**?%£&* wo ixn Jtev u. V LHMIfliL v ponetelleb 25 fetruorlo 1929. Uno Din 1. lahafe mk dn noooldne, lw«n§i nedelje m praanlkn. - Isprati *» 30 patit i Dio 2.-v do 1<» v»t Dta 23fc entf inaarati petit rata Dm 4.-. Popnat po dogovoru hMri davek ponebej. *«* ,. m. w- .flkrvoaki Narod* ralja lete© ▼ JngoalaTiji 144.— Din, n raoneanetvo 300— Din. Rokopisi s# m vračajo NA tablom Ifvllke M: 3122. 3123. 3124. 3125 » 312«. N.ie telefonske številke so: 3122. 3123. 3124. 3125 » 3126. Po vsej državi je nastopilo južno vreme Snežni plazovi ovirajo promet v Sloveniji Sneg se je začel naglo tajati - Naraščajoča nevarnost poplav - Snežni plazovi najbolj ogrožajo progo Ljubljana-Maribor - Vlaki vozijo samo po enem tiru in imajo zopet večje zamude — Beograd, 25. februarja. Po vsej državi je nastopilo južno vreme. Temperatura je tekom včerajšnjega dne povsod narasla nad ničlo. V severno-zapadnem delu države je ostala nad naičlo tudi preko noči, dočim je v Južnih pokrajinah ponoči začelo zopet za-rnrzovati. Z nastopom južnega vremena se je zelo povečala nevarnost poplav. Led se je pričel na vseh zamrznjenih rekah tajati. Ministrstvo za poljedelstvo je poverilo posebni komisiji nalogo, da skrbi za varstvo nasipov, da se na ta način poplave kar najbolj omeje. Na Dimavu pri Beogradu je vojaštvo že začelo razstreljevati led, da resi železniški most med Beogradom in Zemunom. — Beosrrad, 25. februarja. Po poročilih meteorološke postaje je po vsej drŽavi nastalo južno vreme V Beogradu je znašala termpertura opoldne pfus 3 Danes so bili podvzeti obširni okrepi za zaščito proti poplavam. Po komunikeju prometnega ministrstva se promet zboljSuje, čeprav vlaki prihajajo se vedno z manjšimi zamudami. Zagreb, 25. febrnarja. Danes Je v Zagrebu nas'oprla nagla izprememba temperature, tako da je pričel kopneti sneg. Opoldne f? bilo 7 stopinj na:stra Burova o zunanji politiki Bolrarake, v kateri je :z-azil "H;o. da k; ce okr**"*''o n^p*i»*t v p"1-V>.?a.i na Balkanu. »Terrips« z zadovoljstvom pozdravna ukrorj Jugoslavije za 'TkFvtev varnostnih odredb na meč za--ad: katerh so bil; ustavnem vs; odnosili med r>b**ma državama in ki so bili •*eJo nepovoljn* za polit^o zbližanta. ^ovdaria da dolr***^ ta i4fBfti#B *•§■ holiše namene m iskreno relk) po soo--a^Trmi z Brfcarsko. ker je postala s rem pot prosta za rxraraianje med obema vladama. Ust povdaria. da b>dx> zaup!.»ive3fi ednošarii med Bolgarsko in Jugoslavijo imeli vpliv na splošni položaj na Balkanu. S tem bo ustvarjen velik napredek, ker bo odstranjena bojazen, da bi Jirgosiavia ostala osamljena in k" se bo povečalo medsebojno za-tipanae. Zavod za gospodarsko statistiko Beograjske informacije tajnika zagrebške trgovske zbornice — Pred trgovinskimi pogajanji s Španijo Zagrtb, 25. februarja. Z Jutranjm br-aovlakom se je vrinil iz Beograda zene-rahri tariik zagrebške zbornice TOl dr. Alojz Čuvaj. Mudtl se je več dni v Beogradu, kner je sto vrsto važnih zakonov, s katerimi bodo rešene pereče gospodarske zadeve. Med najvažnejšimi je zafleon o zavodu za pospeše\Tanne zunanje tneovine. V tem zavodu se bo koncentrirala gospodarska statsthVa, ki bo obsegala vse pairoge produkcije in kon-zuma. Od delovanra tega zavoda ne bo imela koristi samo država, marveč vsi gosioodarski kroži. Minister trgovine dT, Mažirranić je dalje ofeftot* da bo vlada prtj sklenili trgovinsko pogodbo s Španijo. V to svrho je imel minister Mažuranić že več sestankov s španskim poslanikom na našem dvoru grofom Torriosom, s katerim je že določil vse modalitete slede pospešitve trgovinskih pogajanj. Podpis solunskega protokola — Beograd. 25. februarja. Po vesteh iz grških vladnnii krogov v Atenah so pogajanja za zaMJučitev solunskega protokola končana. Parafiranje protokola se ima izvršiti v naofcrajšem časti. Pcdpstn bo v Beogradu o priliki potovanja grSVesa zunanjega ministra v 2enevo Ce pa bo zaradi nerednega feleaffslcega prometa potoval po morja v ženievo, bo solunski protokol podpisan v Ženevi, kamor bo odpoto-vnal tudi zastopnik niaSega zunanjega rrt-atotra dr. KmmmoA. Poslovanje državnega sodišča za zaščito javnega reda in miru Redno poslovanje bo pričelo šele prihodnji teden. — Po 6. ]a nuarjn ni še nobene tožbe po zakonu o zaščiti države. — Beograd* 25. februarja. V državnem sodišču za zaščito države se neprestano trreja cradho, tako da bi moglo sodišče pri* stopiti k razpravam, čim bodo dovršene predelave v zgradbi ministrstva financ. Iz precej velikega števila predmetov, ki jih je sodišče doslej prejelo, se odvajajo predme* ti, o katerih bo razpravljalo sodišče samo, dočim se ostali predmeti vračajo rednim sodiščem v nadaljno uradovanje. Vsem so* disčem v državi je bilo sporočeno, naj po» šiljajo državnemu sodi&Ču ne samo preoV mete o kazenskih delih proti kralju, državi in javni varnosti, ki so bila storjena pred 5. januarjem, temveč, da državno sodišče tudi takoj obveščajo o vseh prijavah, vlo* ženih glede takih del, po 6. januarju. Veči* no predmetov o kazenskih dejanjih pred 6. januarjem je državno sodišče že vrnilo pristojnim rednim sodiščem kot manj res* nega značaja. V Beogradu se nahaja v zaporih samo dvoje obtožencev, a tudi v notranjosti dr* zave je število zapornikov po teh kajmjivih dejanjih minimalno. Zato so fantastične in tendenciozne vesti, ki so izile v inozemskem trskru o tem, da je radi kažnjivih dejanj, ki spadajo pred državno sodišče, v zaporu več sto obtožencev. Zanimivo je, da kaznjha dejanj* te vrste po 6. januarju po doseda* njih poročilih nikjer niso bila zatfrešena. To potruje prepričanje, da »o se taka de« jsnja pojavljala pred 6. januarjem kot re« akcij* n* tefko m nezdravo stanje tedanje dobe Zato je sploh dvomljive* aJi bo sploh državno sodišče imelo po 6. jamjarju prti i* ke, da razpravlja o dejanjih te vrste. Dne 3. marca se bo državno ■odrsče / • zaščito države preselilo v svoje prostore v bivšem poslopju ftoančnefj* mimstrstvit Od 700 predmetov je b#o po kraljevi snnf stiji že okoli 500 likvidiranih. Med prvimi zadevami, o katerih bo sodiiče razpravlja« los se nahajata dva tročaja vohtm*tvit Beograd brex luči------- Tajna (rancosko-belgijske obrambne pogodbe V primeru kakega konflikta z Nemčijo, Italijo, Španijo ki Ho landsko si bosta nudili medsebojno vofaflio pomoč in nastopili docela složno. — Amsterdam, 25. februarja. Tu-kaOTi listi objavBajo senzacionalna poročila o neki tajni pogodbi, ki baje obstoia med Francijo in Behrijo. Po tej pesoib; sta se Francija in Beljrija obvezali, da besta vedno skupno nastopali v siuća u kakb konfliktov z Nemčijo, Holarrisiko. Ital;jo in Španijo. Pogodba določa, da da Francija v slučaju konflikta z eno izmed omenjenih držav Bel- ioii na razpolago ntirranj 1.200.000 vojakov, Bdffrja pa Franciji 600.000. Nobena zmed pogodbeTric ne bo sklepala separatnega minu. Listi sodijo, da je pogodba v prvi vrsti naperjena proti Nemčoti in proti ftalij:. Po*odha je sklenjena zaerArat za dobo 25 let in se avtom at£no podaljša, če bi v zadnjem !e-fu ne bila odinovedana. Vofnl invalidi in emigranti ne bodo reducirani Btagrad. 25 februarja. Predsednik vU- poslaJ vsem ministrstvom okrožnico, v kateri priporoča, naj 99 uradniki ruski begrunci ia vojni invalidi od rž* v službi, akrt so se izkazali kot spo-sobi in vredni. BetmeroT* darilo. Naoredovanje profesorjev Beograd, 25 febmaria. V ministrstvu prosvete je podpisan irkaz o napredovAnju večjega števila profesorjev. Podoiranje lesne industrije Beograd. ?5 februarja. NVinisrer za lame in rudnike Laza Radivoievic je pod-p'sal zakonski predlog, ki ima namen omogočiti čim intenzivnejše delo do-cačim Šumskim podjetjem Zakonski predlo; stremi za tem, da bi se omogočilo zasebnim fagam, Id obratujejo z domačim kapitalom, dobavljenje potrebnega lesa iz državni] gozdov brez ticitacne. Smrtna kosa med novinarji Osjek, 25 februarja. V Ninu v Dalmaciji je umrl novinar Stanko Dfktič. 