Poštnina plačana v gotovini
%:..
GRAD BEN I VESTN IH
LETO XIV 3ANUAR 1965 ŠTEVILKA
G P  - O B N O V A - :  G R A D N J A  I N D U S T R I J S K E G A  O B J E K T A  - M L A D I N S K A  K N J I G A -  L J U B L J A N A
usnim
N. A m braseys: Poročilo o potresu v  Skopju 26. ju lija  1963
Lenard  Treppo, dipl. inž.: Industrializacija stanovanjske 
i z g r a d n j e ..................................................................................
Iz glasil naših kolektivov
D. R.: Vesti iz k o le k tiv o v .............................................................
Obvestila Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani
Racionalizacija eksperim entalnega določanja hidravličnih  
lastnosti tehnično gladkih vodovodnih cevi . . . .
Sem inar o gradnji na potresnih p o d ro č jih .........................
Gradbeni center Slovenije
Posvetovanje o industrializaciji stanovanjske graditve 
v SR S lo v e n i j i .......................................................................
Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij 
v  Ljubljani
Fedor Škerlep, dipl. inž. arh.: P roblem atika oblaganja 
fasad z m arm ornim i p lo š č a m i.........................................
1 A m braseys N.: The Skopje earthquake of july 
26, 1963 A sum m ary report
8 Treppo L.: Industrial dwelling construction 
16
17
18 I
19
21
O dgovorn i u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž.
U red n išk i o d b o r: Ja n k o  B leiw eis, d ip l. inž., L o jze  B lenkuš, d ip l. inž., L o jze  C epuder, V lad im ir Č adež, d ip l. inž., p ro t. 
Bogo F a tu r , M a rja n  F e r ja n , d ip l. inž., V ek o slav  Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo  K eržan , dipl. inž., M aks M egušar dipl. 
inž., B ogdan  M e lih a r, M irko M ežnar, d ip l. inž., B ogo P ečan , B oris P ip a n , d ip l. inž., M a rjan  P re z e lj, d ip l. inž., D rag an  
Raič, F ra n c  R u p re t, L ju d e v it  S k ab ern e , d ip l. inž ., V lado Š ram el, dipl. inž.
R ev ijo  izd a ja  Z v eza  g ra d b e n ih  in ž e n ir je v  in  te h n ik o v  za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a  15, te le fo n  23-158. Tek. ra č u n  p r i 
N aro d n i b a n k i 600-14-608^109. T iska  t is k a rn a  »T oneta Tom šiča« v  L ju b lja n i . R e v ija  izh a ja  m esečno . L e tn a  n a ro č n in a  
za n eč lan e  15.000 d in a r je v . U red n ištv o  in  u p ra v a  L ju b lja n a , E rjav čev a  15.
GRADBENI
VESTNIH
GLASILO  ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVEN IJE
ŠT. 1 —  LETO XIV —  1965
Poročilo o potresu v Skopju 26. julija 1963
DK 624.042.7(047) (Skopje) N- a m b r a s e y s
D osedanji študij potresa v Skopju kaže, da so bili uničujoči prem iki ta l sunkov- 
nega tipa in povezani z m ajhnim i epieentričnim i razdaljam i plitv ih  potresov, ki so 
se dogajali v predelih, ki jih  označuje mozaična struk tu ra . Ti prem iki tal so verje tno  
nastali zaradi gibanja mas, ki ga je  povzročilo ponovno vzravnavanje tektonskega 
bloka, na katerem  leži Skopje, ki je  bilo še poudarjeno s pojavom  transverzaln ih  
valov. Sunek je pokazal nenorm alno velike pospeške tal, neobičajne p ri njegovi m ag­
nitudi. Ves potres je tra ja l m anj kot 5 sekund. Rušilni del p rem ikanja ta l je bil 
ugotovljen kot enosmeren in  ni tra ja l več kot nekaj desetin  sekunde. Za tak  tip  
p rem ikan ja  ta l je zelo težko določiti stopnje intenzitete (MM).
Glavne značilnosti potresa v Skopju
Dne 26. ju lija  1963, približno ob 0.4 po sred­
njeevropskem  času (GMT), je bil v severni Make­
doniji (Jugoislavija) močan lokalni potres. P ri tem 
je bilo 1070 oseb ubitih, ran jen ih  pa 3700. Potresni 
sunek je  popolnoma porušil ali poškodoval 40io/o 
hiš v m estu Skopje in približno 2 %  hiš v okoli­
ških naseljih.
G lavna značilnost potresa v Skopju, kakor 
tudi potresa v Agadiru leta 1960, je izrazita lokali­
zacija hudih poškodb, k i je bila koncentrirana na 
površino, precej manjšo kot 100 km2. Večji del te 
površine zavzema mesto Skopje, ki ima 220.000 
prebivalcev in  je staro več kot 14 stoletij. Zaradi 
potresa je  ostalo nad tr i  četrtine prebivalcev brez 
strehe. Toda visoke, arm irano betonske skeletne 
konstrukcije, modeme inženirske konstrukcije kot 
tovarne, mlini, mostovi, jezovi, podzemni cevovodi, 
avtomobilske ceste — vse, k ar sicer ni bilo pose­
bej projektirano glede na potresne sile, a je bilo 
dobro projektirano in zgrajeno za normalne po­
goje, je utrpelo malo poškodb. Dva betonska je­
zova M atka in Lipkovo, situ irana približno 15 km 
iz Skopja, sta popolnoma nepoškodovana.
Značilnosti glavnega potresnega sunka so po­
vzete na tabeli I. *
* Avtor, ki je znani angleški strokovnjak za seiz­
mologijo, je  imel ta  re fera t na M ednarodnem  simpo­
ziju za potresno varno gradnjo  v  Skopju septem bra- 
oktobra 1964 in  ga je p repustil v prvo objavo »Grad­
benem u vestniku«, za k a r se m u uredništvo iskreno 
zahvaljuje.
Tabela I
Karakteristike glavnega sunka
D atum 26. ju lij 1963
Čas začetka 041711 (GMT) — srednje-
epicenter
mikroseizm ični
evropski čas 
42 00.5'N — 21° 27.3'E (14)=
m akroseizmični 42 10 N — 21° 26'E (4)
m agnituda 6,0 (4)
globina žarišča 4 km ± 2 km (4)
epicentrična jakost V III—IX (14)
področje m aksim alne 
jakosti 30 km 2 (14)
področje z I =  VIII 70 km 2 (4)
rad ij zaznavnosti 200 km (4)
* Glej b ib lio g ra fijo .
Ocene in izračuni učinkov potresa so bili ob­
javljeni v številnih razpravah in  poročilih (1— 14).
Skopski potres je bil površinski sunkovni po­
tres srednje jakosti, tak, ki bi v redko naseljenem  
predelu povzročil le malo škode. Na nesrečo se je 
to zgodilo na  gosto naseljenem  območju in imelo 
strašne posledice. Potresni sunek je pokazal več ali 
manj običajna znamenja.
Popolnoma je uničil več kot 30 %  hiš, ne da 
bi se te sesule. Tako je  nastal problem, kako po­
dreti ali popraviti te zgradbe. Z malo oddaljenih 
višjih točk ali iz zraka je bilo praktično nemogoče 
odkriti kakršnekoli poškodbe mesta. Potresni su­
nek je  bilo čutiti kot sunek z enako ali večjo ja ­
kostjo kot je  III (MM) na površini ca. 40.000 kva­
dratnih milj. Naj večja jakost sunka, ki jo je  na 
podlagi statistike ocenil avtor, ni presegla VIII
(MM), Ambraseys (2—5). M ercier (10) tudi navaja 
VIII—IX, podobno Despeyroux (8) X—XI. Zaradi 
zelo kratke dobe učinkovanja, ki pa ni upoštevana 
v MM skali, je potresu v  Skopju zelo težko dolo­
čiti precizno stopnjo jakosti po MM skali. Stein-
Sl. A. N ač rt S kop ja . S ra f ir a n i  del pom en i p o p lav ljen o  p o d ­
ro č je . 1. Več k o t 50 % u n ič e n ih  a li n ep o p rav ljiv o  p o šk o d o v a­
n ih  stavb . 2. M anj k o t  30 % n ep o p rav ljiv o  poškod o v an ih . 
3. P ra k tič n o  n o b en o  p o slo p je  n ep o p rav ljiv o  p o škodovano . 4. 
M anjše poškodbe . 5. Z e lo  m a jh n e  poškodbe. Iz o lira n a  p o d ­
ro č ja  poškodb  (1) so ca . 1  k m  severno  od m eja , p o d a n ih  n a  
slik i, k a k o r  tu d i  0,5 k m  zahodno
brugge (15) je  naletel na isto težavo* v zvezi s po­
tresom  v k ra ju  Prince William Sound leta 1964, 
katerega dolga doba učinkovanja tud i ni bila upo­
števana v  skali.
Pazljivo, vendar ne izčrpno iskanje v epicen- 
tričnem  območju ni odkrilo nobenega določenega 
prim era tektonskih prelomnic. Vprašanje je, če 
kažejo razpoke v  aluvialni plasti n a  mnogih mestih 
v Skopju, kakor tudi nekaj kilom etrov severno in 
severozahodno od mesta, na obstoj prelomnic.
Vodne curke, nastajanje razpok in m anjše ze­
meljske plazove je bilo opaziti n a  nekaterih  me­
stih, vendar so bili ti pojavi om ejeni n a  področja, 
k jer je  ta ln a  voda blizu površine, ali p a  tam, kjer 
so bili ugotovljeni artezijski pritiski'. Temeljna tla 
v Skopju sestoje iz kvartarn ih  aluvij skih plasti, 
ki ležijo na  terciarnih laporjih. Aluvij ska plast je 
v glavnem sestavljena iz proda s peskom  in blatom 
in je  zelo zgoščena. Žepe rahle zemlje so našli na 
nekaj mestih, največ tam, k jer je b ila zemlja iz­
sušena. Gostota aluvijske plasti na področju mesta 
variira  od nekaj m etrov do mnogo desetin metrov. 
Na nekaterih  mestih so pobočja te plasti zelo 
strma. Nivo talne vode se giblje približno od 2 do 
10 m pod površino in je odvisen od letnega časa, 
posebno pa od vodne gladine rek.
Zgradbe v Skopju lahko razdelimo na štiri 
vrste. (A) S tare konstrukcije iz nežgane opeke z le­
senim predalčjem  ali brez njega. (B) Konstrukcije 
z nosilnimi opečnimi stenami, ki nosijo armirano 
betonske ali lesene stropove. (C) Mešane konstruk­
cije iz arm irano betonskih stropov, ki jih nosijo 
deloma opečni zidovi in deloma arm irano betonski 
stebri in nosilci. (D) Arm irano betonske skeletne 
zgradbe z betonskimi stenam i ali brez njih. Razen 
tega bila je še ena strešna konstrukcija iz pred­
napetega betona in nekaj osam ljenih primerov 
prefabriciranih prednapetih elementov.
Po površini je  potres uničil 7 ;°/o teh zgradb. 
Popolnoma je poškodoval 29 '% poslopij. Precej po­
škodovanih je  40 °/o zgradb, ki p a  jih  je  mogoče 
popraviti. Ostalih 24 °/o poslopij v Skopju je bilo 
le malo poškodovanih (20 lo/o) ali p a  nepoškodova­
nih (4%>).
