94 Iz državnega zbora. Prvi dan budgetne razprave. Na sv. Jožefa dan (minuli petek) pričela se je v državnem zboru letošnja budgetna razprava. Akoravno je sedanji državni zbor že pri adresni razpravi \ tem zasedanji pred malo meseci imel priliko za veliko politično borbo; vendar se je zopet sedaj oglasila dolga vrsta govornikov. Pred vsem izrekel je glavni poročevalec dr. Matuš par besedi s predlogom, da naj zbornica prestopi v posvetovanje budgetnega predloga. Potem nazuanil je predsednik dr. Smolka, da so se v splošni razpravi k besedi oglasili sledeči poslanci, in to proti: vitez Eigner, dr. Halwich, baron Pirquetr dr. Menger, Pacher, dr. Pickert, dr. Tomaščuk, dr. Russf dr. pl. Derschatta. Wrabetz, dr. Fuss, dr. Ausserer, dr. Heilsberg, dr. Wenzlitzke, dr. Krauss, Steiner, Pauer, Prade, dr. Pollak Oton,- dr. Knotz, Bendel, vitez Car-neri, Krepek, Sch\vab, dr. Wegscheider, Pernerstorfer, dr. Sturm, Mischehvitzer, dr. Njtscbe, dr. Weitlof. Sieg-mund, Tausche, vitez Proskovec, baron Moscon, Schier, dr. Kindermann, Auspitz, Siegl, vit Schonerer, dr. Roserr dr. Herbst; — za so se oglasili: Raič, dr. Lorenzonir Vošnjak, grof Dzieduszycki, Zehetmayer, dr. vitez Ma-dejski, dr. Mikiška, Skopalik, Ozarkievicz, Mocbnackir Tonner, Rogl, knez Czartoriski. pl. Siengalevič, Weber Fr. Začek, dr. pl. Bertolini, baron Malfati, don Genti-lini, dr. Baz/anella, knez Alojzij Lichtenstein, WurmT grof Brandis, baron Ciani, dr. Czerkawski. Oglašenih je tedaj govornikov proti 41, za 25. Prvi govoril je bivši gornje-avstrijski deželni glavar Eigner z malimi besedami rečeno: britke solze točeč, da so mihuli sladki in lepi časi vladanja liberalnih levičarjev. Kot prvi govornik za budget govoril je slovenski poslanec Raič, ki je v obširnem govoru povdarjal, da tudi sedajna vlada vkljub obljub in zagotovil Slovencem še ni dala narodne enakopravnosti. Govornik navedel je dolgo vrsto slučajev, iz katerih je razvidno, da na Štajerskem uradniki različnih* vrst, ali niso slovenščine zmožni, ako pa tudi umejo slovenski, se venderle povsod in pri vsaki priliki protivijo dejanski izvršitvi narodne enakopravnosti; koncem svojega govora izrekel je govornik sledeče zahteve: 1. Popolno izvršitev zgoraj navedene resolucije, zadevajoče učni jezik na gimnazijah in učiteljiščih v slovenskih pokrajnah. 2. Slovenščina kot materni jezik učencev podučuje se na gimnazijah po predpisih osnovnega načrta z leta 1849 str. 145, kjer je brati: „Za slučaj, ko je materni jezik učencev slovanski , je v I. in II. razredu na slovanski poduk obrniti 4 ure, v III. in IV. razredu po 3 ure, na višji gimnaziji I. razreda 2, v II., III. in IV. pa 3 ure. 3. V ljudskih šolah slovenskih pokrajin ima slovenščina veljati kot učni jezik v vseh razredih. 4. Nadzorništvo humanističnih predmetov na spod-nještajerskih srednjih šolah izročiti je strokovnjaku, ki je zmožen slovenščine; za slovenske ljudske šole je tudi imenovati nadzornik slovenščine zmožen, h kateremu more zaupanje imeti tudi slovensko ljudstvo; dalje 5. Slovensko uradovanje v slovenskih pokrajinah, in pa razpis in novo nameščenje vsih dosedaj protipo-postavno brez razpisa oddanih učiteljskih mest. (Konec prihodnjič.) 