35 let star. Bil je dolgo let urednik »Hrvatskega 11-sta< v Osjeku in kasneje »Hrvatskega prava«. Podlegel je tuberkulozi. Kot novinar je bil zelo sposoben delavec ter dober tovari?. Užival le simpatije ne samo med svojimi tovariši, temveč rudi med meščanstvo n* v Osijeku Beograd brez luči — Beograd, 25 febrnarja V pTotekli no» či so se pokvarile naprave v beograjski električni centrali, tako da je Beograd bil ponoči doh»o Časa brez rarsvetijave. Zagoneten umor v Zagrebu Zagreb, 25 februarja. Na polju pri Otočcu so našli snoči železničarii vdovo Sofijo Horvatovo s preklano glavo. B;la je že mrtva in bržkone je it več dni ležala v snegu. Zlocinsc ji je s sekiro odsekal polovico glive. Policija je uvedla vsestransko preiskavo, ki pa doslej še ni mogla ngotoviri. kdo je morilec in kaj se prav za pav skriva za tem umorom. Trocki odklanja izjave paril, 25. ffbnjar.a. Dopisnik >petit Parisienac poroča \x Talata, da j«? slučajno našel Troekega. ko je v neki knjigarni v spremstvu svojega sina in pod strogim nadzorstvom polici'e kupoval kn«cp. Kupil je vee francoskih knjig. Dopisnik je skušal dobiti od Trorkega kako izjavo, vendar pa je Trocki vsak razgovor odklonil, oai da nima nieeear povedati, de pe tudi ne bi mogel povedati tega, kar bi hotel, ker ga stalno nadzirajo. Ko ga je dopisnik vprašaj, kake nafrte ima ia bodocnoet. je Trocki rodi na to vprašanje odklonil izjavo, ees, d« se mam ne ve. »Petit Parisien< sklepa iz tega poročila, da Je Tronki le vedno v Tnreiji. Homatije v Afganistanu — London, 25 februarja. Po uradnih poročilih je prispelo snoči v Peiavmr pet angleških letal, s katerimi je dopotovaJo celokupno osobje angleškega, fVarK<*Nkei;» rn italijanskega poslaništva v Kabuhj. I/ te« ga poročila bi se dalo sklepati, da so naetah v Kabuhj taki nemiri, dm so morala po*la« ništva mesto zapustiti. Uradnih porot il o tem se ni. Strankarske parade na Dunapi Dunaj, 35 februarja. Včeraišn polrd heimverovcev in istočasni pohod republikanskega Schutzbunda sta potekla proti pričokovaniu docela rrrirno. Po končani defiladfi helmverovcev so sku*al( komunisti irrvari nemire, vendar pa le polička njihovo nakano pravočasno preprečil:! n glavne provokaterie aretirala. Romunski zunanfi mittster v Variari Varšava, 25 februarja Davi je prispel semkaj nrraunsid zunanji minister Miro-nescu Na kolodvoru mu Je bil prirejen svečan sprejem. Bivanje romunskega zunanjega rmnistra v Varšavi dale pyvod za navdušeno manifestacijo poljsko - ita--rmnsjtega prijateljstva. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Deviee: Amsterdam 22.796-22iCo (22-826), Berlin 1^51—18JS4 (18.525), Bmaelj 7.9t8o, Budimpeata 9.915— 9.945 (9 98). Curih 1094.4—1097.4 (109o.9), Dunaj 7.9926^ a0226 (a0O76), London 276.16_276.9i (27056), Newyork 56.77-o6.97 (56^87), Pariz 222^3, praga 168^3—169.33 (1^893), Trst 297-2—299.2 (296.2). Efekti: Celjska 158 den-, Ljubij. kreditna 125 den., PraStediona 980 den-. Kreditni la-vod 175 den, Trbovlje 480 »aklj. Vev?e !20 den., Ru5e 26f>—28n, Stavhna 56 den., fce-sir 105 den. L4k \ BOKZA. Devize: Di»aj 80076. Berlin 13.&2S. pelta 9.93, Mflse ?9SJ0, Loedoe 276.9S tUM, Pra«a 168.93. Curvh 1098.9. Eleatl: Vo«ru tkcxla A2& rNozemsKr borze. Čarih: Beocrad 9 1275, Dunal 73.07. Bodtmeeiu 90AO. Berffa 123.40, Praga 13.42, Mila* 27 2?s. Pmru. 20-30, Loodce 23-235 Nevryork 519.93. Tobak Stran 2. •SCOVENSKI NAROD* dne 25. iebruana 1929. >>tev 4 Koliko pokadimo v Jugoslaviji Docim amo lani več pokadili, smo izdali manj za soL — Statistika monopolskih dohodkov. Po statističnih podukih samostojne monopolske uprave so znašali dohodki monopolskih predmetov v decembru lanskega leta skupaj 169,826.503 Din. okoli 10 milijonov man}, kakor je bilo v proračunu določeno. Ako se primerjajo z dohodki v decembru 1527, se pokaže primanjkljaj Miru 20 milijonov Din. V decembru 1928 je bilo od tobaka dohodkov 122,919.702 Din, za 27.644.171 Din mani kakor v decembru prejšnjega !eta. Dohodek od soH Izkazuje presežek od 2H milijona Din, ker je znašal 22.283.634 Din. Prav tako je tudi dohodek od petroleja, ki je znašaj 20,949.675 Din, pokaral presežek napram dohodku v decembru I. 1927 za približno 5H milijona Din. Vžigalice, cigaretni papir in dohodki iz rajnih drugih predmetov izkazujejo manjšo vsoto, kakor v istem mesecu prejšnjega leta in sicer vžigalice 11,183.250 Din, cigaretni papir 12,001.840 Din ter razni dohodki 495.392 Din. V devetih mesecih lanskega leta od 1. aprila do 31. decembra ie bilo monopolskih dohodkov sknpai 1.829.462.4*» Din. Dočim izkazuje mesečni dohodek v decembru primanjkljaj napram proračunu, Izkazujejo dohodki devetih mesecev skupaj približno 33 milijonov Din več, kakor je bik) v proračunu določeno. Ako pa se primerjajo ti dohodki z dohodki iste dobe v prejšnjem letu. se pokaže primankljaj nad 29 milijonov Din* ker se ie v omenjenih devetih mesecih 1. 1927 doseglo Din 1.858,724.472 Din. V teh devetih mesecih preteklega leta so znašali dohodki od tobaka 1.314,337.944 Din, od sob" 190,932.137 Din, od petroleja 114,170.3212 Din. od vžigalic 25,028.279 Din, od ci«aretnega papirja 10S.4S3.935 Din, razni dohodki Din 3.45954« Ako primerjamo te dohodke z dohodki v prejšnjem letu. vidimo, da se je 1. 1928 vendar le več pokadilo kakor I. 1927. Tud; poraba petroleja je bila večja, dočim so dohodki od sott, etearetnega papirja in vžigalic padli. Monopolska uprava izjavlja, da je dohodek od soli padel zaradi uvedbe novega sistema prodaje soli po določeni ceni, da je padla provizija maloprodajalcev na breme tega dohodka, da pada dohodek vžigalic radi novega sistema prodaje vžigalic od 1. januarja 1928 In razprodaje ne-bandoliTanih vžigalic, kakor tudi radi uporabe umetnih vžigalnikov, dočim je dohodek od cig. papirja padel zato, ker se je v tem letu prodalo več papirja druge vrste, dočim se je v prejšnjem letn prodalo več papirja prve vrste. Razgovor s krvnikom Hartom po justifikaciji Vse je šlo gladko od rok. — Krvnik je s svojim pomočnikom zadovoljen. — Vrvi, s katero je obešal zločince, ni hotel prodati* V četrtek dopokine je prispel iz Zagreba v Sarajevo krvnik Dragotin Hart, Spremljal ga je njegov pomočnik S tipe Tomaševič. Na kolodvoru iu ie slučajno srečal poročevalec sarajevskega >Jugoslo-venskega Usta« in je z njima govoril. — No, kako ie bilo v Zagrebu? je vprašal novinar krvnika Vse je šlo tako, kakor ie treba, je odgovoril Hart. — Res je, je pripomnil pomočnik Tomašević Popolnoma se striniam z mišljenjem svojega šefa. Vendar bi vas prosil, gospod poročevalec, da ob tej priliki objavite neke popravke v časopisu. Po justs fikadji so se razširile po Zagrebu neresnične vesti o poteku justifikacije. Toma-ševič je odločno trdil, da je zlagana vest, da mu je pri obešaniu eden zločincev padel dvakrat iz rok. To ni res. Pri justii;-kaciti se je sicer res pripetila majhna nezgoda, ki pa iri vredna, da se io omeni. — Tega so vse krivi novinar)!, je nadaljevali krvnikov pomočnik. Obešenie prvega zločinca se ni moglo izvršiti v redu pa krivdi drugih. Motilo rraju ie občinstvo in pa veliko število novinarjev, ki so se gnetli tik ob vešalih Ne gre torej za tremo, temveč naravnost motili so uaju pri justiiikaci-ji prvega zločinca. Ostale tri iu* sHfikacije so potekle popolnoma v redu. — Kakšne vtise ste dobili pri obešanju? je vprašal novinar krvnika Harta. — Verujte mi, gospod, je odgovoril krvnik, ko sem bil kot prostovoljec v češkoslovaški armadi, sem na fronti doživel marsikaj, kar mrt je ostalo globoko v spominu. Obešanje je sedaj moj poklic, zato ne napravi name tako globokega vpliva, kakor si ljudje mislijo. Končno mislim, kakor vsi pametni ljudje, da justifikacija zločinca, ki ima toliko žrtev na vesti in ki je spravil toliko družin v nesrečo, ni tako strašna stvar. To je izvrševanje pravice. To je zakon, ki se mu mera pokoriti. Lahko pa rečem, da tako dobro razpoloženega zločinca, kakor je bil Vrbanac, le nisem videl. Preden sem rmi zadrgnil vrv okrog vratu, mi je rekel, da bi rad napravi! z menoj tako in me poslal r vrvjo na oni s"ct. __ Kako se je obnesel vaš pomočnik Tomašević? — Odlično. Pokazal je hladnokrvnost, ki je Še nisem videl. Opravil ie svoj posel kakor kak star mojster. Pri tem ni bil popolnoma nič razburjen in to rrri je bilo všeč. — Pri obešanju ste imeli svečano cbleko, kaj ne g. Hart? — Da. imel sem čtuo obleko, na glav: cilinder, na rokah pa glaze-rokavice. — Ali ste po justifikaciii vrgli proč rokavice ? — Seveda, to je tak običaj. Ko sem rokavice vrgel proč, sem izpregovoril be~ sede: Nisem kriv tvoje smrti. Ali sem faz kriv, da so zločinci izvršili toliko umorov in ropov in spravili v nesrečo toriko družin? Da so po Slavoniji morili mlado m staro, ženske in moške? Te zločince Je sodilo in obsodilo sodišče in iaz sem obsodbo izvršil kot orodje pravice. — Ali je občinstvo povpraševalo po vrvici, s katero ste obešali zločince? — Da, več se jih je zglasito po justifi-kacih pri m eni ter me prosilo, naj jim prodam konec vrvice, s katero sem obesil prvega zločinca. Pravijo, da rim to prinese srečo. Jaz pa nisem mkak trgovec in nisem prodajal vrvice, temveč sem jo razsekal na kose in jih razdal nekaterim, ki so trdno prepričani, da jim to prinese srečo. Ampak, pomislite gospod, kako srečen bi moral biti jaz, ki imam takih vrvic na ducate doma. Krvnik je nato skočil v tramvaj. Komaj je stopil na voz, že je bil zopet na cesti. Skočil ie iz tramvaja, ker se ie spomnil, da mora nekaj prinesti »iz Zagreba« svojim otrokom, ki ga že pričakujejo doma. V prvi sarajevski trgovini je kupil nekaj igrač fn sladkarij ter se s prihodnjim tramvajem odpelial domov z darili »iz Zagreba« za svoje Štiri otroke. merin. Oromiki upajo s pomočjo teb »ledov zločinca kmalu izslediti Igračkog* je krogla iz samokresa zadela r čelo in ie obtičala nad levim očesom. Krogle ne morejo odstraniti iz glave, vendar poškodba ni smrtna, ee ne natopijo komplikacije. Tajinstven roparski napad na hlapca V Temerinu je neznan zločinec napadel hlapca Igračfcega inga težko ranil. — Hlapec je bil že drugič napaden na istem kraju. Iz Novega Sada poročajo o tajinstve-nem roparskem napadu, ki je bil izvršen pred dnevi v Temerinu. Zdi se, da zločin nikoli ne bo pojasnjen. 