Mešane konstrukcije (C) so bile najtežje po­
škodovane. Tu so tudi našteli naj več j e število 
žrtev. Konstrukcije z nosilnimi opečnimi stenami 
(B) so bile precej poškodovane. Čeprav se niso vsa 
poslopja zrušila, so vendar toliko uničena, da jih 
ni mogoče popraviti. S tare konstrukcije iz nežgane 
opeke in  z lesenim predalčjem  (A) so pretrpele pri 
sunku hudo škodo, a so se obnašale precej bolje 
kot tipa (B) in  (C). A rm irano betonske skeletne 
konstrukcije so bile razm erom a malo poškodovane 
in le dve m ajhni zgradbi tega tipa (D) sta se zru­
šili. Pa tudi prednapeta konstrukcija  je bila po­
polnoma uničena. Razen Železarne ni v Skopju 
nobene okvirne jeklene konstrukcije. Ta tovarna, 
ki je v gradnji, je  u trpela  le m anjšo škodo.
Skopje ni bilo zgrajeno z ozirom na odpornost 
proti potresnim  silam in večji del poškodb je na­
stal na zgradbah, ki so bile z dinamičnega stališča 
neprim erno projektirane. Mnoge zgradbe so bile 
projektirane po m odernih metodah. N ačrt teh so­
dobnih zgradb je bil v glavnem  zadovoljiv, v ne­
kaj p rim erih  nekoliko prem alo dimenzioniran in 
neprim erno detajliran. Seveda p a  tem modernim 
metodam pro jek tiran ja  niso sledile enake moderne 
metode gradnje in  sodobni m ateriali. Izredno spre­
m injajoča se kvaliteta gradbenih materialov in 
metod gradnje igra bolj odločilno vlogo p ri odpor­
nosti zgradbe kot pa pom anjkanje prim ernega di­
namičnega projekta. Slika A prikazuje porazdeli­
tev škode v središču mesta.
Vse, kar je znanega o zemeljskem prem iku v 
Skopju, tem elji praktično na makroseizmičnih opa­
zovanjih. Sodeč po obnašanju različnih konstruk­
cij in objektov, kakor tudi glede na osebne reak­
cije ljud i lahko rečema, da je bil uničujoči premik 
zemlje sunkovnega tipa.
Po pričevanju očividcev se je zemlja pričela 
gibati v  smeri NNE—SSW hkra ti z bobnečim ver­
tikalnim  premikom. To začetno gibanje je  prekinil 
zelo k ra tek  sunkovit horizontalni prem ik zemlje v 
sm eri WNW. To gibanje je  povzročilo ogromno 
škodo. Trajalo je  le nekaj desetin sekunde, kajti 
instrum enti so pokazali, da potres v  celoti ni tra ja l 
dalj časa kot 5 sekund. Na zgradbah so nastale 
strižne deformacije (slika 1), opečne stene so raz­
pokale v smeri svoje podolžne osi (slika 2), težko 
pohištvo se je premikalo, voda se je iz m ajhnih 
fiksiranih  posod razlila in  ljudi je vrglo na tla. 
S tatistična obravnava večjega števila prim erov je 
pokazala, da je 78 %  celotnega števila opazovanj 
označilo močan zemeljski prem ik v smeri WNW 
(50°—80° W).
Sl. 1. P oslop je  n a sp ro ti  pošte  v  Ž elezn išk i u lic i. P r i t l ič je  je  
s tr ižn o  d e fo rm iran o , s te b r i  so se n ag n ili za 5° iz v e r tik a le , 
z g o rn ja  n a d s tro p ja  so ra h lo  poško d o v an a . V p r i tl ič ju  so b ile  
opažene to rz ijsk e  poškodbe . P u šč ic a  ozn aču je  sm er p re m ik a  
ta l. P oslop je  je  v  k o n s tru k c ijsk e m  p og ledu  un ičeno . P re d ­
m e ti, razm e tan i v  p rv e m  n a d s tro p ju , o zn aču je jo  m ak s im a ln e  
pošk o d b e  ca. 0,40 g, v e r t ik a ln e  0,10 g, g lav n a  p e rio d a  je  t r a ja la  
0,25—0,3 sek
Nekaterim  hišam  z nosilnimi opečnimi stena­
mi se je porušilo samo pritličje, s čimer se je viši­
na zm anjšala za eno etažo (slika 3; p rim erjaj po­
dobne prim ere v Agadiru). Stene, stoječe v smeri 
potresnega sunka, je  odrezalo od temeljev, da so 
zdrsnile vzdolž svoje vzdolžne osi. Priključene 
stene, postavljene pravokotno glede na  os gibanja, 
so vzdržale sunek, čeprav so bile prekomerno de­
form irane (sliki 4 in  5). Stanovanjskim  blokom iz 
opečnih nosilnih sten, tri do šest nadstropij viso­
kim, je  prerezalo pritličje, čeprav so zgornja nad­
stropja ostala nepoškodovana. Soležni zgradbi z 
zelo različnimi togostmi (toga konstrukcija na za­
hodni strani elastične) je prelomilo obe v eni 
smeri, brez znakov zdrobljen j a med njim a (slika 6). 
V pritlič jih  so težko pohištvo, težje peči in štedil­
niki zdrsnili na parketna ali cementna tla  in pu­
stili za seboj kot sled premika eno samo ravno 
prasko na tleh. P ri stanovanjskih blokih z dolgo 
osjo, usm erjeno v smeri WNW—ESE, razdeljenih 
s fugami na tr i ali več delov, je k rajne vzhodne 
dele težko poškodovalo, vrglo vstran in  porušilo 
(slika 7).
Večina zgradb v Skopju je pro jektiranih  tako, 
da imajo majhno odpornost proti potresnim  silam. 
Sedaj je  to očitno spričo hudih poškodb, ki so jih
SL 2. M lad insk i k lu b  (v gradnji^. P re g ra d n a  s te n a  z železo- 
b e to n sk o  vezjo  n a  b e to n sk i plošči je  b ila  p re s tr iž e n a  vzdolž 
d ru g e  ša re  z id u ; p re m a k n je n a  vzdolž lo n g itu d in a ln e  osi za 
2,5" (d) (6,3 cm ). P u šč ica  kaže sm er su n k a  (N 7 OW)
Sl. 3. U lica  D ju re  D jakoviča. Eno izm ed  poslop ij z nosiln im i 
opečn im i s te n am i, k i im a u n ičeno  in  zd rob ljeno  sam o p r i ­
tlič je . V išina  se je  z red u c ira la  za eno n ad s tro p je . P odobni 
p r im e r  so b ili v  A g ad iru
utrpele. Vendar pa so visoke zgradbe do 15 nad- 
stropih, projektirane v glavnem brez ozira na po­
tresne sile, prestale potresni sunek z manjšo škodo.
Podzemeljske gradnje, vodovodi, kablovodi, 
kanalizacija itd. praktično niso bili nič poškodo­
vani in  so brez znakov, ki bi kazali, da so utrpeli 
večje prem ikanje tal.
Ni dvoma, da je bilo uničujoče prem ikanje tal 
šunkovnega značaja, usm erjeno od ESE proti WNW, 
in da je bilo omejeno samo na področje Skopja z 
radijem  približno 5 milj od centra mesta.
Zanimivo je, da področje, na katerem  so opa­
zovali to vrsto prem ikanja tal, zavzema dve četr­
tini m esta in  je omejeno z dvema paralelnim a črta­
ma v  sm eri NW-SE, vzdolž katerih  so bili locirani 
skoraj vsi epicentri nadaljn jih  sunkov (14). Proti 
severu in jugu področja, omejenega s tem a dvema 
črtam a in  v neposredni bližini mesta, je prevladu­
joča smer rušilnega dela potresnega sunka bila 
obrnjena, tj. zemlja se je prem ikala proti SSE. 
V nekaterih  prim erih je bil ta  dokaz prav značilen, 
kot je to v prim eru področij predgorja Vodno in 
vzhodno od Butelja, ki kaže na to, da so bili ti 
direktni učinki v zvezi s strižnim i silami, učinku­
jočimi na robovih tektonskega bloka, na katerem  
leži Skopje.
Ta opazovanja, skupno z dejstvom, da skopsko 
področje spada v epicentrično območje, narekujejo 
misel, da je med potresom mesto z okolico p re tr­
pelo nenadno silovito prem ikanje mas in morda 
znaten, enosmeren premik. Podrobne študije ze­
m eljskih premikov (4) (14) odkrivajo, da je poru­
šitev povzročilo nenadno ponovno naravnanje ene­
ga ali več tektonskih masivov, ki sestavljajo mo­
zaično struk tu ro  vardarskega področja. Te študije 
domnevajo, da je masiv, na katerem  stoji Skopje, 
p re trpel nagib proti NNE in istočasno doživel tud i 
močno drsenje proti severozahodu. Amplituda ze­
m eljskega gibanja je bila precejšnja in čas tra ja ­
n ja sunka izredno kratek. Indirektne m eritve so
Sl. 4. M lad insk i k lu b . P re g ra d n a  s te n a  iz v o tle  opeke, u sm e r­
je n a  E—W, je  b ila  p re s tr iž e n a  vzdolž p rv e  ša re  zidu , k i je  b il 
de lno  z d ro b lje n  (cde); d ru g a  ra z p o k a  je  rav n o  pod vezjo. 
S tene  n a g n je n e . P u šč ica  ozn aču je  sm e r p re m ik a  ta l (N 60 W).
S tene  sto jijo  n a  b e to n sk ih  tle h
pokazale horizontalne relativne am plitude od štiri 
(4) do osem inčev (14) (10 do 20 cm). Začasni re­
zultati re trianguliran ja tega področja potrjujejo 
tra jn e  prem ike zemlje pro ti WNW za dva do tri 
inče (5 do 7,5 cm). Zelo neverjetno je, da bi rušilno 
prem ikanje zemlje nastalo zaradi okrepljenega 
delovanja transverzalnih valov, kar so domnevali 
nekateri strokovnjaki, ki so obiskali Skopje. Me­
sto leži tako blizu središča potresa, da bi že samo 
začetno delovanje transverzalnih valov moglo imeti 
določene posledice. P ri tak ih  m ajhnih epicentrič- 
nih razdaljah se valovi ne m orejo pojaviti v svoji 
razviti obliki in biti vzrok močnejših regularnih 
nihanj zemlje.
Pomembni prim eri pretežno sunkovnega tipa 
zemeljskega prem ikanja v smeri WNW so številni.* 
Težki objekti so zdrsnili na ESE stran  in pustili 
za seboj sled svojega prem ika samo v tej smeri. 
Edinole stene, stoječe v sm eri E—W, so bile odre­
zane od svojih tem eljev in  so zdrsnile longitudi­
nalno, v nekaterih  prim erih  celo za več inčev. 
Priključene zgradbe z različnim i togostmi so po­
kazale opazne znake medsebojnega stisnjenja le 
takrat, če je bila elastična konstrukcija na zahodni 
strani od manj elastične.
Sl. 5. N ovi m es tn i h o te l (v g rad n ji)  n a sp ro ti M lad inskega 
k lu b a . P re g ra d n a  s te n a , p re s tr iž e n a  vzdolž svo je  osnove. B e­
to n sk a  vezna g red , k i  je  d e lovala  k o t n ab ija lo , je  p o šk o d o ­
v a la  s te b e r  n a  d ru g i s tra n i  stene
Zgradbe, posebno opečne konstrukcije, je pre- 
striglo samo v eni smeri. P ri tem so se pokazali 
docela jasni znaki enosmerne deformacije. Leseni 
drogovi, noseči telefonske in  električne vode, niso 
bili poškodovani, in žice, ki so jih nosili, v večini 
prim erov niso bile n iti zvite ali razvlečene. Toda 
pri tleh pa so drogovi naredili razpoke v obliki 
meseca s tem, da so porinili zemljo proti vzhodu.