100 Iz državnega zbora. Prvi dan budgetne razprave. (DaJje.) O sklepu Raičevega govora, v katerem preti, da bi se moglo pripetiti, „da bi slovensko ljudstvo moglo odreči davke in rekrute", pa moramo izreči, da se ne le nikakor ne strinjamo ž njim, temveč da tak izrek z vso odločnostjo odbijamo, prepričani, da si bo naše cesarju in državi zvesto slovensko ljudstvo svoje pravice iskalo in branilo zmirom samo s postavnimi sredstvi. -Obžalujemo tedaj, da se je gosp. Raič zmotil — k taki trditvi. Ker je govornik zahteve, sklep svojega govora čital, zavrnil ga je predsednik, čemur smo se toliko bolj čudili, ker sicer nekateri govorniki brez ugovora predsed-ništva čitajo cele govore. Kot tretji govornik prišel je na vrsto česko-nemški poslanec dr. Hallwich, ki je na široko in dolgo raz-motal iz novega vso česko-nemško pravdo. Kaj je prav za prav jedro te pravde? Tamošnji Nemci trdijo, da za-se zahtevajo prav take pravice, kakor Nemci v druzih deželah. Čehi pa pravijo: Uže prav tako, toda kakor je učenikom, sodnikom in uradnikom nemškega rodu dolžnost, da morajo odločeni za uradovanje med Lahi znati laško, med Hrvati hrvaško, tako tudi zahtevamo, da morajo Nemci, ki hočejo biti uradniki med Čehi, znati češko. — To pa je trn za Nemce na Češkem, ker si domišljujejo, da Nemec, ki tudi češko zna, ni prav za prav več Nemec. Da bi se tedaj Nemcem na Češkem ne bilo treba učiti češčine, zahtevajo Nemci, da naj se vsa Češka razdeli v nemško in pa v češko upravno ozemlje. Korist in pjtrebo take razdelitve prizadeval si je v dolgem govoru dokazati tudi Hallvvich. Koncem svojega osoljenega, dostikrat strupenega govora sklicaval se je Hallwich na izrek slovečega politika izrečen pred 250 leti, da „se svet z malo pametjo vlada**, tega izreka naravnost na vlado ni hotel obračati, rekel pa je: „S takim vporabljanjem nenahajajoče se resnobe, nena-hajajoče se previdnosti in ozirnosti, s tako malenkostnimi, ubožno malenkostnimi sredstvi se še nobena država sveta ni vladala, kakor naša uboga Avstrija v dobi Taaffejevi." — Te besede kažejo, da si je Hallwich prizadeval, posnemajo Carnerija, zaslužiti si tudi njegovo maločastno slavo. Ploskanje sosednjih mu levičarsh kričačev sledilo je tem besedam; drugi pa so si mislili: sedaj moramo mi poiskati še ojstrejših besedi in še močnejega glasu, nazadnje bo morebiti vendar verjel kakšen člove* da je taka uboga Avstrija. Prav zanimiv je bil 4. govornik, to je, drugi govornik zabudget: dr. pl. Bertolini, Lah z južnih Ti-rolov, in predsednik laškega kluba „Trentino". Nagla-sujoč, da je on s svojimi somišljenci v hudi zadregi, ako je treba označiti razmere k sedanji vladi, ker pod prejšnjo Auerspergovo vlado imeli so eno samo nemško šolo v Trientu, pod sedanjo vlado pa se jih je ustanovilo več in kot venec: nemška gimnazija v Trientu. Na desnici zbornice reklo se je enkrat, da smejo Nemci grofa Taaffe-a uvrstiti med svetnike, in ako pride do tega, mu bode govornik dal spričalo, da to zasluži v nemškem smislu. — V Tirolih ni nikakorš-oega jezikovnega prepira, Nemci in Lahi bivajo drug poleg druzega, vsak ima svoje ozemlje, stoletja ni prišlo nobeni avstrijski vladi na misel, znanje nemščine zahtevati kot merilo avstrijskega mišljenja ali pa naučiti se nemščine, izreči za državno potrebo, celo cesar Jožef II. ni ukazal nemščine vpeljati v tamošnje šole. Po vsem tem morali bi glasovati proti vladi, toda po drugi strani, se nikakor ne moremo pridružiti opoziciji, kateri