22ietnega voznika MIho Igračkega iz Temerlna je zavratno napadel neznan zločinec. Iz zasede je ustrelil nanj in ga težko ranil v glavo. Zanimivo pa je, da je bil približno pred letom drri Igrački napaden na fstem kraju ter je koma) odnesel pete. Prvi taiinstvenl napad na vozrrfka Igračkega je bil izvršen lani 33. februarja pri Temerinu. Voznikv gospodar trgovec i jajci Simon Slosberger je voznika poslal iz Temerlna v blilnjo vas Sovo, kjer je trgovec kupil večjo količino jajc. Vozniku je naročil, naj prevzame kupljena jajca in jm pripelje v Temerin. Voznik ie odšel v sovo in prevzel jajca ter se napotil v Temerin. Ko je bil od mesta oddaljen dober kilometer, je pristopil k njegovemu vozu neznanec, k! fc potegnil iz žepa samokres in ustrelil na voznika. Igrački se je zgradil na tla in obležal nezavesten v mlaki krvi. Drzen napadalec je voznika pogTabil, ga vlekel Čez cesto in ga vrgel v Jarek. Nezavestnega in napol mrtvega voznika je našel neki kmet, ki je privozil kmalu nato mimo. Naložil je težko ranjenega voznika na voz. ga odpeljal v Temerin ter ga oda! v bolnico. Zdravnikom se je posrečila operacija na Tgračkov! glavi in tako ie bil voznik resen. Po večmesečnem zdravljenja je okreval in stopil izopet v službo trgovca šlosberseria. O drznem napadu je bila takoj obveščena policija In orožnfstvo, Id je uvedlo preiskavo ter začelo iskati predvsem voz z jajci, ki je po drznem napadu izginil. Obveščeno je bilo orožmstvo v vsej Vojvodini. Dobilo je natančen opis voza in konj, ki jih je napadalec odpeljal, toda vse iskanje je bilo zaman. Tri dni kasneje so našli voz z jajci in nepoškodovanimi konji na cesti med Tutokom in čebo. Ropar najbrž ni imel poguma prodati ja*ca, ker se je bal, da bi ga izsledili. Igračkega so zaslišali, ko jo okreval. Osumil je nekega Štefana Piša kot napadalca. Piš je priSel iz Bosne ter ie bil tudi obdolžen umora nekega peka v Koli. PiSa so aretirali, pa so ga kmalu izpustili, ker mu niso mogli dokazati ničesar. Aretiran je bil ponovno, ko to ualti nekaj dni pozneje umorjenega peka ▼ Knli-pis p prišel pred sodišče v Sonboru. Ko* priča je bil preteklo sredo zaslišan tudi toe-nik Igrački. Ko se je vraeal, te je peljal % vlakom do pet rova radina. Ker ni imel denarja, se je napotil pe§ iz Petrovaradina t Temerin. Sel je po cesti, na kateri ga je pred letom dni napadel neznanec Ko je prižel do kraja, kjer je bil napaden, se je Piš ustavil in premišljeval, kako ae mu Je pred letom dni na tem kraju godilo, ko bi kmalu izgubil življenje- Ko se je obrnil v smer, od koder je »topil k njemu neznanec, je nenadoma počil strel. Igrački se je prijel za glavo in se zgrudil na tla ves oblit s krvjo. Mimoidoči so ga naJH in ga odpeljali v Temerin v bolnico. Igrački je postal žrtev drznega napadalca na istem kraju, kjer je bil napaden pred letom dni. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in ugotovili, d s je bil napadalec skrit za drevesom ob cesti. Od drevesa j? bilo videti natančne sledove opank, ki «o vodili od kraja poskuženega umora v Te- Štiri težke nesreče Včeraj in danes je zahtevala zima kar tri žrtve. Na mokrih in poledenilih tleh so padli trije tako nesrečno, da so si zlomili noge. Prva Žrtev je bila gospa Olga Goraz-deva, žena uradnika pri »Oleum Courpany<. Suoči okoli 19. je Ha v smeri proti kinu Matici, na koncu Zvezde ji ?e pa spodrsnilo, padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Iz blagajne kina Matice so telefonirali po pomoč, na kar je bila z rešilnim vozom prepeljana v bolnico. Na Rimski ceeti je padla Ivaučič Terezija tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Tudi nCo so morali prepeljati v bolnico. — Slična neugoda je doletela davi 4£Ietno učiteljico Klementino Hrovatin- Sla je po Kolodvorski ulici proti kolodvoru, ko ji je nenadoma spodrsnilo, padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v členku. Učiteljico, ki je uslužbena na Srednji tehniški šoli, je rešilni avto prepeljal v bolnico. Težka nesreča, či,je žrtev je postala C7-letna delavčeva žena Marija Pernadova, »e je pripetila snoči v Zalogu, štev. 21. Starka je skušala snoči zakuriti v ^gasperčku«, da bi skuhala večero. Drva pa niso hotela goreti in zato jih je hotela Pernardova politi s i»etrolejem. Vlila je petrolej na tleča drva in v tem hipu je bušnil plamen iz gasperčka. Hipoma je bila nesrečna žena v plamenu. Njeni domači so ji sicer tako] priskočili na pomoč in pogasili ogenj, toda starka je kljub temu zadobila težke poškodbe po vsem životu. Davi so jo prepeljali v ljubljansko bolnico. Njeno »tanje je precej kritično, vendar zdravniki upajo, da bo okrevala. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drsata. Z.3Četek ob 20. isri zvečer. Poavdeljek, 25. ebruarfa: »Utioošjencat. ReJ D. Torek. 26. iebruaria: Zaprte. Sreda 27. februarja: »Vdova Ro$*mjk*u. Red C. Opera: Začetek ob r>o? 20. ari zvečer. Ponedeljek, 23. februarja: Zadrto. Torek, 26. fetoruarta: »Zal!n*H!en v trt oranrfe*. Red A. Sreda, 27. februari*: Z«rto. Ljubiša Ifičić kot gost ljubljanske opere šestindvajseto leto teče. odkar je v LJubrjam* na slovenskem odru prve nastopil Uubisa JUčič. Uprizorili smo takrat — dne 3. oktobra 1903 — poljsko dramo Ki-sielewskega »Josia«, in Iličlć. zedo mlad igralec, ie igral Lancdota. Pet let nato ie moral rtičič na moi pritisk nastaniti že v operet! in operi; pel ie druge&a lantnatfita v »Vaičkovem čaru« in Yamadorija v *Ma-dame Butterf!y«. Dvajset let ie torej, da deluje U-ičič kot pevec. Deloval \e medtem z veikirm" uspehi na Dunadu. Berlinu, v Praei m se kie, tudi v Bcomdu ie brl £an opere. Žel le povsod velika priznanja "n bil resnično popularen. Nie«ova osebnost mu ie povsod utirala pot; simpatičen ie. zdrav kakor zavberski kanettšks fant. dobrodušen in iskren kakor pristen Srbijamec. Nič deka-dentskeiza. degeneriranega i* na njem in v jegovem podalanrju. Zato so ga imeli povsod radi, ženski svet pa je ofeucova zvesta, navdušena garda, ki ffa spremlja uri nteffovih tr'umfih. Po dvajsetih letih se ie predstavil Liub-llani zopet kot openri bi operetni pevec. De Greux v »Manon«. Jose v »Carmen« in Cavaradossi v »Tosci« so partije, ki so ga nam pokazale vseskozi kot visoko in resno stremečega moža, še zmerom prav tako prtletneca kakor nekdaj, ko ie deloval med nanV Ola-s mu ie PToboien. ooie muzika no. hna dobro sWn. n^co'; n^ d^tr^rn ,T1 ?Pr,T-Ije vaSne. Čeorav včas^ nasilno, zmerom sigurno Odltkuie se s cusrvenoslo in pristnim temperamentom, igra sugestivno m dela zunanje prav ugoden vtis. Mimika mu ie *iva*ma. včasih celo preveč izrazta. loretnie natume. včasih celo preveč drastične Operetnost. ne zakriva rrifr v operi. Vsekakor pa ie dokaza3 svojo izredno uporabnost tudi v sertozaem ooemem repertoarju, in čeprav nam n nudfl v operah nič posebnega alt izredne**. Je Tliclč za vsak operni ansambl zelo dobra m koristna moc, te se nanio labko vedno zanašajo. OostoTatrie THačevo * dalo oriliko, da smo zooet slila* *dc\ Mafdčtvo v partij: Manon kot rzrrslno eevko. Partijo nole od-Ifcno In z res Dr»l«ti*o totJfcrto. SoVm na-predule in se razartla tndg v teri. ki v fe se ——i ecevec" mirna, »seKdma*. a redko urfadenelsa. Prvovrstno Icreao^vellko-mestneca odra vredno. Idealno »Carmen« oa nam Je to oot podala pa. Therry -Kovčrdkova. Kako ie ta omeinjca tekom sezon wa4a s to perfilo. it cudovHo. Njen temperament ki žarko Čustvo v petju sta potecnfla oubtko opetovano aa seboj, da ie Izražalo »veJ* zadovoHs*vo posebno iskreno m vfliama Ga. TMecrv - Kavcii5kova ina mfelano oartflo do vseh potankosti, ne pniCa nI« trenotfci nramca. izgovarja Jasno, tznaMa te fe «Cetne manire ter je v nov* kostunfh teaJedala izvrstno. Kot Tosca le žeta vsesplošno priznanje zopet sa. Kant-Wltimova. trn pevka orekrasnena stasovneca materMaJ-a in vnMce pevske umetnosti, ki io homo pac* kmahi br*dko PoarelaJi. . Zmace**o k oastoeaf v vaeli *t<& operah s. Prtnoflc. Vendar Ura preveč za za!cari*o, ker jrcvrestVDO v tari pretira-va- Lescant ni Jo*wy! Svojo T^aivo in glavno &>xsobnosi! :e pokazal z. WUČ v Nevbalovi »Pdfcfc krvi«. T* je bS restrčno prupo^tvoina zmafcovfc «* J« že"' neomejeno pran*«]«- S svojim Mnm tcfnperainer.-tcfa !e raa£at* -v«e sodektfe&e t* H WK sa*e prodava prav dobra. G. HKić se je izkaz-.-■ taa. *c p,v^.