itevilka 7 • leto XU • cena 200 din CeUe, 19. februarja 1987 HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO. MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, SlWARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC tez dežnik ga pa ni! Pravzaprav nam prehodno deževje kar prav pride, saj lahko dežnike uporabimo tu- di na naših razritih cestah, poleg tega, da nas varujejo pred mokroto iz oblakov, so ' vse bolj potrebni in priročni tudi takrat, ko se na pločni- ku res nimamo kam izogniti pred pršečo vlago iz udarnih jam. Pa sploh ni res, da so na cestah samo brezobzirni voz- niki, ki se na pešce prav nič ne ozir^o. Na Ipavčevi ulici in Cesti v Trnovlje vas bo še tako -počasi mimovozeči av- tomobil zmočil od glave do peta, če se ne boste pravo- časno umaknili v varno za- vetje ali pa pred sabo razpro- strli dežnik. In k^ nam preostane za ko- nec? Morda to, da kupimo še en zložljiv dežnik in ga skrbno nosimo s seboj! Morda pa to, da naše cestarje prijazno po- prosimo za malce bolj urejene ceste še pred poletjem in r^ši kot po »cvetočih« ulicah po- gledamo po pomladnih logih, kjer bodo teloh, zvončki in tro- bentice neprimerno lepši in vabljivejši. IVANA FIDLER Foto: EDI MASNEC Srednjeevropske ambicije zreškega smučarskega središča Na Rogli bodo še gradili. Kaj in kakš- na je sedaj Rogla pa v reportaži na strani 12. Ostri ¥zgojnopolltlčnl ukrepi Komunisti so jih izrekli odgovornim v Savinji. Stran 2. Uvoz hmelja da ali ne? v rubriki Iz dveh zornih kotov posredujemo dve stališči okoli nameravanega uvoza hmeljskega ekstrakta. Stran 10. Vedno dražje tretje obdobje življenja Kaj so splošni socialni za- vodi, se pravi domovi upo- kojencev, starejših občanov ali kakorkoli jih že kje ime- nujejo? So to oddelki za kronične bolnike, nekakšne hiralnice ali podaljški bol- nišnic? Vprašanje sicer ni novo, a v zadnjem času po- staja vse bolj žgoče. Zdrav- stvena in starostna sestava oskrbovancev v teh domo- vih se je v zadnjih letih tako spremenila, da obrača na glavo njihovo prvotno zas- novo, pa če to hočemo ali ne. Pri zavodski oskrbi starej- ših ljudi so v zadnjih petnaj- stih letih v Sloveniji dosegli lep napredek. Zgradili smo mnogo novih domov, po- pravljali tudi starejše stavbe tako, da so se zmogljivosti domov od leta 1970 povečale za 163 odstotkov, s 4.300 na 11.300 mest. S tem smo dose- gli srednjeevropski norma- tiv, po katerem potrebuje za- vodske oblike varstva okoli 5 odstotkov prebivalstva, starega nad 65 let. Izboljše- vanje razmer lahko prikaže- mo tudi drugače: leta 1975 je delež eno in dvoposteljnih sob znašal 33 odstotkov, leta 1980 pa že okoli 80 odstotkov vseh zavodskih zmogljivosti. Vendar se je število dvopo- steljnih sob v zadnjem času povečalo, saj so zaradi spre- menjene starostne in zdrav- stvene sestave oskrbovan- cev začeli urejati večje sobe za nego oskrbovancev v sla- bem zdravstvnem stanju. Takšnih sob bo verjetno ved- no več. Kakšno je stanje v domo- vih na Celjskem pa v pri- spevku na 5. strani. ZDENKA STOPAR Za vse bo sindikatom zmanJIcovalo časa SlnUlkatl na Celjskem o uresničevanju lanskllt In pristopu k letošnjim nalogam Po oceni predsednika medobčin- skega sveta zveze sindikatov Celje Ivana Kramerja so vse občinske