je to, kar je Taaffe storil, še vse premalo. Dokaz temu je najnovejši jezikovni predlog, kateri v mnogih ozirih v prizadevanji po germanizaciji še dalje sega, in po katerem bi celo nihče izmed nas in nobeden naših otrok niti v državni službi, ne v advokaturi ali notarijatu še celo kot zdravnik ne bi smel poslovati brez znanja nemščine. Po razmerah sicer priznam nemščini v Avstriji primat, tega Vam (levičarjem) nihče ne bo zanikaval. Vse kaj druzega pa je, ako so s tem primatom ne zadovoljni, veljavo nemščine hočejo raztegniti na vse dele države in na vse stroke javnega življenja-----------> Ako se hoče jezikovni despotizem vtihotapiti pod zastavo liberalizma, tedaj moramo mi Nenemci, ne glede na osebno mišljenje, včasih celo z zatajenjem njegovim, z blagom, ki se hoče vtihotapiti, odkloniti tudi zastavo. Gospoda moja, ker je levica zbornice dosti jasno dala razumeti v svojem jezikovnem predlogu, da v besedi „Avstrija" razumeva le »nemško gospodarstvo", tedaj moramo na vprašanje, jeli hočemo »Avstrijo" ali ne, odgovoriti, da te Avstrije nočemo, to se pravi, take Avstrije, kakoršno hoče levica. (Dobroi na desni.) Za Bertolinijem prišel je k besedi levičar baron Pirquet, eden najzmirnejših levičarjev v vedenji in govorjenji, pošten po svojem značaju, toda ves povit v centralistične utopije starega Schmerlinga. Kot centralist nasprotuje avtonomiji uže pri prvi črki, uvi-deva v ponemčevanji blagor države in sedanji vladi najbolj očita, da se je grof Taaffe izrekel proti nemškemu državnemu jeziku in pa da so pri zadnji adresni razpravi ministri-poslanci glasovali za ono točko adrese, katero govori o naravnem razvoju avtonomije. Sklicaval se je govornik tudi na izgled Ogerske in na izrek Tiszov o madjarskem kot tamošnjem državnem jeziku. Sklenil je govornik: Pooavljam, da bom glasoval za to, da se prestopi v nadrobno razpravo. Kot protigovornik oglasil sem se pa zato, ker sem v mero-dajaiti političnih strokah nasprotnik sedanje vlade. Nadejam se, da bo ministerski predsedniK, akoravno pozno, konečno krenil na drugo pot. Izrekam, da on ni naroden, ne klerikalec, ne fevdalec. S spravo mislil je on pošteno. Sredstva pa, po katerih je segel, niso bila prava. Sprava se mu ni posrečila. Preveč se je zvezal z narodnimi, in s tem je bil on, odlični avstrijski državni uradnik, vklenjen v narodni krog. Upam, aa bo ta železni krog, kolikor prej, toliko bolje, šel pot vsega železa, da bo zarujavel. Upam, da bode nastalo drugače razvrstenje strank v zbornici in da se bo celokupni Avstro-Ogerski primerna notranja politika uvedla tudi v tej državni polovici. S tem govornikom končan je bil 1. dan budgetne razprave. Drugi dan budgetne razprave. Prvi dan bil je prvi govornik z desnice štajersko-slovenski poslanec, prvi govornik druzega dneva pa je bil zopet štajersko-slovenski poslanec M. Vošnjak. Deloma pripravljal je tudi ta govornik pritožbe o žaljenji narodne enakopravnosti med svojimi ožjimi rojaki, segal je pa v tem oziru dalje, posebno na polje pravosodja in na tem je tako živo opisal sostavljanje porotnih imenikov in porotnih sodnij pri okrožni sodniji celjski, da je pač vsa zbornica zadobila prejasno podobo tamošnjega sodniškega gospodarstva. Omenjal je ta govornik na dalje tudi v narodnem oziru zanemarjenih poljedelskih razmer, po pravici je šibal postopanje