-iec in mo >c občinstvo rudi po predstavi prirejalo akrce-e ovacie«. FVidea ajeca sta bila irvrsitiv« tudi f. Peček in ga. PeScera ter )t jake uga*4a isra ze. Balatavve. S^loa '* bila r*-«!stava ak« dobra. Tako so trnek po zaaioe * Oidic« nekm Prav ananaraaca pred«Uv, ai sedfemo edino adio. iaaak v vsakem ocvv, mo . *lc.i »opet: v par ja«h wt .t revretno nanU \e£2ko partijo, prozo i« petjt v irKrvenbčaiL. )a scvoril ie pel >t Vtrpo, i^adko ta razucaljrvo. — da. &y\rfti\ J« «V)verwk: pr*v*ie7« in raevnUk.rge, ka&or n. pr. g*. Pohćeva, k% o\tH m ftv-rao*:. da je ne rastanemo, saj iacovnr* ja Tt^eflinoma vee vokale (« ia e) eatpaćnu. hi te je Škoda, ker je *■ -v i isvraau izraflta m prav debro operetna prvuktnia %-»8Vdne prod'iA.tf^»c«» in marljivosti. Fr. O. „Svetnik" na šentjakobskem odru V soboto to igrali tretjo repruo »>vct» uika« na ientjakobekem odru. CKorana je bila pobia do zadnjega kotička m to ie tretjJć. Sicer je pa že v Ljubljani splošno znano, naj gre gledat »Svetnika« k Sen tja« kobčanom, kdor se hooe od srca naemejati, »Svetnika«, burko v treh dejanjdi, je našim razmeram prilagodil neki Fi. To se mu je zelo posrečilo, kajti tako bohotno, kakor pri nas, se menda nikjer na svetu ne razvija tako zvana lazrmoraLa, ki jo je v burki razkrinkal avtor. Vsebina je zelo eno» stavna, toda prepletena s aituacijsko komi« ko in z res ujetimi dovtrpi. Burka je zelo posrečena, da je dosegla popoln uspeh, je pa velika zasluga režiserja Karusa m pa na* ravne igTe skoro večine igralcev. Tudi v burkah, čoprav so namenjene na* vadno širši publiki m blagajni, se lahko presoja kvaliteta igTalca. Morda še laljc, k a* kor v drugih komadih, ko je mogoče z afek* acijo in pozerstvom prikriti nezmožnost. Globoko umeva gledailiece režiser Karus. Pozna svoje igralce in publiko ki s sredstvi majhnega odra doseže vedno največji uepeh. tCošaka sem občudoval kot Petra Zakotni« ka, sodnega svetnika iz Kranja. Igra naravno in to je njegova največja vrlina. Da je rutmrran igralec, je pokaaal ravno v »Svet« niku«. Njegova žena Mrlka, ki jo je igrala Bučarjeva, je bila dobra, mestoma pa mor» da preresna. Izredno simpatična je Prrčeva, ki napreduje od predstave do predetave. Naivna dekleta poda odiicno. Presenetil je tudi Burač s »vojo premišljeno m izpiljeno igro. Wrischerj«va je rutmirana igralka. Ker je igrala plesalko v varijete ju. ji ie treba odpustiti tudi malo nenaravno teatersko vedenje na odru. Kune je bil nemara rveraz« položen, ker je igral brez verve. Zaunialil si je p«, starega grofa prav dobro in bil ai» cer odličen. Njegovega nečaka je Cuk v manjši vlogi odigral prav dobro. Sijajen je pa LavTič. Njegova kreacija obofcevaJca G krv ann i ja je bila najorigmalnejsa. Moser je bil izvrsten knjigemar. Brez dvoma je zelo taJentiran, kajti z rjarmanjsnm sredstvi doseže s svojo pojavo veHko. Pavlice« va in Markič sta bila dobra. KoScakova pe kot sfužkrnja odHcno. —*■**• L^obttnaeka opera vprieoci v corek, Jn< Jf>. c. m. Protootevo opero »ŽJhlhiheen v trt oraaie« a g. Btjtenom kot kraljem Treftotn v flevei vto** za atoonen« reda A.. Ostala zasedba kakor c*A-č*?qo. Dtocha kaeeanTi z Serstoi. Draga repriza Oetarleve oaredne veseienire »Vdova Resnaka« bc> v ftdbftsnske dratra v sredo 37. t. rn. sa aboeeat« reda C. *Da*toa*rra aaert«, drama 23^bcee«a Bacc-oerja v 21. slikah ima sa svtul siiet vetiet J-a fraocoea-e revotacite. V njei nasto in ie ta-posula ves srvofl repertoar z velrko mano »taitasee-rije. Oanurkc ra scene Ltjv«4aj't scenocraf pr©4e-&off f. VavnctTČ. P**i}e vedi prol z- Osdp Seet. Sokol Občni zbor sokolske župe Ljubljana Včeraj 34. r. m. ob pol H. dopoMno se je vrnila na Tabora glavna skupščina največje župe JSS župe Liobljaro. Pred gl skupščino se ie vršila seja zbora društvenih načelnikov iste župe pod vodstvom župnesa načelnika afcilneca brata Trfiki. Dvajseto. ;ubilejno glavna sknp^čno župe Ljubljana je otvoril in vodil žnpoš »t** rosta, procesor brat Nande .MaroH. Bratsko je pozdravil številne navzoče brate in sestre, ter je ugotovil, da ie zastopanih na skupščini po svojih deleča tih 36 d mite v. Druga društva so opravičila tvojo odsotnost. Pozdravil je rskreno delecttt ttare-sinstva J$S brata V. Svatgerta. nakar te je spomnil v pieteri vseh v pretekkm poslovnem letu umrlih bratov in sester, ki so jim rzkizaH navzoči bratje in sestre počast s tem. da so vstali In hm vzkfcknčl »Slava!« Posebno »e Je spornin*a! brat starosta pokojnega brata Pekteaka. *£i Je *ot državni uradnfk Stedil in Stedil. da Je ob svoji smrti zapuetfl v iokorske namene 25.000 Din. SledHa so poroak poedsrim župnih funk-cijonariev. Prvi je poročal kot čebtkca pridnt župni ra*rr% brat fls«ar. Nlerovo poroGlo nt btlo navadna poročilo tega ah onega društvenega tajnika, temveč poro* čtlo, sestavrjeno z največjo skrbnostjo, po. drobnosvjo in temelHtostjo. Iz tega poro-čiJa >e mogel dobiti vsak la>ik točno snV» o žirpnem stanju. Grajal Je. kar te bilo grajati, pohvalil, kar :e bilo hvale vredno. Točno Je nagtasil. in to nai si zapomni vse članstvo župe Ljnbliana: 2opa Ljisb-liana ]• t JSS najmočnejša po števihi s njej včlanjenih edlnlc hi po štev rta članstva. Postati mora najmočnejša tudi po svojem delu. Treob^irno bi bilo podat: :a-liikovo poročilo makar samo v izvlečku Vse je povedal, kar se ie v Župni zgodile važneza, ničesar iri pozab:!. 2ooa Ljubljana šteje 36 edinic s 6932 dani. Šteje i« sokolskih dome v in skoro vsa drtrStva ima-jo svoje letno telovadršče. Marsikaj ie grajal brat talnlk v svojem poročilu in te upravičeno. Sokolska društva župe Ljub-ljana morajo postati najvioniosa in xi »4fcje« »SCiil Jl^..T. w*j-A.»i'.., » i~ . i • veli* tudi "^ ^,>rjv:iejn Oi ^..w,n d vanju, ki je b ! ;.' ->vad:.w . j: s;\ . naraščaj bi J.. Sledilo je i j p;.. i)r *\ - brata Proaen^ k sokoKko vr* ;.-.. povoljn >, !e o Jru • delu n: Tij »-i:o. \ x, svetnem znaCaJi H kilo < tu v 2up: <^y SlediL ua še v rlo v* ga blaga nik.. ,n -gajr. k bni Meiak J uštvj ne plačujejo v rtč i w in savezu. 2upr.-i oremoi i 35.000 Din. Starosta Sokola I. brat dr Peste en k ;e Iskreno zahvalil "'jrnictm' 'a •> Ku za čestitke ob wo\ perde^t *!?m . je željo ter pr.poročal. d* nai < lial« prtmčno kn'-i a prosvetar - \^t %o* kolsko \seb';nn. kot >o l.r.3. n. ur. ie č<^ Sprejet je b ! rd • igme oredini: siedv prispevka !W» Dn ?a osnovan>e > -knjlfrcce. Sprejet ;e bi! predlog župuega TO d* se vr$: žu-pni rlet 4. avgust j na \ čn Olav-na skupščina je sprelela predlog turnega ^'arell.nrrv a n razpustu Usekov Komenda In tg-Studenec. Vprašan »e fnpner? glas:' -- predlog druitva Jezica — «t prepusr: .hipnemu PO. — Sklenilo se »♦ pTed!aga^ 1SS. ds na} se tiskovne IS< da.V> v slovenskem *n srbo»hrv jiskern besedila. — Ustanovi se sktad od 300H T>n za Župne tečaje (prednJasTre n pro-*\e*-re). v katerega se steVa rodi 10 odstorkev dob4čka Žutmih prireditev. — l?tt a novcev Varmrtlkega sokolskera okrofcia ^pred'ng Težlca) se odstopa JSS v odloČite\ Po vseh teti pred!of?b so aled1!e \ >it\t :n to brtl rvolfeir5 v novo zvpoo star#-*instvo: starosta N MareH, podaterosta J. Mesec Milko ICrapei, dr. Janez Oratea: načermVovo mesto Je le odprto, do izvo. Hrve nacekrVa v^odi načelnike posle brst Trček. načerndca s. M. Pvlkova. podnač. s. Ancela Preekarteva. prosvetar Iv-an Prosenc ter le 14 odkornikor oeiroma nf-hovfb namestnrteov. — Po končanih volitvah K pesdtavf! glavno sTnspscino saver-ni delegat brat V. Svalger. brat stamsts Marolt pa >e pezva! na udelefbo v Poznanj fn Pisen, posebno pa na ztet 19ra(t)e m «estre — na delo! Zdravo! žBetežnica KOLCCUJt. Onnes: N«nnnnnt * fefcrunf!« itat, kiM. l^Otfrf: V»ejmuan. er»voel*vfS 1? leNraa^a Dransai »tHiHisf. D. ktao Menica i »Mninunsn Cmm\m Dmm: S^Stnk MaHIni •*«; Kmm>.'. (V-n**-«veeska oeett. — Slnlbene it LHP. Redna glavna Hkupeeina se rr#i v nedeljo X mire* ot» pol 0. uri t damakem salonu kavarne L»m me ▼ Unbljani. Ponovno se oposarjaje vsi klubi, ĆM poravnalo napram podan veru vae »w je denarne) obveznosti, ker v nasprotnem primeru na glav. tkupaelni ninvsH j#*+* plaeovenja. Tajnica. Iz policijske kronike I hShtSans. ». februar u Museanan 5ttssinu ki Je eo posrflou sla-doledar, hna kljub temu ubo vroče srce. Dast it oženien. mu srce vc&tn plamti tuo> za drugimi delrtfl. Tako se ie %cm*n* vr-dnvno z leno utolHo Mar*jo. Dekletu ie b»' rrsu-sliman serva ^eč. ko ie pa zvedela, d« je Msstm o*m%n. *. z*-ks>i v soboto popoMne te na Za4ofl*i cesti MarUo zooet ustavi, rekeič: »So. sern tf «e vendar enkrat dobit, zdai mora* z menoj!« Deade se mu te onlraso, ne kar i»* sladoledar ootecnfl noz izpod sukaW w i' zagrozil: »Ce ne gre*, te zabodetn? Marini se te ratrgaia nask*eJu iz rok i a pobeg-rnMa. Missign ie nekai časa tekei za n#o nese se i* premisi*!. vrieJ aaž proč in odlef domov. Vsekakor bo *mt! mož sltnosr na poHct]\ kt ga bo rjoi>čfla. di tiV»h mw«r v LJiiblan rrrsmo vajeni HeskAr Rafi«> K J* *"*?**,*v S Z družbi dveh N gotovo prernts^1 ponoči raz-k.*govarti ' Iz tuietfa humori« MUUi lezacijski tajnik knez Bi^rruirci ie posetil svojega prijatclisu dobro ma-nega psihijatra, ki \t deloval v zavodi za živčne bolezni. Vratar se prikteisi ^Prosim, kosra smem prijavit,1' ^Knez Oto Bimarck.« — Vratar: Pro sim. rx>čakajte tačas v sobi It. 7., tan sta že tudi gospod Napoleon in g<>M>o< Aleksander Vetkl.