Uničevalni del zemeljskega prem ikanja je bil 
zelo silovit in kratko trajen . Prenehal je, še preden 
je mogel povzročiti popolno porušitev večine po­
škodovanih poslopij, ki so po potresu ostala razbita 
do roba popolne porušitve, vendar še stoječa. 
Morda bi lahko nastala diskusija o tem, da poslopje, 
ki je na meji porušitve, še ni nujno doživelo k ra ­
tek potres zato, ker je potreben različen čas, da 
se uničijo poslopja različnih tipov. Toda tu  im a­
mo prim er več kot 1000 poslopij zelo različnih ti­
pov, ki so bila razrušena do meje porušitve, toda 
celo šibke zgradbe so ostale pokonci.
Razen tega kažejo začasni rezultati razmeroma 
preprostih inženirskih metod za indirektno oceni­
tev magnitude zemeljskega prem ikanja, da je mo­
ra la  biti glavna zem eljska akceleracija v poprečju 
zelo visoka in kratko tra jna. Številne ugotovitve 
so bile dobljene z različnimi metodami za p rev r-
Sl. 6. E n a  to g a  in  e n a  e la s tič n a  h iša  n a sp ro ti h o te lu  T u ris t. 
P la s tičn i č le n k i so se p o ja v ili  v  s te b rih  (zaokroženo). N obe­
neg a  z n ak a  s t is n je n ja ;  s tre šn e  opeke, k i so p ad le  v  razpoko , 
se n iso  zd ro b ile . Z g o rn ja  n a d s tro p ja  sk e le tn e  zg rad b e  so b ila  
ra h lo  poškodovana
njene objekte (16), za objekte, ki so zdrsnili, za 
številne tovarniške dim nike in  arm irano betonske 
skeletne zgradbe z elastičnim  pritličjem . Ugotovit­
ve p ri objektih, ki so m ed potresom drseli in  pu­
ščali za seboj vidno sled  premikanja, predstavljajo  
najštevilnejše prim ere. Seveda so bile ugotovljene 
tud i anomalije. Dokler ne bodo pojasnjene, bo tež­
ko reči, do katere m ere se lahko zanesemo na re ­
zultate. V glavnem  tvorijo horizontalni seizmični 
koeficienti, vrednosti do 45'% g in vertikaln i do 
10 '°/o g s kra tk im  pulzivnim  trajanjem , okoli 0,2 
sek, najvišjo  zgornjo mejo. Taki so bili izjemni.
Prevladovali so seizmični koeficienti s 30 °/o 
in s  pulzivnim  tra jan jem  skoraj 0,3 sek. Predom i- 
nantne zemeljske pospeške je bilo težko oceniti, 
toda gotovo niso bili m anjši kot poprečno 15 %  g. 
Za konstrukcije z lastnim i periodami m ed 0,7 do 
0,9 sek in  s 5 l0/o kritičnim  dušenjem so bile ugo­
tovljene spektralne vrednosti h itrosti m ed 0,6 do 
0,7 m/sek. R ezultati teh  preprostih metod kažejo, 
da se j e naj večji del seizmične energije porabil v 
močnem, enosmernem, izredno kratkotrajnem  sun­
ku. Ne moremo reči, da  bi oscilatorna gibanja 
zemlje, ki so sledila, ne povzročila nobenih posle­
dic. Drži pa, da so glede škode bila sekundarnega
pomena. Tudi m anjša gibanja v drugih smereh, ki 
so sprem ljala rušilni del potresa, niso izvzeta. Ker 
rušilni del zemeljskega gibanja ni bil zadrževani 
oscilatom i prem ik in  n i tra ja l dalj časa, temveč 
je bil le k ra jši silovit sunek, zato kratek  čas tra ­
jan ja  ni dovolil, da bi dušenje v konstrukcijah 
prišlo do izraza in  veljave.
V epicentričnem  območju zelo plitvega potresa 
ali blizu zem eljskih razpok bodo zemeljski prem iki 
pokazali zlasti visoke pospeške, zvezane z zelo 
visokimi frekvencam i. Glede na površinsko geo­
logijo in  razdaljo od izvora potresne energije lahko 
ta  gibanja pripišemo kombinaciji transverzalnih 
valov z gibanjem  zemeljske mase. Gibanja, ki so 
nastala zaradi prem ika zemeljske mase, bodo p re­
vladovala zelo blizu prelomnic ali po vsej večji 
površini v prim eru prem ika celotnega bloka. V ta ­
kem prim eru  bo celotno tra jan je  gibanja razme­
rom a krajše in  rušilni del potresa bo podoben 
sunku.
Nagibam se k  misli, da sta  b ila potresa v 
Skopju (M =  6,0) in v  Agadiru (M =  5 SU ) tega 
tipa. Glede Makedonije p a  je treba še ugotoviti, 
če bi sunki z magnitudo >  6 mogli biti tega tipa. 
Potencialna energija, ki je lahko nakopičena v 
s truk tu ri m ajhnih tektonskih blokov, m ora biti 
omejena. V resnici pa seizmološka zgodovina se­
vernega dela vardarske cone (ki im a zelo plitvo 
mozaično strukturo) kaže, da so bili v zadnjih 300 
letih  vsi potresi ekstremno lokalni, z M manj kot 
6—5 3U . Težko je bilo pričakovati, da bo skopsko 
področje kazalo natančno iste karak teristike sunka 
v vseh k ra jih ; omenjeno je bilo (4), da so celo v 
m ejah enega področja pomembne razlike med zna­
čilnostmi tra jan ja  pospeška, ki jih  je  preprosto 
razložiti z razlikam i odpornosti konstrukcij in  v 
geologiji tal. Vsekakor p a  je bilo ugotovljeno, da 
take razlike izginejo pri sistem atičnih preiskavah, 
ker niso nič več kot izjemni prim eri, do katerih  
pridem o z nesistem atičnim  opazovanjem. Pač pa 
so se pojavile bistvene razlike v stopnji škode v 
različnih delih mesta in  celo v  isti skupini hiš.
Sl. 7. M estn a  č e tr t  K arpoš. N a jv zh o d n e jš i del opečn ih  s ta n o ­
v a n jsk ih  b lo k o v  je  b il po ru šen . D im n ik i (c) so p a d li n a  
vzhodno s tra n
Analiza škode kaže na znatno- razliko med različ­
nimi vrstam i gradbenih m aterialov in tipi kon­
strukcij.
Področja najhuje poškodovanih con sovpadajo 
s področji mesita, ki so bila poplavljena v novem­
bru 1963, ravno devet mesecev pred potresom. Na 
teh področjih so poplava, intenzivno črpanje vode 
iz tem eljev in  nato tud i um ik vode v prodnato 
podlago načeli nosilno zmogljivost tem eljnih tal.
Verjetno je, da so bili z intenzivnim črpa­
njem iz proda odstranjeni drobni delci te r da je 
poplavljenje zgradb začasno delno razbremenilo 
temelje. Po poplavi in pred  potresom  se je to 
zmehčanje zemlje pokazalo kot posedanje cest in 
nekaterih  zgradb ter je povzročilo- poškodbe ne­
katerih  konstrukcij v mestu. Med potresom so 
majhni, relativni posedi, v m etastabilnih temeljnih 
tleh poplavljenega področja, povzročili napetosti 
v nosilni konstrukciji zgradbe. Te napetosti so se 
superponiral-e z napetostmi, ki jih  je v nosilni 
konstrukciji povzročil potres (slika 1). Rezultati 
m ikroregionalne študije centralnega skopskega 
področja kažejo, da je  v m ejah večjega dela Skopja 
učinek kvartarn ih  naplavin in  gladine talne vode 
povzročil porast »b-azn-e« napetosti terciarnih la­
porjev vse do 1 K -stopnje po (MM) skali, (4). Ti 
porasti so bili izračunani s pomočjo- formule Med­
vedeva (17) in  se njihova porazdelitev ni preveč 
ujem ala z opazovano porazdelitvijo škode.
V glavnem  so pogoji tem eljnih tal v  Skopju 
prim erni. Če upoštevamo-, da so bile zgradbe pro­
jek tirane za statične pogoje in  d a  so gradbeni m a­
teriali in konstrukcijske metode bili na splošno 
pod poprečjem, lahko povzamemo, da so se glede 
na naravo- sunka arm irano betonske skeletne kon­
strukcije dobro obnesle. M orda so se -skeletne kon­
strukcije, visoke do 15 nastropij, bolje obnesle, ker 
so elastične, pa tudi zato-, ker so predstavljale po­
membno inženirsko- delo v M akedoniji te r so zato 
bile konstruirane z veliko- pažnjo. V nekaterih p ri­
m erih so bile upoštevane tud i sile vetra.
Sklepi
To je kratko, zgolj pregledno poročilo o po­
tresu v  Skopju in  ga ne smemo sm atrati kot de­
finitivno- n iti kot kompletno. Potres v  Skopju na­
rekuje m orda prim erjavo s potresom  v Agadiru, 
ki je bil po vsej verjetnosti tudi sunko-vnega tipa. 
To kaže, da izpričujejo površinski potresi, tipični 
za mehanizme m ajhnih blokovnih -struktur v epi- 
centrične-m p-o-dro-čju, lastnosti sunkovnega tipa, ki 
so nastale s kombinacijo- prem ika mas tektonskega 
bloka in m orda s sunkom transverzalnih valov. 
Potres v Skopju tudi kaže, da so za ta tip potresa 
zelo važne periode učinkov in da so zemeljski po­
speški sami nezadostni, da bi se učinki sunka po­
kazali na  konstrukcijah. Po drugi strani to opo­
zarja na nezadostnost obstoječe lestvice m erjenja 
jakosti potresa in na potrebo po boljšem k rite riju  
določevanja jakosti. Faktor tra jan ja  sunka se je
prav  tako pokazal kot ekstremno važen elem ent 
p ri določevanju škode in pri načrtovanju kon­
strukcij.
Zahvala
Avtor poročila je epicentrično območje obiskal 
najprej s pregledova-lno misijo avgusta 1963 pod 
pokroviteljstvom  B ritish National Committee for 
Earthquake Engineering. A vtor in  G. N. M orgen­
stern  sta bila po-slana v Skopje, da preiščeta vzroke 
potresa in  obseg škode. To poslanstvo- sta pod­
p rla  Royal Society in  Civil Engineering Research 
Council v Londonu. Naslednja avtorjeva m isija v 
Skopju je bila po naročilu UN UNESCO v s-eptem- 
bru-oktobru 1963 te r ja-nuarju-februarju 1964. To 
poročilo je objavljeno- z dovoljenjem UNESCO v 
Parizu in  naj se obravnava kot delo, ki predstavlja 
samo avtorjeve poglede, ne pa tudi poglede UNE­
SCO. Avtor bi se rad  zahvalil uslužbencem teh 
organizacij za njihovo -pomoč. In še ena zahvala: 
karkoli se je  posrečilo av torju  pri izvrševanju teh 
misij, je bilo storjeno s pomočjo plem enitega so­
delovanja mnogih inženirjev v Jugoslaviji.
B i b l i o g r a f i j a
1. ISI (1963) »Engineering report on seismic damage« 
Eng. News Rec., Oct. 17, pp. 36—39; November 14,
p. 16.