kmetijske družbe, katera si nalaga Sisifovo delo, poskusanja podučevanja poduka slovenskih kmetov z nemškim govorom. Gosp. Vošnjak, ki je v svojem mirnem in stvarnem govoru po vsem nepristransko popisaval nepovoljno in večinoma celo Slovencem sovražno upravo na južnem Štajerskem, opominjal je koncem svojega s pohvalo sprejetega govora, obljub sedanje vlade za čas njenega nastopa, v prvem prestolnem govoru in jo je opominjal vsaj glede južne Štajarske izvršiti svoj lasten program, izpolniti svoje lastne obljube, da vendar enkrat uže potihnejo opravičene tožbe štajerskih Slovencev. Naučni minister Gauč, kije pazljivo poslušal šolsue pritožbe govornikove, bo, kakor se je nadejati, bodi-si v splošni ali nadrobni razpravi, moral nekaj odgovoriti in razkriti nekoliko svojega programa glede šolske enakopravnosti Slovencev. Za poslancem Vošnjakom prišel je k besedi levičar dr. Menger, ki si je v skoraj dveurnim govorom prizadeval dokazati, kako gre vse v nič ali vsaj rakovo pot za čas sedanje vlade, »kmetijstvo peša, obrtnijstvo hira, trgovina gre na nič, stareja podvzetja poginjajo, novih poprijeti se nima nihče poguma, enako slabo je državno gospodarstvo, ker še zmiraj, vkljub ugodnih denarnih razmer in splošnega miru nismo mogli priti iz državnega primanjkljeja, med tem, ko je sosedna Laška svoje državno gospodarstvo v red spravila, velike svote izdala za vojaške namene, vkljub temu pa še vpeljala zlat denar namesto bankovcev. Čudno je, da govornik še celo ni trdil, da so po-vodnji, gnjiloba krompirja in slaba letina, huda zima itd. tudi nasledki vladanja sedanje vlade in pa državno-zborske večine. Pa konec govora Mengerjevega trdil je še celo več kot to, ker prilastoval je v svoji »ponižnosti4 samo sebi in svojim pristašem sposobnost, državno gospodarstvo dejati v red in vladati sploh, trdeč celo: „Tukaj tedaj gospodari oni, ki ne plačuje davkov, ali vsaj manj zmožen davkoplačevalec čez onega, ki davek plačuje, manj posedujoči čez posedujoče, manj razvedni čez razvedne, tedaj popolno razdivjanje parlamentarizma, ravno nasprotno onega, kar bi parlament moral biti. In zato, gospoda moja, kakor zelo tudi spoznavam vse napake, kakor gotovo bi bili tudi moji prijatelji pripravljeni, pripomoči k zboljšanji teh velikih gospodarskih in denarnih napak, je vendar upanje moje manje, kot malo, da bi ta večina tudi le mali del nujnih in neizogibnih nalog izvršila in izvršiti mogla. — Temu domišljencu nasproti govoril je sledni govornik grof Dzieduszicki v resnici kot celi, zavedni mož, ki razumeva, kaj je poslanec dolžan sam sebi, svojim volilcem in kaj državi. V prvi vrsti zavrnil je trditev, da bi sedaj vladala večina državnega zbora. Tudi nasprotniki morajo pripoznati, da nimamo ministerstva, katero bi bilo večini iz nederji izrastlo, ki bi se zmiraj dopolnjevalo izmed večine, temveč da imamo ministerstvo, 101 Katero tako vlada, kakor prav spozna, in pa večino, katera v toliko podpira vlado, v kolikor se prepričanje njeno in vladino vjema, ali v kolikor zahteva to politična potreba. Dalje kazal je govornik obširno in temeljito, kako se mora vrediti državno gospodarstvo, ako se hočemo izogniti prihodnjim nevarnostim naglasujoč, da je breme kmetijstva še zmiraj pretežko in da bode čedalje neiz-nosneje vsled amerikanske in izhodne konkurence. Vse države branijo