sin- dikalne organizacije na območju na svojih letnih sejah z vso resnostjo in zavzetostjo obravnavali uresničeva- nje nalog preteklega leta in še bolj tistih, ki jih bo treba opraviti letos. Nalog je veliko, časa malo. V poveza- vi s pripravami na spremembo Zakona o združenem delu bodo povsod po- globljeno spregovorih o samoupravni organiziranosti združenega dela, priča- kujejo pa tudi široko vključitev delav- cev v razprave o spremembah Ustave. Do 1. julija morajo v vseh temeljnih organizacijah prilagoditi samouprav- ne akte z na zvezni ravni že sprejetim družbenim dogovorom, ki ureja deli- tev osebnih dohodkov in ki ga bodo vključili tudi v sporazume dejavnosti. Na letnih sejah so spregovorili tudi o pogojih gospodarjenja. Povsod so v preteklosti namenjali posebno skrb področjem in kolektivom, kjer se že dlje časa srečujejo s težavami - to pa so na območju predvsem energetika, med organizacijami pa Lik Savinja. Do Lika so sindikati pokazali veliko razumevanja, saj povsod iščejo mož- nosti za potrebne prezaposlitve. Pri tem jih vodi regijski politični dogovor, da noben delavec ne sme ostati brez delovnega mesta. Prevladujoč občutek sindikalistov v tem času je, da sindikat pridobiva po- membnejšo vlogo, kot jo je imel. Pri metodah dela mu sicer na območju še precej manjka, vendar ocenjujejo, da se tudi pri tem premika na bolje, da je sindikat vse bolj povezan in da ni več takšnih meja med vodstvi in član- stvom. To nenazadnje kažejo tudi pre- kinitve dela in obnašanje sindikata pred in med njimi, vendar se zavzema- jo (v skladu s stališči predsedstva re- publiškega sveta), da bi bila vloga sin- 'dikata še pomembnejša. Sindikate na celjskem povezujejo tudi nekatere skupno dogovorjene na- loge. Povsod 5o spregovorili o moder- nizaciji bolnišnice in enodnevnem za- služku. Delavci so se še pripravljeni odreči enodnevnemu zaslužku ali do- datno delati za bolnišnico, niso pa pri- pravljeni to delati v korist interesnih skupnosti in vseh drugih, ki bremeni- jo osebne dohodke. MILENA B. POKLIČ Za obstoj gre Novi tednik In Radio Celje sta v resni finančni krizi Sestanek sekretariatov inedobčinskih družbenopo- litičnih organizacij celjske- ga območja, na katerem so I skušali dogovoriti reševa- ! oje kritičnega flnančnega položaja Novega tednika in Kadia Celje, je ostal brez otiplivejšega dogovora in konkretnih odločitev. I Tednik in radio sta ob kon- ' cu lanskega leta zašla (po- dobno kot večina novinar- skih hiš v Jugoslaviji) v fr- 'lančno krizo. Vrtoglava rast j stroškov tiska in papirja ter i nekaterih drugih stro- škov, na katere novinarske •liše nimajo neposrednega vpliva in sočasna vse bolj pi- fla pomoč družbe oziroma Ustanoviteljev so zahtevali "Odločno opredelitev o nači- ! '^u družbene podpore in nje- ni višini. Ta namreč v pri- merjavi s stroški že od leta 1983 upada in znaša v zad- njem letu le še 8 odstotkov potrebnih sredstev za eno- stavno reprodukcijo. Name- sto pričakovanih 30 milijo- nov din so ustanovitelji pri- spevaU le 24 milijonov din. Tednik in Radio že nekaj let poslujeta brez ostanka do- hodka, njgnujnejše naložbe v posodobitev opreme izva- jata kolektiva s posebnimi zbiralnimi akcijami, vse pre- več časa in energije potroši kolektiv za »krpanje« svoje- ga proračuna. To, da po splošnih družbenih ocenah na območju glasil še vedno dobro izpolnujeta svoji pro- gramski in vsebinski zasno- vi, gre predvsem na rovaš odrekanj kolektiva samega. ki je šel v varčevalnih ukre- pih že predaleč. Tednik in Radio bi za izpolnjevanje sprejetih in verificiranih ci- ljev letos morala nujno zapo- sliti vsaj še tri novinarje, ko- lektiv je še vedno brez re- daktorjev, brez lektorja, brez nujnih investicijskih sred- stev (predvsem za zagotav- ljanje slišnosti radia) in s prenizkimi osebnimi dohod- ki (povprečni OD direktorja tozd je lani dosegel 214, od- govornih urednikov 174 ozi- roma 190 ter novinarjev od 123 do 152 tisoč din). Položžu je torej kritičen in bi zahteval temeljito pre- vrednotenje družbene po- moči ustanoviteljev, ki so oba medija ustanovili z na- menom, da zagotovita kako- vostno poročanje o dogaja- njih na Celjskem. Te pri- pravljenosti pa predstavniki regijskih DPO na skupnem sestanku (z izjemo Laškega in Celja) niso pokazali. Ob dejstvu, da je težko narediti »carski« rez pri financiranju obeh medijev v težkih druž- benih in gospodarskih raz- merah in ob limitirani rasti stroškov skupne in splošne porabe ter občinskih prora- čunov, ostaja dejstvo tudi, daje kolektiv Tednika in Ra- dia svoje rezerve izčrpal in da drugačne poti kot je štev- na in otipljiva finančna pod- pora obema medijema (v na- sprotju z moralno, ki je je več kot dovolj, a se od nje ne da živeti) ni. Tako ostajata le dve možni poti razreševanja problema: prva - da se ustanovitelji svojemu »otroku« odpovedo in da ta - torej Radio Celje in Novi tednik - zmanjšata svoj program in obseg, število ka- drov, itd. in druga - da usta- novitelji vendarle tudi gmot- no razrešijo kritični polož^. Odločitev že davno ni več le stvar otroka, ki je v zadnjih le- tih postal pastorek. Odločitev tudi ni finančna. Je politična! A kot takšne je, vsgj za zd^, še nihče ni pripravljen ne videti in z vsemi posledicami vred tu- di priznati ne. UREDNIŠTVO Pohod je icončan Na Ljubnem seje v soboto končal letošnji pohod po poteh 14. divizije, ki se ga je udeležilo več kot 400 mladincev, teritorialcev in vojakov. Prehodili so več kot 300 kilometrov dolgo pot od Sedlcirjevega do Ljubnega, vmes pripravili številne proslave, srečanja z domačini in borci in se poklonili padlim pri spomeni- kih. Udeleženci so letošnji pohod pohvalili, s^ je bil dobro pripravljen, mlade pa vsako leto znova pritegne zlasti prijatelj- sko vzdušje, pa tudi obujanje spomina na čase NOB. Foto: EDI MASNEC 2. SIRAN - NOVI TEDNIK 19. FEBRUAR 19f? ■ m Sinigoj za ukinitev neperspektivnih Pri pripravah za gradnjo tiidroelektrarne Vrtiovo je odpovedala stroka »v republiki si lahko želi- mo, da hi tudi v ostalih slo- venskih ohčinah spremljali gospodarska gibanja tako kot v laški občini in pravo- časno ukrepali ob morebit- nih težavah,« je na četrtko- vem razgovoru z laškim ob- činskim vodstvom in gospo- darstveniki dejal Dušan Si- nigoj, predsednik sloven- skega izvršnega sveta. Na razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi Janez Boho- rič, podpredsednik republi- škega izvršnega sveta in To- maž Vuga, predsednik Re- publiškega komiteja za ure- janje prostora in varstvo okolja, je bilo