2. Ambraseys, N. (1963) »The Skopje earthquake of 
26 Ju ly  1963«
M em orandum  UNESCO/NS/1975/64, October 1963, 
47 pp., P aris
3. Ambraseys, N. (1964) »Seismologie survey Mission 
to Skopje«
M em orandum  UNESCO/NS/1805/63, Ja n u ary  1964, 
34 pp., P aris
4. Ambraseys, N. (1964) »An engineering seismology 
study of the Skopje earthquake 26th Ju ly  1963« 
Report, UNESCO/81.1105, F ebruary  1964, 109 pp., 
Beograd
4. a Ambraseys, N. (1964) »Studija seizmološkog inži-
njeringa skopskog zem ljotresa od ju la  1963«
Izveštaj za OPNKUN, SAMTES, Beograd, feb ruara  
1964, 88 pp.
5. Ambraseys N., M orgenstern N. (1964) »Prelim inary 
report on the  Skopje earthquake«
Bull. B ritish Natl. Comm. Geod. Geoph., Nr. SS/1964) 
The Royal Society London
6. Bubnov, S. (1963) »Vplivi potresa na stavbe v  Skop­
ju«, G radbeni vestnik, leto 12, št. 8-9, pp. 193—203, 
L jubljana
7. Bubnov, S. (1963) »Problemi obnove poškodovanih 
stavb v Skopju«, G radbeni vestnik, leto 12, št. 10. 
pp. 246—260, L jub ljana
8. Despeyroux, J. (1963) »Le seisme de Skopje«
Publ. B ureau Securitas, SOCOTEC, 62 pp., P aris
9. Kunze W., F in tel M., A m rhein J. (1963) »Skopje 
earthquake damage«
Civil Engineering, Decem ber 1963, pp. 56—59.
10. M ercier J., Rollet M. (1963) »Le seisme de Skopje 
e t ses rela tion  avec la  tectonique«
Comptes Rend. Acad. Sci., Seance 7 Oct., pp. 
2134-37, P aris
11. M oran T. W., Long W. B. (1964) »The strengthening 
of buildings dam aged by the 1963 ea rthquake in 
Skopje«
Report, UN/TAB Belgrade, 58 pp. Liverpool
12. Muto K., O kam ota S., H isada T. (1963) »Report of 
the Japanese ea rth q u ak e  engineering mission to 
Jugoslavia«
Rep. Overseas Technical Cooperation Agency, 34 
pp., Tokyo
13. Sorski A., A rsovski M. (1964) »On the recent tecto­
nic movem ents of the Skopje valley and its vici­
nity« UN/UNESCO Report, TAB Belgrade, 23 pp., 
Belgrade
14. Zatopek, A. (1964) »The Skopje earthquake of Ju ly  
26 1963« R eport UNESCO/TAB, February 1964, 75 
pp., Beograd
15. Steinbrugge, K. (1964) »Engineering seismology 
aspects«
Prelim inary  Rep. Prince W illiam Sound E arth ­
quake, U. S. C. G. S., A pril 1964, p. 72
16. Housner, G. (1963) »The behaviour of inverted pen­
dulum  structu res during earthquake«
Bull. Seism. Soc. America, vol. 53, Nr. 2, pp. 403—417
17. Medvedev, S. (1961) »Determination of the in ten­
sity of earthquake«
E arthquakes in  the U. S. S. R., p. 116, Izdat. Akad. 
Nauk, Moskva
AM BRASEYS N .:
THE SKOPJE EARTHQUAKE OF JULY 26, 1963 A SUMMARY REPORT
S y n o p s i s
The study of the Skopje earthquake so fa r shows 
th a t the destructive ground movements w ere of a 
shock type and th a t these w ere connected w ith  small 
epicentral distances of shallow  earthquakes occuring 
in regions characterised  by a mosaic structure. These 
movem ents of the ground seem to be due to the m ass 
m ovem ent caused by  th e  re -ad ju stm en t of the tectonic 
block upon w hich Skopje stands, perhaps coupled w ith
the onset of the transverse waves. The shock showed 
abnorm ally high ground accelerations, unusual for its 
m agnitude. The complete duration  of the earthquake 
was less th an  5 seconds. The destructive p art of the 
ground m otion w as definitely unidirectional and it did 
not last m ore than  a few tenths of a second. This 
type of ground m ovem ent makes it very  difficult to 
assign (MM) in tensity  grades.
Industrializacija stanovanjske izgradnje
DK 728.2.011.26 : 69.057.1 l e n a r d  t r e p p o , d i p l . i n ž .
Uvod
Naj za uvod na kratko  naznačimo oziroma de­
finiramo' nekaj pojm ov o industrializaciji gradnje 
na splošno. K adar govorimo o industrializaciji v 
gradbeništvu, ta k ra t mislimo na proučevanje, vna­
šanje in uvajanje najboljših  načinov in pogojev za 
izvedbo gradbenih in zaključnih del, ki so z na­
tančno pripravo dela prilagojeni sodobnim ekonom­
skim konceptom in tehničnem u napredku. Indu­
strializacija predstav lja  v vseh stopnjah izvedbe 
uporabo m ehaničnih sredstev in opreme te r stro­
jev, torej skratka mehanizacije, nam enjene za p ri­
pravo, izdelavo in obdelavo materialov, obenem pa 
znanstveno organizacijo gradbišča te r v širšem 
smislu racionalno organizacijo dela vseh faz, ki 
sestavljajo celotno gradnjo, tj. od programov, pro­
učevanja, načrtov, predračunov, do izvedbe, ob­
računov in končno eksploatacije objekta.
P refabrikacija je poseben del industrializacije. 
P rav zaradi prefabrikacije se je mogel opraviti po­
trebni razvoj vseh gradbenih strok. P refabrikacija 
izhaja iz osnovnih spoznanj o pripravi dela in o 
znanstveni organizaciji produktivnega procesa. Ta­
ko zahteva popolno- in precizno planiranje z vsemi 
elementi od zahtev investitorja, projektov in detaj­
lov, ki jih  izoblikujejo projektanti, do izvajanja 
(specifikacija m ateriala, term inski plani, razpored 
delovne sile in mehanizacije in detajli tehnološke­
ga procesa). Če je industrijska analiza dela do­
volj poglobljena, potem teži prefabrikacija k vk lju­
čitvi vseh del na določeni gradnji. Na ta  način nam 
ostane na  stavbišču samem le še sestava oziroma 
vključevanje prefabrieiranih in industrijskih ele­
mentov v celoto. Vsa ta dela na stavbi pa označu­
jemo kot montažo in torej montaža kot pojem ozna­
čuje stopnjo industrializacije.
Industrializacija stanovanjske gradnje je doživ­
ljala in še doživlja svojo razvojno pot ter bi pri 
tem  lahko naznačili dva ekstrem na pola tega raz­
voja. Prvi pol predstavlja tradicionalna gradnja z 
racionalizacijo, ali kakor jo mi označujemo trad i­
cionalna gradnja v razvoju. Drugi ekstrem pa pol­
na m ontažna gradnja oziroma izredno industriali­
zirana prefabrikacija. Vse vmesne stopnje razvoja 
pa lahko pripišemo polmontažnim sistemom g rad ­
nje. Glede na prejšnjo definicijo, da je montaža 
stopnja industrializacije, lahko naznačimo, da pri 
polni m ontažni gradnji montiramo in opravimo na 
gradbišču le neznaten del dela. Po francoskih po­
datkih znaša ta  odstotek po vrednosti del manj kot 
20 %. V tem  prim eru govorimo, da je gradnja 80 °/o 
montažna. Seveda bi 100 /̂o m ontaža po taki defi­
niciji p redstav ljala objekt, ki ga kompletnega p ri­
peljemo na že postavljene fundamente, kar pa za 
velike gradnje ni mogoče.
Naj na kratko definiramo zgoraj označene 
vrste industrializirane gradnje;
Tradicionalna gradnja z racionalizacijo oziro­
ma tradicionalna gradnja v razvoju bo še določen 
čas dom inirala kot sistem gradenj stanovanjskih 
objektov. Z uporabo m odularne koordinacije in 
uvedbo tipiziranih elementov in konstrukcij te r z 
bolj m ehaniziranim  delom je taka gradnja v zad­
n jih  letih napravila velik korak naprej.
Industrializirana prefabrikacija
Polmontažna gradnja je  karak terizirana z znat­
no uporabo prefabriciranih elem entov oziroma in­
dustrijskih metod gradnje ter tipiziranih vrst grad­
benega m ateriala. Kot smo že uvodoma naznačili, 
predstavlja razvojno stopnjo m ed tradicionalno 
gradnjo v razvoju in polno montažo te r  na ta  način 
uporablja vse tiste prijem e, ki jih  že ima tradicio­
nalna gradnja: modularno koordinacijo, maksimal­
no mehanizacijo, in teži za vsemi tistim i lastnost­
mi, ki naj jih  ima izredno industrializirana prefa­
brikacija. Izdelava konstruktivnih elementov na 
industrijski način je mogoča v posebnih stacionar­
nih ali poligonskih obratih, ali pa k a r na gradbišču. 
Jasno je, da taka polmontaža podaljšuje gradbeno 
sezono, izločuje slabe klim atske in  atmosferske raz­
mere, ki vplivajo na gradnjo, skrajšu je tudi delov­
ni čas gradnje in zm anjšuje stroške proizvodnje. 
Delo samo skuša čimbolj organizirati na industrij­
ski način te r  vključevati v delovni proces specia­
lizirane kooperante proizvajalcev. Polmontaža nam 
prevzgaja strokovni kader tako, da zmanjšuje ozi­
rom a odpravlja nekvalificirano delovno silo te r na 
ta  način veča produktivnost. K er uporablja razne 
prefabricirane izdelke, ni uniform irana, temveč jo 
je  mogoče prilagoditi zahtevam , ki jih narekuje 
urbanistični in  arhitektonski koncept v raznih va­
riacij ah.
Dana je možnost u stvarjan ja  raznih tlorisov 
glede na funkcionalnost stanovanja in arhitekton­
ski koncept objekta, višino objektov, orientacijo 
stanovanjskih objektov in  struk tu ro  stanovanj. Iste 
tipske elem ente je  nam reč mogoče uporabiti v raz­
ličnih kom binacijah v različnih objektih ter je na 
ta način podana možnost, da večje število podjetij 
na raznih področjih vgraju je te elemente v svoje 
objekte. Uporaba teh elem entov je nujna tudi pri 
nestanovanjski gradnji npr. p ri upravnih zgrad­
bah, šolah, m anjših bolnišnicah itd.
Industrializirana prefabrikacija ne zahteva 
večjih začetnih investicij. Glede na to že m anj­
še število enakih elementov predstav lja  rentabilno 
serijo. V tem  vidimo veliko prednost polmontaže, 
ki nas vodi tudi do pocenitve stroškov stanovanj­
skih gradenj.