svoje kmetijske pridelke, branijo svoje obrtnijske izdelke s carinskimi ogradami. Naša država ima sicer tudi nekaj carine na uvažanje žita, toda ne okrog in okrog, ker je izhodna stran, meja rumunska in srbska, odprta, tako da nas od tod preplavlja ptujo žito. (Dalje prihodnjič ) 102 109 Iz državnega zbora. Drugi dan budgetne razprave. (Dalje.) Očitanje Mengerjevo, da on in njegovi pristaši zagovarjajo celoto in državo, večina pa, da hoče dele povzdigniti nad celoto, tolmači govornik s sledečimi besedami: „Nemški podvzetniki in en del nemških uradnikov pomenja vso državo avstrijsko — celoto — vse drugo je le obleka, k večem lasje ali nohti, ki se smejo brez škode in bolečine odstriči". — Ta teorija prenesla se je tudi v prakso, in v državi, katera je pred vsem poljedelska, mislilo se je zmiraj, kako z umetnimi sredstvi industriji na noge pomagati. V Ameriki varovalo se je kmetijstvo tako kakor obrtnijstvo. Na drobno dokazaval je govornik dalje, da se bodo s povzdigo kmetijstva zboljšale tudi razmere obrtnijstva, in delati je le treba na to, da se bo tudi naš ubogi kmet, kakor na Francoskem in sploh v zapadnih deželah mogel živeti, kakor človek, da ne bo stradal, da ne bo skoraj brez obleke, in da bo mogel tudi stanovati kakor človek, ne pa moral se skrivati pred vremenskimi nezgodami, kakor divjaščina po svojih brlogih, ko bo tedaj kmetovalcu mogoče kot človeku živeti, tedaj bo tudi obrtnijstvu dal lOOkrat več zaslužiti. - Dalje zavračal je govornik trditve, da bi si bili koristi velikega posestva in pa kmetovalcev nasprotni, enako tudi, da bi bilo kaj nasprotju med delavskimi krogi in Kmetijstvom. Predgovornika barona Pirqueta zavračal je govornik zarad nasprotovanja samoupravi dežel rekoč, da je ta samouprava poglavitno po sta voda j na in da bi bilo razširjenje te samouprave enako na korist državi, kakor deželam in pa državnemu zboru. S tem se bo bolj razširila ljubezen za dežele in za državo. Dalje govornik obširno razpravlja vprašanje narodne enakopravnosti, narodnostnega načela sploh, očita opoziciji, da se ne morejo povzdignili do pravičnega, nepristranskega mišljenja, in konečno trdi, da se narodnostno vprašanje da rešiti samo po skupnem poraz -umljenji. V Avstriji pa mora veljati zmiraj narodna enakopravnost, ker to je podlaga, na kateri je naša država nastala, to je načelo, katero mora razne narode naše države zmiraj vezati. Časi v Evropi so sila žalostni; v sosedni državi (Nemčiji) proglasilo se je načelo „sila gre čez pravico", tam hoče mož, ki je na podlagi narodnega načela združil državo, na tej podlagi šiloma uničiti drug narod. Za tem z veliko pohvalo sprejetim govorom govoril je na Nemško-Českem izvoljen Korošec Pacher, še bolj brezmirno divjaje, kot njegov somišljenec tega dneva. Navajal je tudi nekaj številk, sklicaval se je tudi na centralizacijo prejšnjega stoletja, v obče pa je levica drugi dan razprave pričela in sklenila z malovrednim kričanjem. Tretji dan splošne budgetne razprave. Tretji dan budgetne razprave govorili so knez Al. Lichtenstein, kolovodja nemško-narodne stranke na Češkem dr. Pickert, Čeh Tonner in pa znani Bu-kovinec dr. T o maš čuk. Knez Lichtenstein, čegar govor so »Novice" na kratko posnele, govoril je zmerno dolgo, mirno stvarno, ogledajoč si ves položaj; on je narisal v velikih potezah napake