« Štev 46 •SLOVENSKI NAROD« dne 25. februarja 19>> Stran S. Dnevne vesti. — Dr. H a jar on — častni doktor naše univerze. Rektor univerze, profesor dr. Milan Vidmar je v spremstvu dekana tehnične fakultete, profesorja ing. Viktorja Gostišč in dekana juridične iakultete. profesorja dr. Rada Knseja obiska! g. dr. Danila Maiarona m mu oficijelno sporočil, da nru je ljubljanski tehnična fakulteta soglasno sklenila v prrznanie zaslug, ki jili ima za ustanovitev ljubljanske univerze, zlasti pa za realizacijo prvega tehničnega Stadija, s katerim te je ljubljanska un1-verza začela udejstvovati, podeliti časten doktorat tehnike in da }e ta fakultetni sklep tudi univerzitetni svet vzel soglasno na znanje Slovesna promocija bo ob priliki proslave 10-Tetndce obstoja ljubljanske univerze ... _ Reform« t finančni administraciji. Trgovinski minister dr. MaŽuranic Je a §vo-tfnif načelniki pregledal novi proračun in ga poslal finančnemu ministru- Tako ima finančno ministrstvo v rokah ie proračune vseh ministrstev. Ko bodo vsi proračuni pregkedani, jib poSlje finančni minister ministrskemu predsedniku, da jih pridi oži kralju- V finančnem ministrstvu pregledujejo tudi osnutek novega finančnega »Jiko-na, v katerem pride do večjih izprernemb. Izločene bodo v prvi vrsti vse odredbe, ki niso ▼ nobeni zvezi z državnimi financami. T novim finančnim zakonom naj bi se iz-vriile tudi večje izpremembe v državnem financiranju, da se olajša dotok tujega kapitala v našo državo in da postane državna blagajna likvidna. Z novil finančnim zakonom ali pa s posebnim zakonom naj bi se poenostavilo tudi državno računovodstvo in •ploh vsa finančna administracija. __ Volitve v Nabsvljalno sadrugo driav- mh ielernic po vsej Sloveniji so se včeraj i-rfile volitve delegatov za Nabavljalno zadrugo državnih Železnic za Slovenijo. V iseh večjih železniških centrih in po po-samnih postajah je zmagala lista UJNŽB. Nasprotniki so pogoreli na celi črti. Samo v Ljubljani je bilo oddanih 750 glasov za listo UJN2B ter je dobila ta lista v Ljubljani 38 mandatov. — Iz državne službe. Za stalnega je potrjen davčni pripravnik v Kočevju Franjo Hartman; za šumarskega inženjerja pri direkciji šum v Ljubljani ie imenovan šumar sko-inženjersk; asistent Krsta Mozetič. — Iz carinske služba Za carinika pri Klavni carinarnici v Ljubljani je imenovan carinik carinarnice v Beogradu Gvorcie Rokmč. — V naše državljanstvo so sprejeti pekovski pomočnik iz Maribora Ljudevit Oencker. kmetova Icec iz Sčavnice Adolf Godci, železniški uradnik :z Maribora Muro Vesefi fn učitelj iz Za.iror?a Albert čo'v. - Zakon o sodno kazenskem postopanju. V vSlufbeniti Novinah< št. 45, z dne 23. t. m. je izšel zakon o sodno kazenskem Postopanju. — Pred pomladansko sezeno na naši rivijeri. Izgledi za letošnjo sezono v Dalmaciji so zelo povoljni. Najboll se zanimajo za naša letovišča Neme:. Začetkom marca prispe iz Ncvvorka več sto ameriških turistov. — Rezervni oiicirji. ki se /ele včlaniti pri Zvezi rezervrrli oficirjev v Ljubljani, katere podroeie obsega celo kraljevino, naj javijo z dopisnico svoj naslov, nakar se jim bodo poslale pristopne tiskovine in pravila. Članarina za leto 1929 znaša 40 Din. vpisnina p:, enkrat za vselej 10 Din. Pristopne tiskovine in ustmena pojasnila se dobe v društveni pisarni v Ljubljani, Kongresni uz 1/I1. (Kazina), vsak delavnik od IS. do 19. ure. Izven Ljubljane stanujoči član'' pa dobe tudi ob drugem časa usttoena pojasnila, ako sporoče tako željo vsaj dva dni prej po dopisnici Zveri. --Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. — Darovi za gladu joče. Velikemu županu ljubljanske oblasti so poslali pole«: že objavljenih darov k zbirki za gladujo-če rodbine svoje prispevke: Ignac:i Vok, trgovec v Ljubljani. 500 Din: dr. Ivan Cerne. gospodarska pisarna. Lmfriljana, 200 Din: Robert Kollmann. trgovec v Ljubljani, lortn Din: Dolenc, Hudovernflc. Ja-\ornik. lesna Izvozna driržba v Ljubljani. 300O Din: neimenovani v LJubljani 1000 Din: Selmeder in VerovŠek, trgovina ?. železnino v Ljubljani, lOOO Din: Društvo bančnfti zavodov v Ljubljani 10.000 Din; Delniška družba pivovarne *Union« v Ljubljani 17iO Din: A. Šarabon, trgovec v LJubljani, I0C0 Din: Franjo Vldic, ravnale! j hramluice kmečldti občin v Ljubljani. 100 Din; Anton Stacul, trgovec v Ljub-Mani. 100 Din; Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani. 1O0 Din; dr. Ciril Paulln, ravnatelj združenih papirnic v Ljubljani, 500 Din: Aloizii Vodnik, kamnosek v Ljubljani, i ono Din: Josip Kosier v Liutiljanl fjnO Din: skupa' doslej 51.450 Din. Smrtna kos»a. Včeraj je umrl v Ljubljani po satnik, trgovec in hotelir g. Ivan P o 1 j is k. Pokojni jo bil kot zuačađen in ^impatitVn mož rplosno priljubljen. Njegove zrinsko o?tanke prepeljejo na Jesenice, kjer so bo vršil utr i ob 16 pogreb. — Včeraj je premmul na Viru mesar in posestnik gojp. Anton dkerlj. Bil je mož dela, mirnega, simpatičnega /naftaja. Pogreb bo jutri ob 16 m Viču. Blas? jima spomin! Tefto prizadetim rodbinam naše iskreno soželje! MHeorolsski aparat. Vpokojeni ua-reod in nad ničlo, registrira, koliko časa in od kedaj do kedaj jp sijalo M»lnoe in koliko &isa ter od kedaj do kedaj so isrtoga razkrivali oblaki ali megla, zabeleži ob katerem času je dež zaoel in kedaj prenehal, beleii, koliko litrov deževnice je J padlo od tasa do ča*a na 1 k v. m in koliko skupno, kaz> nepretrgoma višino vodnega stanja potoka, reke, jezera ali morja naj*i-bo isto Še tako oddaljeno od aparata, kliče, ko se bliža nevarnost poplave, opozori ob vsakem času na nastali vihar, kliče, da je treba uro zopet naviti, da se ne ustavi, ttr služi končno za strelovod — Informativen islet gospodarskih kri»-gov v Anglijo. Jugoslavenska Express Agencija d. d. v Zagreba, trg Kralj* Tomislava 17 priredi letos spomladi izlet gospodarskih krogov v Angli'o in Škotsko. Izlet bi trajal 21 ni in bi znašali stroški približno 8.000 Din. Izlet bo organiziran tako, da bo udeležencem omogočen pose t vseh važnejših gospodarskih centrov pod vodstvom strokovnjaka. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo omenjeni agenciji neposredno, kjer dobe tudi potrebne informacije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno južno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše drŽave oblačno. Temperatura je povsod znatno poskočila in vse kaže. da ie strupenega mraza za letos konec Maksimalna temperatura je znašala včera' v Splitu II. v Mariboru 0, v Skopi ju 3, v Ljubliani 5.2, v Zagrebu 8. Davi je znašala temperatura v Ljubtjan! 2 stopinj1, barometer :e kazal 760 mm. — Tragična smrt nezvestega natakarja. Iz Novega Sada poročajo o tragični smTti natakarja Milana Baljeviča, ki ga je zastrupila njegova ljubica kuharica Lili Napoti. Napotijeva mu le natros'la v jed veliko količino praška, ki ga ie dobila od neke vedeževalke in ki na] bi natakarjevo ohlajeno ljubezen do kuharice zopet razvnel. Ko je natakar zavž'1 zastrupljeno jed, je dobi! hude krče in odpeljali so ga v bolnico. \-;er ie kmalu mrl. Truplo so obduc'ral; ;n v želodcu so našli rmen prašek, k; ga je kuharica primešala jedi. Prašek so poslali v preiskavo kemičnemu zavodu v Beograd. Strup je kuharic: dala 32Ietna perica Elizabeta Beke. ki so jo takoj aretirali. Izjavila je. da je dobila prašek pred leti od neke ženske. Prašek da ni strupen, ker sestoji iz posušenih go-lobiih src ter poživlja ohlajeno ljubezen. Ta strup je perica že pred letom dn: dala svojemu možu in je bila že tedaj aretirana in kaznovana. Perico ;n kuharico so aretira!' in Izročili državnemu pravdniku. — Usodna kepa. Iz Osijeka poročajo, da so v vasi Orišavcih priredil: otroci pred rri£o kmeta Dragoiina Biotiča birko s kepami- fina kepa je zgrešila cilj in je priletela v okno ter ga razbila Bionriča in njegovega brata je to tako razjezilo, da sta planila ;z hiše -er dobila v roke 161etnega Mirka Sreberajaka, ki se ni kepa' z otroci temveč je slučajno prišel mimo. Napadla sta dečka z nožem in nm zadala več ran. tako da ie kmalu Izkrvavel Oba naši!;::1, brata so orrdhtikl aretiral____________________________________ VALČKOV VEČER dne 2. marca 1.1. na Taboru za stare in mlade r> ■ iiiiiiiiiiiiiiniinfii------*•-- -"t* --------- -----■-■**■--■- — ^Nenavaden svetnik. 