Tu bi rad  dodal še nekaj besed o splošnih za­
konih industrializacije, ki veljajo  seveda tudi v 
gradbeništvu. Vsak na industrijsk i način priprav­
ljen elem ent (konstrukcija, sistem, delovna opera­
cija, pa tudi stanovanje oziroma objekt) ima do­
ločeno serijo rentabilnosti in  minimalno serijo ena­
kih proizvodov. Če ta  m inimum ni dosežen, pride 
do ekonomskih težav in povišanja cene. Doseči »mi­
nim alno serijo rentabilnosti«, tj. doseči t. i. »ka­
skado znižanja cene z industrijsko proizvodnjo« 
je predpogoj za doseganje ekonomskih efektov p ri 
industrializirani gradnji. Izračun minimalne serije 
rentabilnosti je  neobhodni sestavni del p rojekta 
vsakega industrijskega postopka. Poleg minim alne 
serije je potrebno določiti tudi optimalno serijo 
rentabilnosti. Šele na osnovi obeh izračunov se mo­
remo v konkretnem  prim eru odločiti, kaj bomo 
opravili v prefabrikaciji in kaj tradicionalno na 
gradbišču. P ri tem  je ekonomski efekt edini stvar­
ni kriterij.
P ri sistemih, ki operirajo z manjšimi elemen­
ti, je  m inim alna serija redkokdaj m anjša od 300 
do 500 stanovanj na  leto p ri zagotovljenem kon- 
tinuirnem  delu skozi 3—4 leta.
Iz tega lahko sklepamo, da v SRS dosedaj še 
nismo imeli ekonomske industrializirane gradnje, 
temveč samo gradnjo večjih ali m anjših proto­
tipov.
Jasno je, da tudi polm ontaža zahteva preciz­
nost v dimenzijah (tolerancah) izdelkov te r kvali­
teto vseh del, katero pa je mogoče tudi doseči. Za­
h teva prav  tako tesno sodelovanje projektantov in 
izvajalcev ter vseh tistih, ki se ukvarja jo  s pre- 
fabrikacijo (tu je m išljena tudi v rsta  kooperantskih 
sodelavcev). V konstruktivnem  pogledu je mogoče 
p ri gradbenih delih polm ontaže uporabiti vse p re­
fabricirane elemente, ki jih  uporablja tradicional­
na gradnja v  razvoju kot so npr.: stropovi, p re­
klade, stopnišča ipd. Mogoče pa je  uporabiti tudi 
elemente, ki jih  že uporablja polna montaža, kot 
so npr.: stenski panoji, predelne stene itd. Za te 
elemente lahko uporabim o bodisi beton in razne 
izolacijske m ateriale, pa  tudi opečne vložke, odvis­
no od tega, kakšni so lokalni (rajonski) v iri suro­
vin. Vse to je  odvisno od cene izdelka, ki k arak ­
terizira celotno ekonomiko gradnje. Posebna vrsta 
polmontažne gradnje je  tudi gradnja u litih  objek­
tov, ki so s pridom  uporablja v  svetu. Za to so po­
trebni ustrezna m ehanizacija in ustrezni m ateriali.
P ri polm ontažni g radnji je bilo dosedaj težišče 
industrializacije na  gradbenih delih in  veliko manj 
na finalnih delih. Industrializacija gradenj pa 
zahteva paralelizacijo grobih in zaključnih del tj.
Sistem  »Jugom ont« — S tan o v an jsk i o b jek t v  Z a g re b u
uvedbo industrijsk ih  metod pri finalnih in instala­
cijskih delih, torej uvedbo industrializacije za ce­
lotno gradnjo. P ri polni montaži je večji del indu­
strijske finalizacije že opravljen v sami p refabri- 
kaciji. P ri polmontaži pa  je potrebno industrializa­
cijo finalnih del razviti do take mere, da bo skup­
no s prefabrikacijo gradbenih elementov res do­
segla tisti namen, ki je bil uvodoma že naznačen, 
to je industrializ irati gradnjo celotnega objekta.
Izredno industrializirano prefabrikacijo oziro­
m a polno montažo lahko delimo glede na  težo 
posameznih elem entov na:
— težko montažo,
— srednje težko montažo,
— lahko montažo,
— teža elem enta več kot 2 toni,
— teža elem enta do 2 ton,
—• elemente je mogoče ročno m ontirati.
Glede na vrsto in obliko konstruktivnih ele­
mentov pa na gradnjo:
— z velikimi bloki (opečni, betonski itd.),
— z velikimi paneli,
— s skeletnim  sistemom,
— s celičnimi elementi,
kar je vse v bistvu »težka montaža«.
K onstruktivna sestava posameznih elementov 
je seveda različna in uporaba posameznih m ateria­
lov široka. Vse to je  odvisno od zasnove konstruk­
cije in koncepcije celotnega objekta glede na teh ­
nične, fizikalne in  higienske zahteve stanovanja.
Izredno industrializirana prefabrikacija (tu je 
mišljena predvsem  gradnja z velikimi panoji) ima 
prednost v p lan iran i masovni izgradnji na določe­
nem  terito riju  in za daljšo dobo (veliki rajoni, nove 
stanovanjske četrti, večji potrošniški centri). Težko 
montažo karak teriziraj o velike začetne investicije
za obrate in opremo (kompletne tovarne s celotno 
opremo in stro ji za proizvodnjo elementov, težki 
žerjavi za montažo in težka posebna transportna 
sredstva), zaradi tega je potrebno am ortizirati vse 
te investicije na daljšo dobo in z masovno proiz­
vodnjo. Proizvodnja elementov se opravlja v po­
sebnih, m ehaniziranih, stabilnih ali premičnih to­
varnah na dosledno industrijski način. Montaža ob­
jektov je mogoča vse leto ter je reducirana na 
minimum (kot smo že omenili, naj bi ta  meja zna­
šala 20%  del n a  stavbi). Težka montaža pa za­
hteva osvojene in  za gradnjo prilagojene načrte, 
ki dopuščajo v arhitektonskem  pogledu le manjše 
variacije objektov. Prilagoditev sistema na funk­
cionalni koncept stanovanjskih tlorisov glede na 
struk turo  stanovanj, orientacijo objektov, višino 
objektov za določeno rentabilno serijo' elementov 
je m inim alna (pri določeni seriji n i mogoče spre­
m injati oblike in  dimenzije elementov, temveč le 
njih  število in  to samo prek rentabilne serije). 
Glede na m anjšo prilagodljivost kot je bila prej 
označena, lahko pride na določenem teritoriju  do 
»uniformiranosti« objektov, npr.: v Beogradu, kjer 
gradijo letno okoli 10.000 stanovanj, bi bilo mogoče 
po sistemu »Kongrap« zgraditi ca. 1000 stanovanj 
letno, kar je  za ta  sistem njegova »rentabilna se­
rija«. Izgradnja do 20%  »delno uniform iranih« ob­
jektov pa predstav lja še dopustno mero p ri gradnji 
zaključnih naselij. V Ljubljani npr., k jer gradimo 
v blokovni gradnji ca. 3000 stanovanj letno, pa bi 
ta odstotek glede na rentabilno serijo znašal 33 %, 
kar pa nikakor ni sprejemljivo.
Polna m ontaža je karakterizirana tudi s težo 
posameznih elementov, ki (v Franciji do 8 ton) 
dosegajo p ri zidovih, stenah in stropovih velikosti 
sobe. Panelna montaža teži za čim večjimi elemen­
ti, zaradi m anjšega števila stikov, ki so najšibkejše 
točke montaže same. Ti elementi so finalno ob­
delani (ometi, površinski tlaki, vgrajene instalacij­
ske naprave) in  se s posebnimi elementi (sanitarna 
baterija, električni priključki itd.) dopolnjujejo v 
celotni sistem. Praktično je treba na stavbi vse te 
elemente le sestaviti oziroma povezati, za kar je 
potrebno le  malo časa od tistega, katerega zahteva 
izgradnja celotnega objekta.
Lahka montaža je ekonomsko uspešna, če upo­
rab lja  tudi lahke m ateriale za elemente tako, da 
za montažo samo niso potrebna specialna težka 
montažna sredstva. Pri tem! so ti elementi take ve­
likosti in  teže, da jih je mogoče tudi ročno mon­
tirati. V tem  prim eru so seveda tudi investicije za 
opremo na stavbišču in transportna sredstva m anj­
ša. Tudi lahka montaža uporablja finalno indu­
strijsko obdelano prefabricirane elemente kot so 
stene, zidovi, stropovi te r tipizirane izdelke indu­
strijske proizvodnje, kot so vrata, okna, sanitarna 
baterija itd. Kot m aterial uporablja lahka montaža 
za izdelavo posameznih elementov pretežno les, 
aluminij, um etne mase, lahke betone ipd. K arak­
teristika lahke montaže je tudi njena hitrost te r s 
tem  seveda h itro  mogoča eksploatacija objektov. 
P ri uporabi lesenih elementov in delov je taka lah-
Sistem  »Jugom ont«  — M ontaža p a n o je v  n a  s tan o v an jsk em  
o b jek tu  v  Z ag reb u
ka montaža sorazmerno enostavna in jo označuje­
mo kot suho montažo. Predvsem  se je lahka mon­
taža uveljavila pri mal ostano vanjski gradnji, to 
so: individualne, atrijske, v rstne hiše — največ do 
dveh etaž, weekend hiše, bungalowi ipd. Glede 
cene je  tu, kakor pri velikopanelni montaži, važna 
serija in pa seveda do skrajnosti m ehanizirana 
proizvodnja elementov.
Industrializacija stanovanjske gradnje 
v inozemstvu
Naj v nadaljnjem  navedem  nekaj podatkov o 
razvoju, tehnologiji, ekonomiki in izkušnjah indu­
strializirane in izredno industrializirane gradnje 
stanovanjskih objektov v nekaterih  evropskih 
državah.
V Sovjetski zvezi in socialističnih državah
vzhodne Evrope (Poljska, Češkoslovaška, Madžar-
ska, Romunija, Bolgarija in DR Nemčija) je tovrst­
na gradnja dosegla velik razm ah. V Sovjetski zvezi 
izkazuje razvoj montažne gradnje v prim erjavi z
opečno gradnjo naslednje vrednosti:
L eto  1959 L eto  1962
•/. •/.
Opečna g ra d n ja .................. . . .  75 56,9
Gradnja z velikimi bloki . . . .  10 10
Gradnja z velikimi paneli . . . .  2 19,4
Lesene z g ra d b e .................. . . .  10 6,3
Gradnje z drugimi materiali . . .  3 7,4
J 00 100,0
Navedene vrednosti v %  se nanašajo na celot­
no gradbeno dejavnost. Iz razpredelnice je razvid­
no, da je v obdobju 1959—1962 opečna gradnja na­
zadovala za 19,1 ‘°/a, m edtem  ko je gradnja z veli­
kimi bloki stagnirala. Pod »gradnjo z velikimi blo­
ki« razumemo betonske ali opečne bloke teže do 
2 ton in ploščine 6 m2, katere izdelujemo v poseb­
nih obratih.
Gradnja z velikim i paneli pa je v tem obdobju 
narasla  za 17,4%, čeprav zahteva ta večje investi­
cije, kompliciranejšo tehnologijo in višjo gradbeno 
kulturo izvajalca. Veliki paneli dosežejo v Sovjet­
ski zvezi površine 20—25 m2 te r  težo do 5 ton. Eko­
nomske analize kažejo, da se investicije v te tovar­
ne vračajo že v 2 letih in  sicer v obliki prihranka, 
ki je  dosežen, če prim erjam o montažno gradnjo s 
klasično opečno gradnjo. Poraba delovne sile je p ri 
panelni gradnji 1,5- do 2-krat m anjša kot p ri tra ­
dicionalni gradnji. M aterialni stroški pa so za 8 
do 10 %  nižji kot p ri klasični gradnji.
