega najboljšega praseta in nanj sedete in bivanje kalija in drugih 'je nih snovi, začeli pa s<^. iskati nafto. Kolonizacij*).! napreduje in kolonizacijs*t-I,v«' Zaslišana sva bila z Jurijem v zraku boste jezdarili, kakor jahalnici pred vicedomskimi vrati! Potem vam bom zanesljivo povedal, ali sem kaj opazil v zraku nad hišo ali ne!» Poslušalstvo Je bilo s tem odgovorom prav zadovoljno. Smeh se je oglašal v ženskih vrstah, in predvsem Ana Renata ni prikrivala svojega veselja nad odgovorom, ki se meni ni videl spodoben in v vsakem pogledu potreben. Suhi gospod iz Ljubljane se je kislo držal, ali pritožil se ni, ker je videl, da baronu «Flek-tetu« ni nevšeč, če se Ljubljančan Jezi. Ta je le še vprašal: »Si kaj v šolo bodil?* «Pri očetih jezuitih v Ljubljani,* je odgovoril Jurij, »iin že takrat so nam pripovedovali, da je učen jezuit spisal debelo knjigo, s katero je dokazal, da čarovnic sploh ni.» «Kaj — jezuit? Kdo je ta pater?* je kričal Frueberger. »Nje govo ime naj se zapiše, da ne odide zasluženi kazni!* Nadaljevanje sledi črt predvideva ogronine^jjit Isticije, predvsem za naprave v ookrajini . 35" ki bo v kratkem «Prel ^ tisoč novih naseljence''- in pč ska država bo na ta o? stala važen faktor, od* vjh<* ga pomena za ves Bli*n'l^^«| Imperialistične sile vsega $ ta imajo zato velik bi si v Palestini —.nrtio L} položaje. Razumeli ,„nalh utrdile iaci°n lal’2) M predloge za interna jo Jeruzalema, kar P* ^jl riovska vlada energ1«^. ^ u kljub tovrstnemu® ganizacije združenih nadaljevala s Pr* oblast* Ji vodilnih državnih ^ T* prestolnico — ^erUyrabs'tei 'f ustanovitev žave v delu ostal izven K> Semitskega "Jordana, la 2idov od ma. Za svoj noVe V* lil«, i,« - ipr za židovsko državo ^ 2 jj vanje z vsemi n’ rpen°9 A pokazali vel!k°.at0 b<£°J pripravljenost,^ aotovo njega uresničerju^zgla li. Kako, i bednost. ---------------------- . .r «■) «n« — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCHh ®^**h _n*d"^nl“ za^vsak mm višine v šlrtni 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od'8.30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477 Cene °slasov: -- za Vse vrste oglasov po 10 din. , _ , „ - Tlita Tržaški tllkaSrt zavod i- Pošruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlst! 30la-L Tel. 70. mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.50. Poštni tekoči račuri za STO-ZVU: založnlšu-o tržaškega tiska, Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možem NAROČNINA: Cona Ljubljana Tyrševa 34 • tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-Z Odg. urednik STANISLAV RENKO.