471 e t ni Jos p VidakoviČ roma že dolgo po slavonskih vaseh in se izda;a za preroka in svetnika ter s pridigami poboljšaše grešnike ter oznanja bož.j<» besedo. Pred dnevi se ie ta nenavadni svetnik pojav"! v neki gostilni v Osiieku ter je tako; račel razlagati sv. pismo Zato je dobi! od gostov mi!odare v denarju. Ko je imel denar, se no n vel mudilo iz gostilne. Začel je piti in razgrajati, dokler ga ni stražnik aret;-al in odpeljal na policijo. Vidakoviča ie osiješka policija že dolgo iskah zarad: nese večje sleparije. — Tajinstveua >inrt bo;r»t*»ea posestnika. V Gospodinjah je umrl Sani meseca junija r.osestnik Milan Lucii"\ Dva dni ka^neie ie dobilo državno pravdnwtv> v- Novem ^mtn anonimno pisno, da :e L uric umrl zaradi težke tflesne poSko^lb^. ki Ma n>u jo rađala njetrova sinova. Zaslišali so priPe, ki so izjavile zelo obrApa^njevalno za oba sinova umrlega Lučica. Truplo pokojnega posestnika so odkopali in zdra\miška komisija je ugotovila, da je Lucič umrl zaradi notranjega krvavenja, ki mu ga je povzročil udarec 6 topim predmetom po glavi, liitra operacija bi smrt lahko preprečila. N"a podlagi tega je bil aretiran starejši sin umrlega posetnika Čira Lucič. Priče so nadalje izjavile, da se je stari Licic pred smrtjo večkrat pritožil, da ga sinova trpinčita, pred dnevi je novosadsko eodišč> odredilo aretacijo mlajšega Lucičevega sina Aleksandra. Oba brata trdita, da sta nedolžna- — Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov. zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefovo' gTen-čice takojšnje poživi-jenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave ^franz Josefovo^ vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Dobi se v vseh lekarnah, droge-rijah m špecerijskih trgovinah. l/I, h I.icbliane —lj Tsjanje £uegs in čiščenje odtoenih jarkov. Mestni magistrat opora rja hiine posestnike, da seda) ob nastopu julnega vremena očistijo odtočne jarke (kadunje) ob hodnikih, ker bi se sicer voda ne mogla svobodno odtekati ter bi lahko poplavljala ulice. —Ij Družabni plesni večer, ns katerem se vrši »Plesni turnir zn prvenstvo Slovenije 1929«. bo v soboto 2. marca v veliki dvorani Kazine. Prijave te* mu ločin parov za brezplačni trening dnevno od 6. do 7. pri g. Jenku v Kazini. 151 /n —ij Davčna uprava Ljubu a oa - okolica r^LZ-glaša: Odmerni oddelek za neposredne davke te davčne uprave, ki se ;e do sedaj nahajal v prostorih bivšega davčnega okrajnega oblastva v Hrenov: ulici št. 11., se ie z dae:n £\ t. m. preselil v svoje nove prostore v justični palači na Miklošičevi cest;, in sicer v sobo št. 107, ki se nahaja v II. nadstropju nad uradnimi prostori bivšega davčnega urada L'trb-liana-okolica. — Ij Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva vabi k oredavanju, ki se bo vršilo jutri, «36. t. m. ob 20. v šentjakobski šoli. Predaval bo g. Avg. Bukovec o cvetl-cah trajnicah. —lj Ponovno opoiarjamo p. u. obein»tva, da se koncert ZIKOVEGA KVARTETA dane* v ponedeljek ne vrli. _Ij Dramski teSaj ZKD. Vsi gojenci dram. tečaja se opozarjajo, da se vrti vaja z >Dantooovo smrt< v torek ob Sesti uri v dramskem gledalištu. • Dr Behounek pri papežu Do£im sta se Zapoi in Mariani neopa-ženo sestala v BolosrnL je priredba pa-peška. akademija v ra*o§ni vili Plja FV v vatikanskih vrtovih 5r\'cčar!0 sejo na čast generala Ncbila. prof. Samo^ovi-ča in dT. Behoime'ka. Seja je bila oficijelna, poleg; predstavnikov italijanskega znanstvenega sveta sta se je udeležila tu?di Ce&koslovaški rx>slan:k pri Vatikanu in sovjetski poslanrk v Rimu. General Nobile je bi! prvi italijanski častnik, ki je nosil uniformo na ozetnliu papeževe države. Nobile ie govoril prvič o svojih ekspedi:cjah. Omenjal je najprej znanstvene rezultate ekspediciie iz leta 1926. na kar ie naglašal, da ntu bo gotovo omogočeno v papeškl akademiji spregovoriti tudi o uspehih svoi*» radnje eksr>edv;ie. Po njegovem predavanoj se ie vrš'Ia recepcija. Dr. Behounek je b:l s soprogo povablien k papežu, ki je :zraz:! željo, da bi mu pripovedoval o znanstvenih uspehih zadnje Nobi-love eksipedcije. Po avdije-nci je dal dr. Behounek izjavo zastopnikom ftatijan-skeiara t^ska, p^tem se je pa odpeljal P"eko Milana nazai v Prago. V "ziavi novinarjem :e dr. Behounek nafprer nagla^ol, da ssmatra svojo ude-lefbo pr; Nob lovih e4cspeo.sferični elektri'ki prfloži general Nobile kot bamostojen del V svoji knjig'. O >odelovanju s profesorjem Malrngreenom in Pontremolijem je j dr. Bcbovoek iriav", da obžalin'e, da se | v evrepekem v.skv uu^aša vedno !e Ma'm^reenovi^ delo, iočlm enako vrednega dela frz*ka Pcntremolija nihče ne omenja. Dr. Behounek je izjavil, da bo označil za avtorje svojega znanstvene-^ dela nele sebe, marveč tudi Por?tre-m-oi;;a "n Malingreena. Razpravo z zem-^kem magnet:zmu izda pod imenom Pontrcmolija. Končno je izjavil, da je vedno energično nastopa7, proti vsaki netočni kritiki Nobi^*e ekspedicije. Čim Hode o-biav;ieni vsi njegovi dokumenti, bo sve* i/nremen:l s\*oie na?:rarre in b<> prepričan o vel'kem nomenn NoMove ek^oed'ciie. Dosmrtna ječa za bratomor Pred poroto v Trenčinu na Slovaškem se je zagovarjal te dni Johan Mavra rek. obtožen bratomora. V malem selu Torhova so živeli trije bratje, Jc-han, Miha in Adam Havra-nek. Adam ;e bil oženjen in žena mu je rojila v zakonu tri otroke. Ker pa je vladala v kraiu velika beda m je Adam iedva toliko za'slnž'*, da družina ni umrla lakote, je sklenil odpotovati v Ameriko- Odpotoval je v deželo dolarjev. Tiiecrova brata sta ostala pri svakinji. J'hanu je b:h min da lena žena všeč in kma.^1 se je v njo zapletel v ljubavna razmerje. Seveda lo ni ostalo brez posledic in ko se ie Adam čez nekaj let vrrtil iz Amerike, je našel svojo rodMao pomnoženo. Mož je ugriznil v kislo jabolko, nda! se ie v usodo, vendar je pa brahi nsnrpmil da je najbolje. Če mu gre s poti. Johan se je navideziK) umaknil, toda strast do le^pe svakjrrje je bila prevelika. Slklerrl je osvetiti se bratu. Nekega dne so odšli vsi trije bratije v g&zd sekat drva. Bili so že daleč v gozdu, ko se je Johan ustavil in označil drevesa. ki jih ie bUo treba posekati. Adam in Miha sta se takoi lotila dela in pokleknila sta k prvemu drevesu. Za Adamom je stal s sekiro v rok; Johan. Jedva je žaga zaJireSčala. je Jchan zamahnil s sekiro. Sh-ahovit udarec po glavi je Adama omamil. Siromak je padel na tla, zločinski brat pa je Se enkrat zamahnil s sekiro, rekoč: »Sedaj :ma5 zadosti!« Umirajočega brata je Johan pograbil in ga zavlekel med drva. Bratu Mihi je dejal: Vsakdo bo misKl, da je bil Adam zasačen pri tatvini drv in tfbrt!« Ker se je pa težko ranjeni Adam še zganil, je bestijalni zločinec se trikrat zamahnil s sekiro po njem. Po zločinu je odšel Johan mirno domov naravnost k svoji svakinj, brat« pa je zagrozil, da ga ubtfe, če ga rzda. Zločin pa je prišel temahi na dan in te dni se je moral zagovarjati pred porot-nrki. Priznal je zločin in defal, da ga je samo strast zapeHala tako daleč. Brata Mho je popomotira razbremenil, trdeč, da o zločinu ni vedel ničesar. Ce bi m« nasprotoval, bi ga nt>H. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje zavratnega umora, na kar je bil Johan Havranek obsojen na dosmrtno ječo. Žive zaročence zazidava jo V Rusiji se pojavljajo tajna društva, ki prirejajo orgije in obso jajo člane na smrt. — Nova sekta, ki zazidava žive zaročence. Moskovski dopisnik nenbkua ii^ta JuHe Netit Morgeupost pošilja svojemu listu iz Moskve vesti, ki bc zde v 20. stoletju gorostasne in neverjetna. Moskovska policija še ni končaij preiskave v zadevi afere društva »2olta -o-nla-, ki je razburila vso Rum jo, zc je biLa obveščena o odkritju novega, enako nevarnega klui-a samomorilcev V ligi »Žolte gorile« so bili organ zira-ni inteligentni čiani obeh spolov, ki no hoteli živeti razuzdano in ekscentrično, ker jim normalno življenje ni nudilo dovolj zabave in užitka. Da dosežejo svoj cilj, so segali po perverznosti in orgijah, o kakršnih se normamim ljudem nit ne san»ja. Zadnje čase se pa širijo po Rusiji vesti o orgijah članov- novega društva, večinoma mladih ljudi od 17 do 21. leta. Z žrebom se določi vsakemu članu dan in način smrti in dotični se mora sklepu organizacije brezpogojno ukloniti. Pred smrtjo vsakega člana priredi društvo orgije, o katerih se v dostojni družbi sploh ne more govoriti. Ce se pripeti, da je obsojen* član lige btraho-petnež, poskrbe drugi člani, da se izvrši smrtna obsodba nad njun. Policija napenja vse sile, da izsledi \odilne člane te organizacije, ki mladino zelo demoralizira. Sovjetske oblasti so pa prišle na sled novi, še strasnejši sekti, ki jo bo treou čimprej iztrebiti, kajti njeno delovanje ima >trahovite posledice. Na to sekto so opozorila policijo mlada dekleta, ki ao ^e v svojih izjavah brez izjeme sinnja-a. Deklet, so pripovedovala. da jih je ustavljal n. cesti starejši degantni gospod, ki j< vsako vprašal, če je Se nedolžna. Cii mu je ta ah ona odgovorila, da k nedolžna, jo je Pozval, naj gre i rjuu in ji obljubil 100 rubijev za ushjg^. Ki ni ne težka, ne nevarna V elegantne avtomobilu jo je odpdja! na periferij Moskve, kjer ji je zaveza! oči in jo od-vedel v klet. V kleti je stala samo mi* /j, za katere je morala mladenka sesti. Kmalu ie pn*la v klet večja družb* moških in žensk, vsi so bili v svilenih oblekah. Za>gra!a ie godha. /ačulo se je petjw in privedli so belo oblečen, zaročenca, ki so Ju Živa zazidali v s*i-no. Nedolžno dekle je moralo po končanem obredu klet pomesti Pravila u-^ekte nam rtč zahtevajo, da mora po vsakem obredu klet pospraviti nedolžno dekle, ki ne spada med člane sekte Klet nora Tx>*pra\'' • stovoljro. dekle je dobtlo pri tem hud živčni napad. Moskovska policija napenja l sile, da izsledi nevarno sekto, toda d slej je bilo vse njeno prizadevanje zaman Ni izključeno, da bo morala p- -licija zasledovati še druge slične organizacije, kajti zadnje čase rasto po ruskih mestih raznj ekscentrični in perverzna klubi kakor gobe po Jež ni Organizacija kitajskih