V novejšem času se poleg nosilnih panelov 
uporabljajo tudi skeletni sistemi s paneli ali brez 
njih. Dosedanja praksa kaže, da so taki skeleti ne­
koliko' dražji kot navadne panelne gradnje, vendar 
se ti sistemi v zadnjem  času zaradi uporabe alu­
minija, plastičnih m as in drugih lahkih m aterialov 
uspešno uveljavljajo. V Češkoslovaški in Romuniji, 
k jer grade približno 100.000 stanovanj letno, je  bilo 
program irano, da bo v letu  1964 več kot 50 %  vseh 
gradenj opravljenih na montažni način.
Osnovna strem ljenja industrializacije stano­
vanjske gradnje je mogoče za omenjene države na­
značiti v treh  form ulacijah:
1. zm anjšati težo konstrukcije in porabo m a­
teriala,
2. povečati stopnjo prefabrikacije,
3. povečati stopnjo varnosti, trajnosti in  kvali­
te te  zgradb.
Ad 1. Zm anjšati težo' objekta pomeni zm anj­
šati transport in poceniti gradnjo. Seveda je p ri 
tem  paziti, do k atere  m eje je  mogoče zm anjšati po­
samezne teže elementov glede na zvočne spo­
sobnosti in  izolacijo. Teže je možno znižati z bolj­
šim izborom konstrukcijskega tipa zgradbe, z dvi­
gom kvalitete betonov, z uporabo konstruktivnega 
prednapetega betona in  z uporabo lahkih m ateria­
lov. V novejšem času je v  preizkušnji kot prototip 
gradnja s tako im enovanimi celičnimi elementi, to 
so: tridimenzionalni elem enti velikosti sobe (pro-
S istem  »Zeželj« — E le m e n ti za g rad n jo
štora), finalno in instalacijsko popolnoma izdelani, 
katere je kot škatle mogoče sestaviti v objekt.
Uporabo teh prostorskih elementov štejejo  v 
Sovjetski zvezi za naj višjo obliko industrializirane 
gradnje.
Naslednja razpredelnica nam kaže težo zgradb 
za posamezne sisteme, reducirano na m2 stanovanj­
ske površine:
t/m*
Opečna g r a d n ja ........................................ 3,00
Gradnja z velikim i b lo k i .........................2,77
Panelna gradnja — vzdolžni sistem . 2,09 
Panelna gradnja — opečni sistem . 1,59
Skeletna g r a d n j a ................................... 1,33
Celična g r a d n j a ........................................ 1,03
Ad 2. Povečati stopnjo prefabrikacije pomeni 
zm anjšati ročno delo na stavbi, oziroma povečati 
finalizacijo elementov (tudi instalacijskih del) v 
prefabrikaciji. To dosežemo z večanjem ploskovnih 
panelov do velikosti sobe, z izdelavo sanitarnih ba­
terij ali san itarn ih  kabin in z izdelavo celičnih ele­
mentov v velikosti prostora. P ri panelni gradnji 
znaša poraba delovnega časa za gradbena dela p ri­
bližno 14 u r/m 2 , za montažo samo p a  4 ure/m 2. 
Dosedaj je  najbolj ekonomičen sistem v pogledu 
uporabe delovne sile montaža objektov iz posa­
meznih celic velikosti sobe.
Kakšne so vrednosti porabe delovnih u r za 
m2 stanovanjske površine p ri uporabi različnih si­
stemov, nam  kaže naslednja razpredelnica:
O pečna V elik i C elična
V rs ta  de la g ra d n ja b lo k i g ra d n ja
»/o v. »/o %
Izdelava m ateria lov  in  elementov . . . 16,8 22 15,4 31 14,4 41 20* 80
Prevoz m ateria la  in  elem entov . . . 2,8 5 2,6 5 1,6 5 1,2 4
G radnja in m o n t a ž a .............................. 50,4 73 30,1 64 19,0 54 4,0 16
Skupaj ........................................................ . 75,0 100 49,0 100 35,0 100 25,0 100
100 65 45 33
* F in a ln a  d e la  že v  to v a rn i.
Ad 3. Panelne gradnje je v statično-konstruk- 
tivnem oziru obravnavati kot prostorske celote, saj 
je s pravilno medsebojno povezavo elementov in 
prostorsko togostjo stabilnost objekta zajamčena.
Problem  povečanja trajnosti in kvalitete grad­
nje je reševati v pravilnem  izboru in debelinah 
posameznih stenskih elementov, ki so izpostavljeni 
atmosferilijam. T reba je  imeti v vidu, da so prejš­
nje debeline zidov 40—60 cm, sedaj zm anjšane na 
15—20 cm pa tudi m anj, kar je posebno uvaževati 
glede na obstojnost m aterialov v ognju, negor­
ljivost m aterialov in  obstojnost proti mrazu. Glede 
trajnosti objektov in kvalitete predstavlja panelna 
gradnja problem v akustični izolaciji, izolaciji proti 
prodiranju in kondenziranju pare in toplotni izo­
laciji, predvsem v vročih področjih.
Večplastni »sendvič« elementi so ugodni za re ­
ševanje problem a akustične izolacije, saj sta v tem 
pogledu praksa in  tehnologija daleč pred teorijo.
S istem  »Zeželj« — S k e le t s ta n o v an jsk e  s ta v k e  v  N ovem  
B eo g rad u
Paneli iz homogenih lahkih betonov so pri 
enaki teži in  izolacijskih lastnostih pogosto cenejši, 
zato je tendenca izdelovati velike elemente iz laž­
jih m aterialov.
Poseben problem predstavlja pri panelni grad­
nji tesnjen j e reg med posameznimi elementi. Za­
želena je suho tesnjena rega, ki jo izvedemo z ela­
stičnimi tesnili. P roti mokri regi (tu je mišljeno 
zalivanje z malto) ima suha rega prednost, da je 
elastična in ne dopušča tankih razpok, ki so ne­
varne zaradi vdora vlage, m raza in  drugih škod­
ljivih vplivov. Paralelni problem  je  tudi stikova- 
nje obteženih elementov. V Sovjetski zvezi rešu­
jejo to z varjenjem  arm ature in  zabetoniran jem 
vozlišč. ' - : '  ji;ij
Glede cene na m2 stanovanjske površine je za 
leto 1963 zanimiva naslednja prim erjava:
R ublji
Montažne gradnje z velikimi panoji . 
Montažne gradnje z velikimi panoji v
94 77
m estu A n g a r s k ...............................
Montažne gradnje z velikimi panoji na
110 90
eksperim entalnih gradbiščih . . 96 79
Klasična opečna g r a d n j a ..................... 122 100
Pocenitev pri panelni gradnji znaša glede na 
opečno gradnjo  od 10—20°/o.
Sovjetski inštitu t CNIB in Glavmostroj sta 
ugotovila, da je pocenitev posameznih faz gradnje 
z velikimi panoji v prim erjavi s klasično metodo 
naslednja:
P rih ra n e k
°/o
izdelava p l a f o n o v ................................... 300
montaža notranjih  s t e n .............................30
montaža zunanjih s t e n ................................ 25
montaža s to p n išč .......................................... 30
m ontaža o k e n ............................................. 200
Na Švedskem je težka prefabrikacija v letu 
1958 narasla na 5,1 %  celotne gradnje stanovanj­
skih objektov. Čeprav na Švedskem mnogi naspro­
tujejo m ontažni gradnji, češ da s prefabricirano 
gradnjo ni mogoče z razpoložljivo delovno silo iz­
delati več stanovanj enako dobre kakovosti kot v 
tradicionalni gradnji in  da p rihranki po novih me­
todah gradnje ne obstajajo, m edtem  ko je potreb­
no vprašanje kvalitete resno obravnavati, si vse­
eno prefabrikacija krepko u tira  svojo pot. Iz iz­
kušenj, ki jih  imajo na Švedskem, bi lahko na­
vedli naslednje.
P ri zgradbah 3—4 etaž je  prihranek  p ri upo­
rabi delovne sile v montažni g radnji neznaten in 
komaj opazen, znaten pa je ta  p rihranek glede 
na klasično gradnjo p ri 8—13 etažnih zgradbah. 
K ar zadeva uporabo mehanizacije in  opreme, pa so 
podatki naslednji: najem nina za stroje je pri 8—13 
etažni gradnji skoraj ista za klasično in montažno 
gradnjo, pri 3—4 etažni gradnji pa je najemnina 
za stroje p ri montažni gradnji celo večja, kot pri 
klasični gradnji.
Švedi navajajo dalje svoje izkušnje p ri mon­
tažnih panelnih gradnjah, kar se tiče dimenzij in 
toleranc p ri izdelavi velikih elementov. Točnost 
dimenzij je  odvisna od konstrukcije kalupa, od 
vrste m ateriala in če je  npr.: m aterial beton, od 
njegovega krčenja in lezenja. Podatki so naslednji:
T o leranca
leseni k a l u p i .................................... 5—10
betonski k a l u p i ...............................3—5
jekleni kalupi . . ......................... 1—3
P ri kalupih v obliki »paketov«, ki so sestav­
ljeni iz težkih U profilov in dvojnih jeklenih stra­
nic, znaša toleranca + 5 mm. Zaradi krčenja nasta­
jajo  take razlike:
lahki betoni + 2 mm za širino in višino,
+ 1 mm za debelino elementa.
Po švedskih izkušnjah je mogoče pri velikih 
elem entih v velikosti sobe in zadostni pozornosti 
ostati v tolerančnih m ejah + 1 0  mm, če upošteva­
mo vse zgoraj naštete vplive. Tudi Švedi navajajo 
kot splošno znano, da so stiki m ed posameznimi 
panoji šibke točke montažne panelne gradnje, ven­
dar so splošnega mnenja, da racionalizacija in in­
dustrializacija gradenj ne sme privesti do znižanja 
kvalitete stanovanj. Zato je  treba določiti m erila 
in, k riterije  za oceno kvalitete netradicionalne grad­
nje. Posebno je to važno glede na zvočno in to­
plotno izolacijo in režim zračne vlage v stanovanju.
V Zahodni Nemčiji je m ontažna gradnja učin­
kovita šele od leta 1959, ko so v Hamburgu pričeli 
graditi z uvoženimi elem enti po panelnem  sistemu 
Larsen-Nielsen. Po tem  sistemu uporabijo za nor­
malno stanovanje neto površine ca. 60 m2 skupaj 
800 delovnih u r in sicer 400 u r  v prefabrikaciji in 
400 u r za montažo in  finalna dela. Stroški za grad­
njo tem eljev in kleti tu  niso všteti.
M ontažna gradnja je v zadnjih letih dosegla 
glede na celtno gradnjo naslednji napredek:
1961 1962 1963
Celotna g r a d n j a ....................  565.000 573.000 550.000
Od tega m ontažna gradn ja  . 1,2 %  2 °/o 4 ,3%
V samem Ham burgu pa je 1963. leta dosegla 
montažna gradnja ca. 15 ‘°/o vseh opravljenih ob­
jektov. Danes grade v  Zahodni Nemčiji že po več 
kot desetih sistemih, ki se konkurenčno uveljav­
ljajo. Ministrstvo za gradnje izdaja t. i. »Fertig­
hausverzeichnisse« — privolila za montažno grad­
njo. V zvezi z velikim  razmahom montažne grad­
nje bo združenje »Zement« v kratkem  izdalo po­
sebne kataloge gotovih izdelkov po funkcionalnih 
grupah. P ri tej akciji sodelujejo 4 inštituti Zvezne 
republike Nemčije. Naj navedem  še podatek pro­
fesorja Triebela o obsegu prefabrikacije p ri taki 
gradnji: ca. 32!% v odnosu do celotne vrednosti 
zgradbe. P ri tem  so vračunani kot p refabricirani 
elem enti tudi kuhinjska oprema, okna in vrata .