vladanja „liDeraine stranke, dalje kazal, kako mora postopati sedanja večina glede gospodarstva in velikih političnih vprašanj, izmed katerih je posebej segel po socijalnem vprašanji, katero bo, kakor vse kaže, v malo letih popolnoma spodrinilo zdaj pri nas še goreče narodno vprašanje. Svoj govor sklenil je knez tako: Gospoda moja! Uže so se pričele gibati velike trume in med delavskim svetom vrši se kemišso krojenje ljudskih moči, katere treba nadzorovati in voditi. Parlamenti evropejski bodo se hote nehote spremenili v socijalne laboratorje, v katerih nam bo treba varno postopati z dragocenim in nevarnim orožjem. Odvisno bo od naše razumnosti in skušenosti, ali se tvarina združi v lepe kristale ali pa razpadejo v kaos brez podobe. Velika bo naša odgovornost, večji pa še, ako se posreči naš vspeh, kakor oni, o katerem so nekdaj sanjarili alhimisti, ker, ako ljudstvu zadovoljnost, delu pa pravično plačilo povrnemo, tedaj smo v resnici iz kamenja naredili zlato! (Živahna pohvala in ploskanje na desnici. — Govorniku se od mnogo strani čestita.) Drugi govornik tega dneva dr. Pickert obračal se je posebno zoper svojega predgovornika kneza Lichten-tensteina, je skušal smešiti nemško-konservativno stranko, očitajoč ji, da se v prvi vrsti imenuje katoliško, dalje avstrijsKO in konečno še le „tudi nemško". Dalje govori o razmerah na Češkem. očita sedanji vladi, da si je nakopala splošno nezadovoljnost; dalje govori o jezikovni naredbi za Češko, se spominja grof Hohen-wartove poskušnje naši državi podati obraz slovanski, in sklepa z nado, da tedaj, ko bo nemško ljudstvo po svoji veliki večini edino v duhu narodnosti ne bode nobenemu avstrijskemu ministerstvu več mogoče vladati brez Nemcev ali celo proti njim. Tretji govornik Ceh Tonner zavračal je v daljnem govoru prejšnje govornike, ki so ojstrino govorov obračali proti češki stranki, proti češkemu namestniku Krausu in proti sedanji vladi, pečal se je tedaj posebno z govorniki Eigner, Hallwich. — Ta poslanec je celo trdil, da se Nemcem na Češkem slabeje godi, kot Nemcem v ruskih pokrajnah krog izhodnega morja. Na to zavrnil ga je Tonner s prošnjo, da naj se vendar tje poda na pot in naj poskusi tam, kjerkoli javno napadati vlado belega čara in jo tako debelo psovati, kakor je to storil minuli petek z avstrijsko vlado in radoveden bi bil ga potem pozdraviti, kakošnega obraza bi se potem pač nazaj vrnil. (Veselost na desnici.) Posebno ojstro šibal je govornik početje Nemcev na Češkem, obrnil se je posebej zoper Halhvicha, ki je Čehom očital romanje v Moskvo. Tonner je na to očitanje tako odgovoril: „Kaj pa imate romarjem v Moskvi očitati, morebiti to, da jih je c. kr. poslanik najvišjemu dvoru v Petro-gradu predstavil. Imejte, gospoda moja, pred vsem dobroto, ter izle-cite najprej brun iz lastnega očesa, in manj se brigajte za pezdir o očesu svojega soseda (prav res! na desni). Vprašam Vas: Jeli se je zgodilo, da se je c. kr. profesor peljal k občnemu zboru nemškega šolskega društva na Nemško, da je tam grozovito tožil o strašanskem tlačenji, in tako rekoč javkal za pomoč in usmiljenje. Jeli se je zgodilo, da se je pri neki vožnji k svečanosti turnarjev še na avstrijskih tleh črno-rumena državna zastava raztrgala. (Poslanec Strache: Ni dokazano.) Jaz nisem bil zraven, pa to smo brali, ne v čeških, temveč v