beračev in njena moc Kitajski berači in capini so organizirani v močno organizacijo, ki ima velik vpliv na javno življenje. Najmočnejša organizacija na Kitajskem, ki ima velik vpliv na vse javno življenje, je Taofanhui. Človek bi mislil, da gre za politično organizacijo, v resnei je pa Taofanhui organizacija beračev in postopačev .Vkoreninjena je globoko v kitajskem življenju in spada med najstarejše organizacije na svetu. Podrobne informacije o tej originalni organizaciji je zbrala švedska novinarka Nina Arkina. ki je posetila predsednika Taofanhui Pot v njegovo hišo jo je vodila čez dvorišče, ki je bilo polno beračev, capinov in postopačev. S predsednikom je gm-orila potom tolmača, švedsko novinarko so vprašali po njenem cenjenem imenu in deželi, iz katere prihaja. Na njeno vprašanje ie odgovoril predsednik Tun-gho. da spe člani njegovega splošno znanega ceha v njegovi hiši, kjer dobivajo tudi hrano iz dveh velikih kuhinj. Novinarko so odvedli rudi v kuhinjo, da se udeleži skupnega obeda, obstoječega iz riža. posušenih rib in so-čivja. Vsak naš član mora prinesti organizaciji dnevno določen minimum miloščine, bodisi v denarju ali v živiih. Razmerje med menoi in mojimi kolegi kaJvor rudi njihovo medsebojno razmerje je zelo intimno Vendar pa ne morem trditi, da bi vladala v na>i organizaciji popolna enakopravnost. Včasih morajo poedini člani rabiti tudi silo. Tako stanuje v naši bližini brezve-stve trgovec, ki ne priznava pomena naše zaščite. Da ga naučimo spoštovati našo organizacijo, smo bili prisiljeni odnesti mu vse blago in opustošiti trgovino. Kmalu je prišel k meni in me na kolenih prosil, naj se ga usmilim. Seveda je moral plačati visoko odškodnino, da sem mu grehe odpustil. Od tistega časa napreduje njegova trgovina izborno. Slična usoda je zadela nekega kmeta, ki mi ni hotel plačevati davkov. Poslal sem mu poziv in ko se ni odzval, smo rmi zažgali gospodarska poslopja in opustošili polje. Tudi on je moral na kolenih prositi odpuščanja. Novinarka je vprašala, je-li res, da na Kitajskem ni varen nihče, kdor ni dobro zapisan pri organizaciji beračev in capinov. Tungho je odgovoril, da je ta vest točna. Organizacija ima stroga pravila, po katerih se mora ravnati vsak član. Vsako iutro si razdele člani okraje, v katerih čez dan poslujejo. Tako ie izključeno, da bi dobili eni bogate, drugi pa samo siromašne okraje. V kotu na dvorišču ^e je valjalo kakih 100 napol najeli in umazanih otrok. Tungho je izjavil, da so tudi otroci člani organizacije in da ji mnogo koristijo. Potem so pokazali švedski novinarki koš, poln živih gadov. Na vprašanje, kaj počenja organizacija s strupenimi kačami, je predsednik odgovoril, da so samo učinkovit argument, s katerim prisilijo ljudi, da plačujejo organizaciji davke. Ce noče kdo dari beraču miloščine, mu slednji hitro ovije gada okrog vratu, češ, naj spozna, kaj se pra%i odklanjali beraču miloščino. Seveda se srce dotičnega takoj omehča in berač dobi navadno še več, nego je pričakoval. Kdor je pod zaščito Taofanhui. se nw ni treba ničesar bati. Švedska novinarka je videla v okrajih ,kjer stanujejo bogataši, razne napise, s katerimi so bile označene hiše onih. ki so p4a-čali organizaciji beračev predpisane davke. Noben premožen Kitajec se ne upira plačevanju davkov, ker dobro ve-kaj pomeni zajamčen mir in zaseda ponoči. Poleg te*a skrbe člani Taofanhui za pogrebe in porke. Ženini in neveste ki se zatekajo k organizaciji beračev, niso nikoli nesrečni. 1 Teden dni pozneje je izbruhnila v Hankou stavka beračev Človek bi mislil, da je to za mesto dobro, toda izkazalo se je, da pomeni stavka beračev hud udarec za javno Življenje. Bi! je baš mesec, ko se je vriik> največ porok. Ker so pa berači stavkali, ni bilo mogoče dobiti ne rraizikantov, ne »nosilcev sreče«. Mlada nevesta, ki je nnso nosili berači, je umrla v poročni noči. To je izrabila organizacija agitacijo, češ, da se konča tragično vsaka poroka, pri kateri ne sodelujei<> njeni člani. Tudi mrličev niso mogli pokopavati, kajti organizacija berače" je odklonila M>deiovanje. Ce pa mriK ne najde v grobu miru, se njegov duh vrne in straši žive. Tega se pa Kitajci zelo boje Zato so puščali mrliče doma v krstah, dokler stavka beračev ni bila končana. Berači so začeli stavkati zato, ker je kitajska nacionalistična vlada aretirala predsednika njihove organizacije. Posledica je bila, da je morala vlada na zahtevo mesta Tungna izpustiti, kajti sicer bi prišlo do izgrede* Neki izobraženi Kitajec je pojasnil švedski novinarki vzrok velikega vT>h-V3L in moi Taofanhui. Kitajska nikoli ni imela za vzdrževanje javnega reda in miru policije. Zato so se morali poravnavati privatni spori ljudi z berači in razbojniki mirnim potom. Kitajci si na»-raje sami iščejo pravica V Kaliforniji je okrog 200.000 Kitajcev, pa se ni Še nikoli pripetilo, da bi tiral Kitajec Kitajca pred sodišče. Beseda, ki jo d^ Kitajec Kitajcu, ima isto moč. kakor pri nas pogodba. Morilec Filipin obsojen na smrt Poročali smo že o trojnem umom n porotni obravnavi proti morilcu Filip -mi, lei je stal te dni pred poroto v Zno<-mu na Češkoslovaškem. Porotnikom je srtavilo sodišče osem vpraiani in \^ vprašanja glede trojnega ropa rs! umora so bila soglasno potrjena. OM -ženca so privedli v dvorano, da obsodbo. Takoj pri odgovoru na prv n vprašanje je poveel glavo in zrl ves čas nemo v tla. Državni pravdni k je za hteval na podfag: krtvdorefra porotni smrtno obhodno. Zagovornik se Je odrekal besedi. Po kratkem posvetovanju e predsednik sodnega senata prečita! obsodbo, p. i kateri se priznava Pil^pin krivim vseh zločinov in se obsoja na *nrt na v*lJ-cah. Obsojenec mora povrniti vse sodne stroške. Pil p:n je sp-eie! smrtno obsodbo n a videz mirno. Žensk e. med katerimi je bHa rud: F^ttpimova mati, so krčevito zaplaka!e Za*ovom k ie prtta nično«teno pritožbo. Zemlja izpreminja svojo hitrost Zadnja močna potres* e povzročilo najbrže krčenje zemeljske povrii-ne, ker se je začela zemlja hitreje sukati, piše dr. E. Frce \ Newyork Evenlng Postu*. 2e j/alsk. astronom prof. Brown je ugotovil, da se rotacijska hitrost zemlje izp^emmrj Prvo. kar je treba ugotoviti v zvezi v potrtsi, piše dr. Free, k. da so periiod čn . So dobe, ko jih ie mnogo, :*)tem pa nastopi doba. ko jih ie mam. Nihče ne ve. kje tiči vzrok. Sedai veljavna teorija o vzrokih rzprememb \ rotacijsk hitrosti naše remiie se od časa do Časa nekoliko izpreminja. Zakon te izpremembe je zdai določen. Gre samo za neznaten odlomek sekunde na leto toda ♦udi ti kratek čas zadostuje za verfkc i/pre-membe na površini naše zemlje. Srran 4. »SLOV EN S K I NAROD« dne 25 februarja 1929. Me v 41\ Szekula leno: 2b Suženj in Rimljanka Roman. — Kopališki sluga. Pripravljal boš damam kopeli. Upam, da razumeš, kaj h ocem reči. — Morda se kmalu priučim, — sem odeovoril v zadregi. — Zakuriti znam in tudi toplo vodo razločujem od mrzle. — Paziti boš moral, da bo kad vedno čista. Pa tudi z vodovodom boš imel opraviti. — Se bom že privadil. — Ce se boš dobro obnesel, te čaka v tej hiši sreča. Moj položaj se je od tistega dne bistveno izpremenil. Imel sem dostop tudi v notranje sobane. V tricliniu sem pomagal prekladati živila. Za svoje povišanje sem se imel zahvaliti Academu. ki se je zavzel zame pri matroni Toda preveč te izpremenVbe nisem bil vesel. Počutil sem se mnogo bolje v kuhinji ali v staji med snižnji, kjer sem bil svoj med svojimi. Vedno sem se bal, da mi pade skleda iz rok. če me je matrona premerila s svojim srepim pogledom. Ta ženska je bila res kruta. Nefoega dne sem mora,! gledati, kako so pretepli neko sužnjo. Še zdaj mi zvene v ušesih njeni obupni kl"ci na pomoč. Srce mi je močno utripalo in od sitrafau sem pre-bledel, videč nesrečno bitje vise okrvavljeno. Pretepli so Črnolaso sužnjo Philoco-tnasium. Bila je matronina lasničarka. Nazivali so ro tonstri*. B la je lepa žen-sika, dasi ne več mlada. Imela je zelo epa usta in krasne, nemirne oči. Vsak 3an je česala matrono in skrbela, da so i\}\ njeni lasje vedno leno nakodrani. Toda nekega jutra je pri kodranju slučajno obžgala matroni kožo na ulazi. Publia je na ves glas zakričala. Iz-:rgala je vroče železo iz rok in ga treščila ob tla. — To si storila nalašč. Philocoma-►him! — je kričala vsa iz sebe. Sužnja je padla na kolena. — Prisegam pri Castorju, da sem ne-lolžna! — je rotila matrono vsa objo-tana. — Slučajno si dvignila glavo in >ripetila se ie nesreča. — Vedno si bila malomarna in hu-lobna. Iskala si samo priložnosti, da e mi osvetiš. Toda svoio zlobo boš drago plačala. Pošteno ti preženem skomine po osvet:. Na matronino povelje so nesrečno sužnjo odvlekli in zaprli v izbo na zadnjem dvorišču. Tu je bila tudi kaznovana. Bilo je že pozno popoldne, ko je zapel medeninasti obroč. To je bilo znamenje, naj se vs; sužnj: zbero na cfrvorisču. Postavili so nas po štiri ob I stebru. Matrona je sedela na visokem egipčanskem stolu, bora to okrašenem s srebrom in slon ovo kostjo. — Pri vedi te