V Franciji, k jer je začetek izredno industriali­
zirane prefabrikacije, pa je stanje naslednje: 90°/o 
vse gradnje opravljajo še vedno na klasični oziro­
ma polmontažni način in le 10%  je polne montaže. 
Ta odstotek velja za celotno Francijo. V industrij­
skih centrih in  Parizu pa  je  %  izredno industriali­
zirane prefabrikacije mnogo večji. Francozi so raz­
vili več tipov tovarn za prefabrikacijo in  sicer: 
stacionarne tovarne, katerih  kapaciteta je okoli 
1000 stanovanj letno, in premične poligonske to­
varne s kapaciteto 300—500 stanovanj letno. V ce­
loti jim  je uspelo s panelno montažno gradnjo zni­
žati porabo delovnih u r na 900—1200 za stanovanje 
neto površine ca. 60 m2. V prim erjavi s klasično 
gradnjo, k jer znaša poraba 1800 do 2400 u r za sta­
novanje, pomeni to velik korak naprej. Če zgornje 
številke izrazimo v enotah ure/m 2 neto stanovanj­
ske površine, dobimo naslednje vrednosti:
klasična gradnja . . . .  40 ur/m 2
panelna gradnja . . . .  15—20 ur/m 2
odvisno pač od stopnje montaže.
Posamezni panelni sistemi kot Logirex, Camus, 
Coignet kot p redstavnik  izredno industrializirane
Sistem »Zeželj« — Stanovanjska stavba v Novem Beogradu
prefabrikacije, in  sistem i Galency, Barets in Fiorio 
kot predstavniki industrializirane prefabrikacije so 
v Franciji in tudi v  inozem stvu dosegli lepe uspehe, 
čeprav tudi zanje veljajo  vse izkušnje, ki jih  na­
vajajo Švedi in Sovjeti: to je problem tesnjenja reg 
med panoji, zvočne in  toplotne izolacije, difuzije 
itd.
Naj še naznačimo, kakšno je stanje industriali­
zacije stanovanjske gradnje v Jugoslaviji in še po­
sebno v  SR Sloveniji. Na posvetovanju o industri­
alizaciji stanovanjske izgradnje v  oktobru 1960 in 
podobnem posvetovanju o racionalizaciji stano­
vanjske izgradnje v jun iju  1963 so bili prikazani 
razni sistemi graditve od tradicionalne gradnje z 
racionalizacijo pa do industrializirane prefabrika­
cije. Posvetovanja so pokazala, da je bil napredek 
v tej smeri znaten. Vso t. i. »sistemsko gradnjo« 
bi lahko glede n a  današnje stanje razdelili na 
naslednje vrste:
1. gradnja stanovanjskih objektov z opečnimi 
veliki paneli,
2. gradnja stanovanjskih objektov z betonski­
mi ali sandwich betonskim i velikimi paneli,
3. gradnja stanovanjskih ob j ektov v obliki ske­
letnega prefabriciranega sistema,
4. gradnja stanovanjskih objektov z vlivanjem  
betona na m estu (uliti industrijski sistemi).
Kakšen obseg in  katera podjetja so izvajala 
zgoraj opisane sisteme, nam prikazuje naslednji 
pregled:
Ad 1. Podjetje »1. maj« v Bački Topoli.
Sistem »Žeželj« — v pripravi — Ljubljana.
Sistem podjetja  »Integral«, Subotica.
Ad 2. »Gradis«, L jubljana.
Sistem »Jugomont« Zagreb.
Sistem »Nova Volta«, gradbeno podjetje »Tem­
po« Zagreb.
Sistem »Primorje«, Reka.
Sistem »Neimar«, Beograd.
Sistem »Komgrap«, Beograd.
Ad 3. Sistem »Žeželj« — Beograd, Novi Sad, 
Banja Luka ter Skopje in Ljubljana v pripravi.
Ad 4. Ulite industrijske sisteme so podjetja 
izvajala s pomočjo plezajočih opažev kot npr.: pod­
jetje »Napred« Beograd in »Rad« Beograd. Podjetja 
»Gradis« L jubljana, »Obnova« Ljubljana in »Teh­
nika« L jubljana te r  druga podjetja pa so uporab­
ljala p ri gradnji u litih  stanovanjskih objektov ve­
like lesene opažne panoje. Jeklene opaže pa je  do- 
sedaj uporabljalo  podjetje »Trudbenik« iz Beo­
grada.
Naj še navedem  približne podatke o razvrstitv i 
stanovanjske gradnje v Jugoslaviji glede na tra ­
dicionalno in industrializirano gradnjo (za konec
leta 1962):
V*
tradicionalna g r a d n j a .........................................78,3
industrializirana p r e f a b r ik a c i j a .................... 15,5
izredno industrializ irana prefabrikacija . . 6,2
P ri tem pokazatelj »izredno industrializirana 
prefabrikacija« ni identičen z definicijo »izredno 
industrializirana prefabrikacija« =  polna montaža,
kot je bilo to označeno v uvodu. Vse sisteme, ki 
smo jih  navedli dosedaj in ki se uporabljajo p ri 
nas, lahko klasificiramo le kot sistem industriali­
zirane prefabrikacije =  polmontaža, razen mogoče 
panelno gradnjo »Komgrap 1964«, ki se kot taka 
približuje polni montaži v smislu uvodne definicije.
Za leto 1965 je planirano razm erje industriali­
zirane prefabrikacije glede na tradicionalno grad­
njo naslednje:
«/.
tradicionalna g ra d n ja ..............................................35
industrializ irana p re fa b r ik a c ija ..........................50
izredno industrializirana prefabrikacija . . .  15
Naj navedemo še podatke o uporabi delovnih 
ur za neto m 2 stanovanjske površine (gradbena 
dela, tj. m ontaža in prefabrikacija) za zgoraj na­
značene glavne sisteme, ki se uporabljajo pri nas.
S istem  g ra d n je
P o ra b a
delovn ih  u r /m 2 
ne to  pov.
Od tega  
u r/m 2 
za p re fa - 
b rik ac ijo
Opečni paneli:
Bačka Topola . . . . . . 20 ni podatkov
Betonski paneli:
PAM  G radis . . . . . . 21,5 6,5
J u g o m o n t .......................... . 19 4,0
K o m g r a p .................... . . 15,4 8,4
P r i m o r j e .......................... . 21 6,4
Nova V o l ta .................... . . 21 ni podatkov
M ontažni skeleti:
Ž e ž e lj .............................. . . 14,2 7,2
Vlite g radnje:
N e i m a r .............................. . . --- —
T rudbenik  .................... 23—25 —
R a d ................................... . --- —
Francoski paneln i sistemi 12—14 6,5
K lasična g rad n ja  v razvoju 30 —
V Sloveniji uporabljamo oziroma so v fazi 
p riprav in uvajan ja naslednji sistem industriali­
zirane prefabrikacije:
»PAM GRADIS«, Ljubljana,
»JUGOMONT — INGRAD«, Celje,
»ŽEŽELJ« — Tehnika, L jubljana,
»IMOS«, Ljubljana 
te r razni sistemi u litih  gradenj.
Sklepi
1. Glede na predvideno planirano gradnjo 20 
do 25.000 stanovanj letno v SRS za obdobje letnega 
plana, k a r p redstav lja  skoraj 2-kratno vrednost 
obsega današnje graditve, je neobhodno potrebno 
industrializ irati gradbene procese do skrajnih mož­
nih mej te r p ri tem upoštevati vse faktorje, ki vpli­
vajo na gradnjo  stanovanj.
2. Racionalizirana in industrializirana gradnja 
stanovanj ne sme v nobenem pogledu privesti do 
znižanja kvalitete stanovanj, zato je potrebno do­
ločiti m erila in  kriterije za oceno kvalitete ne trad i­
cionalne gradnje. Glede na to je potrebno za vsak 
novi industrializirani sistem proizvodnje opraviti 
predhodno vse potrebne preiskave in  ateste o upo­
rabnosti om enjenih sistemov.
3. D anašnja tehnična regulativa ni zadovo­
ljiva. Potrebno je glede na m odularno koordinacijo,
tipizacijo in  standardizacijo izvršiti revizijo vseh 
tehničnih predpisov in predpisati m inim alne higi­
ensko-tehnične pogoje, kot tudi standarde za posa­
mezne kategorije stanovanj.
4. V konstruktivnem  pogledu je potrebno 
zm anjševati težo konstrukcij in  porabo m ateriala 
te r povečevati trajnost in  kvaliteto zgradb.
5. Da odpravimo sezonsko delo, je težiti k naj­
višji možni prefabrikaciji tako, da je  delo na mon­
taži reducirano na minimum.
6. Za nadaljn ji razvoj tehnologije gradnje je 
potreben ustrezen razvoj proizvodnje vseh m ate­
rialov in elementov, ki so potrebni za tako vrsto 
gradenj. P ri sami gradnji pa je poleg gradbenih 
procesov paralelno' reševati tud i finalna dela.
7. P ri uporabi in izdelavi elem entov je potreb­
no upoštevati minimalno serijo rentabilnosti, ki 
pa v današnjem  in v naslednjih obdobjih ne more 
biti učinkovita za veliko število raznih sistemov, 
ki smo jih  zgoraj naznačili. Zato je  nu jna diferen­
ciacija posameznih sistemov, tako v  izboru m ate­
rialov kot v pogledu kvalitete in ekonomskega 
efekta.
8. Ugotovitev Ekonomske komisije za Evropo, 
ki je n a  zasedanju v aprilu 1964 v Pragi razprav­
ljala »O razvoju industrializacije stanovanjske gra­
ditve«, velja tud i za nas. V prv i fazi »industriali­
zacije stanovanjske gradnje« je  poudarek na p ri­
hranku  na delovni sili in sk rajšan ju  delovnega 
časa, ki je  potreben za gradnjo objektov — oboje 
celo na račun cene graditve. V drugi fazi je po­
udarek na ekonomskem efektu gradnje in kot po­
sledica sledi opustitev tehničnih rešitev v prim er­
javi s tradicionalno gradnjo. V tre tji fazi se p ri­
stopi k t. i. »zaprtim sistemom graditve«, tj. meto­
dam graditve, k je r je  potrebna stroga enotnost 
vseh faz dela od pro jek ta in  proizvodnje do tran s­
porta in montaže.
V novejšem času p riha ja  vedno bolj do veljave 
»odprti sistem graditve«, tj. proizvodnja vse več 
kompleksnih kom ponent in  funkcionalnih elemen­
tov, ki so izdelani na industrijsk i način in katere 
moremo m ontirati v velikem številu kombinacij 
in jih tudi medsebojno zamenjati. Proizvodnja 
komponent in elem entov raznih izborov po »Kata­
logu« bo ena izmed bodočih oblik evolucije v grad­
beništvu. Kot p ri tradicionalni gradnji, k jer je p ro­
izvodnja m ateriala ločena od montaže, bo to tudi 
v bodoče, le z razliko, da bodo nove komponente 
in elementi, ki so industrijsko izdelani, tesno koor­
d inirani med seboj v smislu dimenzij in funkcio­
nalnih  karakteristik, torej bolj kompleksno kot p ri 
tradicionalni gradnji.