veliko govora tudi o pripravah na gradnjo hidroelektrarne Vrhovo. Prenehati moramo s vsak- danjo prakso, ko v združe- nem delu in občinah čakajo tako dolgo, da posamezni kolektivi zabredejo v skoraj nerešljive težave, potem pa pričakujejo, da bo nekdo drug socializiral njihovo last- no neznanje, nesposobnost in neumnost. Če je sanacija neučinkovita in posamezne delovne organizacije nimajo perspektive, jih je treba uki- niti. Te usmeritve se bomo v slovenskem izvršnem svetu, kljub številnim odporom in pritiskom, dosledno držali. je zaokrožil svojo misel Du- šan Šinigoj. Kot rečeno, so sc v laški občini lotili problema izgu- barjev in nerentabilnega po- slovanja drugače kot je bilo v navadi doslej. Vse delovne organizacije, ki dosegajo za deset odstotkov nižje plače kot v panogi in katerih stop- nja akumulativne sposobno- sti je nižja od dveh odstot- kov, morajo takoj sprejeti sa- nacijske ukrepe. Njihovo uresničevanje spremlja iz- vršni svet sproti in če se bo pokazalo, da posamezne de- lovne organizacije niso kos gospodarskim razmeram, bo brez odlašanja predlagal ostrejše ukrepe. Zato ni presenetljivo, da dosegajo v laški občini, v pri- merjavi s celjsko regijo, nad- povprečne rezultate. Kljub temu tudi v tej občini niso povsem brez gospodarskih težav. Lansko poslovno leto so zaključili z rdečimi števil- kami Rudnik Laško, Gostin- stvo Celje tozd Savinja La- ško in Lesninin tozd Sopota Radeče, devet delovnih or- ganizacij pa je moralo spreje- ti sanacijske ukrepe. Največ sta k relativno do- brim rezultatom laškega go- spodarstva prispevali delov- ni organizaciji Pivovarna La- ško in Papirnica Radeče. Kar zadeva priprave na gradnjo hidroelektrarne Vr- hovo, je Dušan Šinigoj dejal, da se nam bo že ob koncu srednjeročnega obdobja v celoti porušila energetska bi- lanca, če z gradnjo ne bomo začeli že letos. Zato je zahte- val od strokovnjakov sloven- skega elektrogospodarstva. Zveze vodnih skupnosti in drugih pristojnih institucij, da argumentirano odgovori- jo na vse pripombe in vpra- šanja občanov, pa če se jim le-ta zdijo še tako banalna in nepomembna. Pri tem gre za zagotovitev čistosti Save, varnostne ukrepe glede elementarnih nesreč, zavarovanje Radeč pred visokimi in zalednimi vodami, zasavsko cesto, kije Združena cestna podjetja še nimajo v svojih načrtih, za- drževalnik proda na Sopoti, prestavitev struge Sopote in še bi lahko naštevali. Očitno so strokovnjaki tokrat odpo- vedali, zato je Dušan Šinigoj predlagal, da se ponovno se- stavi seznam vprašanj jn čimprej določi strokovnjalč^^, ki morajo v dogovorjenem roku odgovoriti Laščanom, kajti s sprejemanjem lokacij- skega načrta ne gre več odla- šati. VILI EINSPIELER V laški občini so lani po- večali fizični obseg proiz- vodnje za 8,6 odstotka, pro- duktivnost za 4,5 in izvoz za 11 odstotkov, od tega kon- vertibilni izvoz za 11,3 od- stotka. Pokritost uvoza z iz- vozom je znašala 81 odstot- kov. Ob tem naj bi akumu- lativna sposobnost laškega gospodarstva znašala ob koncu leta 20 odstotkov, re- produkcijska sposobnost pa 28 odstotkov. Velenjčani o sedmi osnovni šoli Pridobivanje ustreznih dovoljenj in ponudb ter tudi vse v zvezi s prijavo investicije za izgradnjo sedme osnovne šole v Titovem Velenju poteka p