nemških časnikih. I udi o tem bi Vam mogel poročati, kaj je eden gospodarjev pri oni svečanosti govoril. To sicer ni dokazano, toda po posnetkih iz Bonnske „Deutsche Reichszeitung" in pa iz „Ger-nianie" vendar ni lahko mogoče dvomiti na resničnosti te izpovedbe, da se je baje eden naših nemških rojakov izrazil, da avstrijskemu cesarju nasproti izpolni svojo dolžnost, nem škega cesarja inkancelarjapa ljubi. (Cujte, čujte! na desni.) Poslanec Strache: To naj bi bil jaz rekel! pa to je laž!) — Berem samo iz nemških časnikov. (Strache; Pa to je lažnjiv citat! Klici na desni: Dajte mir!). Jaz se še nikdar nisem smatral za velikana, in se tudi v tem trenutku ne smatram za tacega, toda, verujte mi, da sem uže tako daleč kot Marjanski vojak in da se po kričanji in vpitji Cimbrov in Tevtonov ne dam strašiti. (Prav dobro ! in veselost na desni.) Konečno se je (poluradni) „Norddeutsche Zeitung" potrebno zdelo vmes seči in se je morala nekoliko krčiti nasproti presilnemu ponujanji ljubezni." 110 Sploh zanimivo je, kako je Tonner zavrnil Pickerta> kateri, kakor znano, spada v vrsto najojstrejših govornikov. Rekel je: „Zdaj še gospod poslanec Pickert, kateri — spoznati moram — v svojem govoru ni spolnil mojega pričakovanja. Pričakoval sem namreč veliko ojstrejšega glasu. Po pravici moram spoznati, da nisem nikdar žalosten , kedar kateri izmed gospodov ojstrejega ali najoj-strejega glasu besedo poprime; to v nekem oziru več izda, kot 20 govorov od naše strani. (Veselost na desni.) Očitanje Pickertovo, da se vlada Taaffejeva pusti od desnice naprej riniti, zavrnil je Tonner z odgovorom: „Zagotovljam Vas, gospoda moja, da se v tem oziru z njim ne da nič opraviti, in njegov tovariš, denarni minister, to Vas lahko zagotovljain, gospoda, našim pravičnim zahtevam nasprotistavlja strašansko stiskavost, in vendar se trdi, da se gospodje puste naprej riniti. To je bilo v prejšnjih časih , za čas Vašega vladanja pa vse drugače, ko se je eden ministrov javno v državnem zboru izrazil: Ako bi prišli do bolestnega prepričanja, da stranki več ne koristimo, vedeli bomo, kaj nam storiti. Zadnji govornik tretjega (ineva. TomaščuK, govoril je najprej obširno o številkah državnega proračuna, dalje ' je pa segal v vsakovrstna politična in narodna vprašanja, o katerih znamo prilično še posebej spregovoriti. Četrti dan splošne budgetne razprave j bil je eden najzanimivejših vse te razprave, govoril je ta dan v Jmenu vlade minister Dunaj evski, dalje moravski Ceh dr. Žaček, 'dr. Herbst in grof Clain-M ar t i ni c. ! V ponedeljek bila je prva večerna seja. Obravnaval se je državni proračun finančnega ministerstva; govorilo je več govornikov obeh strani, pa tudi minister Dunajevski segel je v razpravo. Štajerski Foregger predložil je v imenu nemškega kluba štiri načrte postav zadevajoče tiskovine, in to: a) načrt nove tiskovne postave po izgledu nemške tiskovne postave; druga postava ima namen, odpraviti Kolek časnikov; c) tretji načrt vreduje dolžnost pričevanja in odpravi sedanjo objektivno postopanje; d) četrti načrt obrača se zoper zlorabo tiskovin. Včeraj zopet ni bilo večerne seje, ker se je izrekoma davkovskemu in budgetnemu odseku hotelo pustiti nekaj časa, da dovrši svoje uže pričete naloge. Dalje namerava pa se do konca budgetne razprave delovati v dnevnih in večernih sejab.