Philocomasium! Nesrečna sužn-ja je drhtela po vsem telesu. Bila je vsa skuštrana in bleda kot zid. Sirota je še vedno upala, da se ie bo matrcna usmilila. Ni bila^ namreč navadna sužnja, temveč boljše vrste služkinja. Mnogi so Publii zavidali, da }o ima. Zdaj bo pa morala spoznati, da je tudi ona sužm.ia. kajti bič ji bo razmesaril hrbet Za hip se je iztrgala krvnikom iz rok in planila naprej. Obe roki je dvijrnHa k nebu. — Prisesam pri vseh domačih bogovih, da sem nedolžna. DomaČi bogovi ali bogovi s krožniki so se nazivali lari. V rokah so namreč držali krožnike ali sikledice. v katere so jim polagali blagoslovljeno sad!je m belo testo. Matronin obraz se je zmračil. — Pri bogovih moje domovine nikar ne prisega}, sicer si nakaplješ na glavo še hujšo kazen! Hej, Hegio in Stalag-ma! Zgrabirata io! Odšteita ii trideset udarcev z metlo! Sužnja te ;mela na sebi krasno obleko, dote gr^Vi nlašČ. ki ga ie bila dobila za praznike od matrone. V niem je spremljala matrono na izprehodih. Suž-mi so se muzali, kaiti bilo ie. kakor da hočejo oreteps*t od!;čno damo. ne pa sužnjo. Drage sužnje so se pa tresle od I strahu, karti vedele so. da lahko zadene enaka usoda tudi nje. Tonstri* se je opotekala v dolgem plašču. Debeluhasti Hegio jo je prijel, da bi ne padla. Slekli so jo in Hegio to je položil na trebuh. V Stalagmovi roki ie zažvižgala iz protia spletena metla. To je bilo primitivno muči to o orodje staroveških sužnjev. Stalagmus je bil določen samo za bičanje. Saj je bil krepak, neotesan in neusmiljen. Zavihtel je metlo in kmalu je kri oblila hrbet nesrečne sužnje. Publia je bila pa enkrat izjemoma usmilena Odpustila ie sužnji polovico kazni. Vendar so pa bili udarci tako silni, da se je onesvestila in da so jo morali polivati z vodo. Prizor je bil tako mučen, da bi se bil najraje skril. Ko je bilo bičanje končano sem se splazi] v svojo spalnico. V ušesih mi je še vedno zvenelo stokanje nesrečne žrtve. Ves izmučen sem o-mahrrl na oostelio. — Kaj bi bilo, če bi mene doletela taka kazen? Naglo sem plani! pokonci in stisnil pesti. — Pograbi! bi nož in poklal bi vse! — sem vzklikni! :n zaškripal z zobmi — Jutri ukradem Heziu kuhintsiki nož, da ne bom brez orožja. | X. : Frontina se vrne. Vreme je krasno. Prebudim st v velikem trušču in hrušču. Z dvorišča se cure cvilenie pujskov Heg'o brusi nož Kuharji so belo oblečeni. Glavna vrata so vsa v cvetju. Cario hiti na Macel-lum- da nakupi vsega, kar se potrebuje v kuhinJi. Trije sužnji mu slede z velikimi koSarami Eden se obrne, rekoč: — Danes bomo jedli z veliko Žlico. — To bo imenitna pojedina! — Kaj na ie? Kai se ie zgodilo? — Mlada gospa je prišla. — Frontina je že doma? Dražestno. fculbko bitje je že tu? Kaj se je vrnila ponoči? — Ne. danilo se Je že. ko se je ustavila njena kočija pred hišo. Vrnila se je z jezera Pelso, ker ii je bilo dolgčas po dvojčkih. Na pragu vile se ie pojavila DoTrppa. Bila je zelo nataknjena. — Trše. dečki! Ne kričite tako, mlada jrosipa še spi. — Kaj? 1 — Tepec, mlada gosna še ni vstala. Zbudite to. če boste tako kričali. — Kai še spi? — Kako bi ne spala, saj jo je dolga pot utrudila Hitro na delo, ne potikajte se okrog hiše. Hiša je polna radosti. Zdi se, da ie nenadoma posijalao pomladno solnce. Služinčad pripoveduje, da je Frontina dobra, plemenita in radodarna, popolno nasprotje svoje tašče. Kadar je doma. si tudi stara ne upa biti tako kruta. Sužnjev ne pretepa in tudi na delo jih ne goni tako neusmiljeno. Vsi sužnji se vesele njenega prihoda. Celo Philocomashjm se ie potolažila. Da se je vrnila Frontina en dan prej, i bi nesrečna sužnja ne bila do krvi bičana. Frontina bi ne dovolila njenega po-rrižanja. Tudi dvojčka se že izprehaiata po vrtu s svojim vzgojiteljem, ki ga nenre-stano nadlegujeta z raznimi vprašanji Sivolasega Academa ie težko spoznati Starec je lepo umit in preoblečen. Publia mu je dala nov plašč. Nihče bi ne verjel da ie suženj. Prijazno mi je odzdravil. Tudi oba dečka sta praznično ob-e-čena. Samozavestno hodita v belih to-eah zb. svojim vzgojiteljem. lica so jima : rdeča kakor bujno cvetoče rože._____ Kopnite! Čitajte! .Princesko Zvezdano' I Najboljše najtrajnešje, »atc H najcenp-tše! Zahvala. Za vse izraze iskrenega sožitja, ki stno jih prepel: ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga, nepozabnega očeta, -starega očeta, gospoda Martina Zamika nadučitetja v pokoju, trnovskega častnega občana itd. izre4carao tem potom vsem toplo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo č. g. župniku, prijateljem blagopokojnikovm za udeležbo pri pogrebu. šol. upravi t efcsrvu. pevcem za tolažbo pome žalost?u4ca. Članom ofcr. šolskega odbora in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji pori. Kropa - Zacorle. dne 24. februarja 192v. Marija, soproga. Dr. Tono, srn, In ostali žalujoči. Pridite na ©pomladni velese jem 1929 Pričetek 3. marca splošni vzorčni vel«*eiem . od 3. do 9. marca ▼etiki ter nični in stavbeni veUs* etn.......- . od . do U marca tekstilni velesejetn .... od 3. do 7. marca eevljarstci in usnjarski ve- teseiem ........od 3. do 6. marca Vsa pojasnila dobite pri: častnem iastopstvu za ljubljanski okrai SIEH. lil^RliMilliM t.!/«.. 1.2925 častnem zastopstvu za mariborski okraj iT. 119 KRDDBIIU mm. Td SicfcBđ? 3 Br»s pou>ba**» natnaiifia. Potrtega srca javljamo vsem sorod* nikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, gospod Anton škerlj mesar in posestnik v nedeljo, dne 24. februarja ob 13. uri, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrii v torek, dne 26. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti Vič št. 56, na pokopališče na Viču. Vič pri Ljubljani, dne 25. febr. 1929. ŽALUJOČI OSTALI &>4 Iščem inštruktorja za latinščino La francoščino, »nov V gimnazija. — Naslov v opravi trsta. 386 Zastopnike in potnike proti visoki proviziji — sprejme tarrfarno-reklamacriski zavod- Lahek zaslužek. Ponudb« na Jnso- roosse oglasni zavod, Zagreb, Zri-nfevac ?C. ped »Velika zarada« 383 Mizarskega pomočnika spretnega, ki jo vajen finega pra-c'.znega dela — sprejme v stalno I slulbo Drago ViStrar, Jesenice — , Nastop tako}. 382 Vrt v Boh. Bistrici 10 minut oddajen iz vas!, v izmeri okrog 5000 kvadrat, metrov po eizVi ceni naprodal — Pojasnila daje Morklzartti Lovro, Jesenice-Fužrine 63. 381 Gospodična državna oradnica z veČUetno prak so Sče mes'o KONTORISTINJf ali hlazaialčarke ^a takoj. - Ponudbe pod »Nujno 362* na upravo tega lista- l. Miku? uubMane 1«»tfi' trs ■* tnioftt* Jttif it Kt tfetstkn i saittuktt v w* Kože divjačine knptijetn. L. Roth, Mestni trg 9. 26-L Sobo oddam v OrtdiSču 15, H., vrati 21 374 Slike za legitimacije £detv)e ailnitrele totofrat Hujot i Mer. Dabiiana. Sv Petra z 25. »♦»♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ot >•♦♦♦♦♦ Ajdovega medu I i 0.000 ktu pristne za prodaioo kf po 15 do 17 Din Cebelar>j w Prekmorjn ca *e unajc 20 000 tt Ponudbe h čebel podrufTiico (prof Pa viti) Morska Sobota. 301 Služkinjo ♦preimem. v starost: 20 do 30 \H, zdravo in snafew. fcr razume kuhati ra opravljat, vsa kahmjska dela k jrnZmi dveh otrok, pole« !e tu* >ostrežnica Naslov v upravi »SI Saroda« 292 Pisarniška moč z znanjem slo«ven$čtne, nemSčine m neka) itarljansćaie, suro^eprsa is vseh pisarniških del. verrkana v lesna stroka, žeh slnibo. Ponudbe na oprav© tejra feta pod »Pisarniška moč 355«. Žalostnim tnccm javljamo vsem sorod^ uikom, prijateljem m rnancem, da je naš iskreno ljubljeni aoptog. oče, brat, srric rn svak, gempod Ivan Poljšak posestnik, trgovec fn hotrHr dne 24. t. m. po krajšem, mučnem trpi je* nju, previden s tolažili ea umirajoče, bo* guvdano premmiil. Blagega pokojnika prepeljemo iz Lj«b* Ijane na Jesenice, odkoder se vrsn pogreb v torek, dne 36. februarja 1920, ob 4. uri popoldne, iz h»e žalosti, Jesenice St. 34, na farno pokopaKSce. Jesenice, dne 24. februarja 1929. Marija Poljšak, soproga Jvan, Franc, Mirni, Ljudmita m Sofija otroci in vse ostalo sorodstvo. OMiaa LJaMjaaa 8 MMtni po*r«b«i ■•▼•d Vabilo na redni občni zbor Okrajne posojilnice v Ormožu repjstr. zadr. z neom. zavezo, ki wt vrši ▼ petek, dne 22. marca t« L obl4.30 v uradnih prostorih Okraj* ne poeofilnice ▼ Ormoin. DNEVNI REDt 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Čitanje revizijskega poročila: 3. Poročilo o letnem računu 1938; 4. Odobritev letneza računa; 5. Dopolnilna volitev v načelstvo in ev. v nadzorstvo; 6. Slučajnosti. PRIPOMBA: Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno itevik) zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši v smislu § 29 zadružnfn pravil pol ure kasneje drugi občni zbor v istih prostorih in po istem dnevnem redu. ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. NACCLSTVO. Kdor oglašuje, ta napreduje I aaracnUn dobt fte* 1ne v pnpoldasi «rai MESEČNA NAROČNINA SAMO 12 DIN NAROČI SE V LJUBLJANI KNAfUEVA UUCA tTEV. • Urejuje: ivmp iupanćic, — Za aNarodoo tsHaroo: Pran Jeaerse^ — Za op»a»o io mamam m det lista; Otoo Urmml. — Vsi t Ljubljani.