Gornjo ugotovitev lahko na kratko povzame­
mo v  naslednjem: bodoča industrializacija stano­
vanj vodi k prefabrikaciji tipiziranih stanovanjskih 
hiš.
V i r i
1. A nketa in  p redštud ija  o industrializaciji s tano­
vanjske graditve v SR Sloveniji, G radbeni center Slo­
venije 1964.
2. DGA — 126, okt. 1960, Jacobsson: Švedske iz ­
kušn je  o m ontažni gradnji.
3. A rh itek tu ra ZSSR št. 5/1964.
4. »Cahiers« 1964 št. 67.
5. DGA — 125, K uznjecov: Problem i p ri g radn ji 
m ontažnih zgradb s paneli velikih dimenzij.
6. Betonsteinzeitung, m aj 1964.
7. Izgradnja, jun ij 1964.
8. Poročilo Ekonomske kom isije za Evropo, 
ja n u a r 1964.
t r e p p o  s.
INDUSTRIAL DWELLING CONSTRUCTION 
S y n o p s i s
Industrialization  of dw elling construction means in 
all phases of perfom ance an  application  of mechanical 
m eans and  equipm ent th a t a re  in tended  for the pre­
paration, processing and production of m aterials. It 
dem ands a scientific w ork  organization in all phases 
composing the whole construction, i. e. from  investi­
gation Program m s, designs, p rice calculation, prefo- 
m ance of building and closing works, and accounts to 
the  final exploitation of objects.
A t p refabrication  th a t is a composing p art of the 
industrialization, the so called m inim al series of the 
uniform  item s is im portant. The calculation of this 
series is an indispensable p a r t  of design of every 
industria l process.
The developm ent of industria lized  and highly in ­
dustrialized dwelling construction is considerable in 
some European countries:
In  SSSR the building w ith  large panels has been 
increased fo r 17.4 per cent from  1959 to 1962. In  Cze- 
cho-Slovakia and Rom unia 50 p er cent of all dwelling 
constructions in 1964 are to be carried  out by assem b­
ling of prefabricated  units. M anufacture of large p re­
cast un its  has increased to 5.1 p er cen t of to ta l dw el­
ling construction in  Sweden in 1958. P recast construc­
tion  reached 4.3 per cent of all building in  W est 
G erm any during 1963, in  H am burg even 15 per cent. 
The industrialized construction reaches 10 °/o of all 
building in  France. In  Yugoslavia it reached 6.2 per 
cent of the to ta l dw elling construction to the end 
of the 1962. The m ain  endevours of industria l dw el­
ling construction are:
— the reduction of construction weight, m ateria ls 
consumption, and w orking hours,
— the increasing of p refabrication  degree,
— the increasing of safety degree, du rab ility  and 
quality  of buildings.
W ith view  to the  practice of prefabricated  con­
struction  the so called open construction system  is to 
be preferred, w hich m eans the m anufacture of com­
plex  com ponents and  functional units, m ade in  an 
industria l w ay  and allow ing so varie ty  of assem blage 
enabling them  to supply m utually  one o ther’s place. 
I t  is evident th a t a ll un its should be industria lly  m anu­
factured  and coordinated w ith  regard  to dim ensions 
an d  functional characteristics.
iz glasil naših kolektivov
Iz nekaj zadnjih  štev ilk  »Gradisovega vestnika« 
povzemamo naslednje zanim ivosti:
P rv i nastop pod je tja  G radis v inozemstvu je  p r i­
nesel zadovoljive rezu ltate . Čeprav p ri tem  poskusu 
ne gre za pom em bnejša dela, ker je  Gradis prevzel kot 
kooperant velikega gradbenega podjetja »Philip Holz- 
mann« iz ZR Nem čije le izvajan ja gradbenih del na 
nekaterih  objektih, p r i čem er dobavlja m aterial nem ­
ško podjetje, se je G radisova ekipa s solidnim delom, 
dobro organizacijo in  vestnim  izpolnjevanjem  pogod­
benih  obveznosti uveljav ila  in  pridobila ugled. Po prv i 
pogodbi je  znašala v rednost del 800.000 m ark. K er je 
naročnik zadovoljen z delom  Gradisove ekipe, se bodo 
v  perspektiv i pogodbeni odnosi z om enjenim  velikim  
nem škim  podjetjem  še razširili. P ri G radisu p redvide­
vajo, da obstajajo rea lne  možnosti za povečanje ob­
sega del tako, da bi v  prihodnosti prevzeli vsako leto 
p ri tem  pod je tju  toliko del, da bi letno zaslužili kakih  
100.000 dolarjev. U stvarjena devizna sredstva bi lahko 
v  celoti porabili za nabavo  sodobne m ehanizacije, zlasti 
tiste, ki je  najbolj k ritičn a  in ki je p ri nas ne izdelu­
jemo. Pozitivni rezu lta ti p rv ih  poskusov in pridobljene 
izkušnje te r  spoznavanje razm er na inozemskem trž i­
šču bodo podlaga za pogum nejše uveljav ljan je v tujini, 
saj ni dvoma, da pod je tje  Gradis s svojimi izkušnjam i 
in strokovnim  kadrom  ne bi moglo prevzeti celotne 
gradnje kakršnega koli ob jek ta z m aterialom  vred.
□
Poslovna enota G rad isa v Celju bo v  le tu  1965 
povečala svojo udeležbo p ri stanovanjski graditvi. Lani 
je  ta  enota zgradila dve stolpnici, v ka terih  je  bil 
pretežni del stanovanj zgrajen  za trg, ki so jih  kupci 
takoj pokupili. Z anim anje za nakup stanovanj je  bilo 
tako veliko, da bi še tre t ja  stolpnica ne zadostila po­
trebam . Letos bo G radis v Celju začel g rad iti novo 
sosesko Otok III. G, v  k a te ri bo skupno 660 stanovanj. 
Soseska bo obsegala 5 stolpnic in vrsto stanovanjskih  
blokov. Izgradnja te  te like soseske bo potekala v  šti­
r ih  fazah in  bo tra ja la  š tiri leta. V prvi fazi bosta 
zgrajeni dve stolpnici in  v  blokih tr i stopnišča. V red­
nost del v  letošnjem  le tu  bo znašala predvidom a eno 
m ilijardo dinarjev . S icer pa bo za G radisov kolektiv 
v  Celju zelo pereče vp rašan je  gramoza, ker v  tem  letu 
ne bo mogel več rač u n a ti z gramoznico v  Otiškem 
vrhu, v  širši okolici Celja pa ustreznega gram oza ni. 
P redvidevajo, da bodo odprli novo gramoznico blizu 
Polzele.
□
Delovna skupnost gradbenega podjetja Tehnika 
v L jub ljan i je začela tiska ti svoj lis t »Glasnik«, ki so 
ga do sedaj izdajali v  ciklostilu. Iz prve tiskane šte­
vilke povzemamo naslednje: Om ejitev investicij je 
zlasti prizadela Tehniko, ker je  kot podjetje za v i­
soke gradnje gradilo  večinom a poslovne stavbe. Ko so 
zvedeli, da bodo m orali u stav iti gradnjo neka te rih  več­
jih  stavb, so h itro  uk repali in  si skušali zagotoviti 
d ruga dela. K ljub nepredvidenim  ustavitvam  del bo 
podjetje v glavnem  doseglo letn i plan.
V le tu  1965 nam eravajo  prevzeti gradnjo  stano­
van jsk ih  objektov n a  Ferantovem  v rtu  v  L jubljani, 
k je r bo vrednost g radbenih  del znašala 1 m ilijardo. 
Potegovali se bodo tu d i za druga dela in  predvidevajo, 
da bodo v  tem  le tu  izkoristili svoje zm ogljivosti v 
istem  obsegu kot lani. Z aradi ostre konkurence med 
gradbenim i pod je tji prevzem ajo gradbena dela po 
znatno nižjih  cenah kot lani. Zato pričakujem o, da bo 
uspeh in  finančni učinek  letos nekoliko slabši kot lani.
Tudi Tehnika se p rip rav lja  na industrijsko grad­
njo stanovanj. Odločila se je  prevzeti m ontažni sistem 
profesorja inž. Zežlja. B istvo tega sistem a je  m ontažni 
skelet. Glede na skelet z rastrom  4,20 X 4,20 m  je po 
m nenju  strokovnih  služb podjetja možna ugodna p rila ­
goditev sistem a arhitektonskem u in funkcionalnem u 
konceptu stanovanjsk ih  tlorisov. Posam ezni elem enti 
stavbe — stebri, stropne plošče in  stopnišča — se 
izdelujejo v  prefabrikaciji po om enjenem  sistemu, ne- 
nosilni elem enti — fasadne stene, predelne stene in 
podi — pa se izdelujejo na razne načine, ki so še v 
fazi študija. G lede na potrebne investicije za uvedbo 
tega sistem a računajo  pri Tehniki, da bo takšna grad­
n ja ren tab ilna  p ri le tn i proizvodnji 300 stanovanj. Zato 
podjetje sodeluje p ri p rip ravah  za dokum entacijo za 
zazidavo stanovanjsk ih  okolišev na razn ih  lokacijah 
v L jubljani.
□
»Kolektiv« je  glasilo splošnega gradbenega podjetja 
»Slovenija ceste« iz Ljubljane. Izha ja ti je začelo ja ­
n u arja  letos. Iz razgovora z d irektorjem  podjetja inž. 
Dušanom  R ibnikarjem  o planu za leto 1965 in p er­
spektivah razvoja povzemamo naslednje:
P redvideni p lan  podjetja za leto 1965 računa z 
vrednostjo  proizvodnje v znesku 9,9 m ilijarde din. 
V endar pa je  podjetje v drugačni situaciji kot pa ko­
nec le ta  1963, so v podjetju  vedeli že za skoraj vsa 
dela v  le tu  1964. Ob začetku letošnjega leta ima 
podjetje zagotovljenih del za okrog 5,5 m ilijarde din. 
Za dobre š tiri m ilijarde bodo m orali še poiskati dela. 
Čeprav pričakujejo , da bo ta  dela m ed letom mogoče 
dobiti, bodo verjetno nastale težave z izdelavo p ro jek­
tov in  organizacijo, kar bo škodovalo solidnosti dela in 
produktivnosti. P odjetje se p rip rav lja  za prevzem  del 
v inozem stvu in  bo prva dela začelo izvaja ti v Diissel- 
dorfu. O dpirajo pa se možnosti za gradnjo  letališča v 
A lžiru in  ceste v  Etiopiji.
□
Celjsko gradbeno podjetje Ingrad  izdaja svoje 
glasilo, ki nosi ime podjetja. Izhaja v  daljših  presledkih 
(v 8 m esecih 2 številki), ker dobiva od članov kolek­
tiva prem alo  prispevkov. Iz dveh številk  navajam o:
V zvezi s prehodom  na sk ra jšan  delovni čas in 
izpolnitve pogojev, ki so za to potrebni, beremo v po­
sebnem  članku  analizo o koriščenju delovnega časa. 
P ri sedanji stopnji m ehanske oprem ljenosti proizvod­
nega procesa p ri podjetju  je  strojno delo udeleženo le 
z 8—20 “/o. Č eprav bi k  dvigu produktivnosti p rispe­
vala  zlasti povečana mehanizacija, kaže analiza, da so 
p ri pod je tju  največje rezerve v intenzivnejšem  kori­
ščenju delovnega časa. P rim erjave z letom  1963 kažejo, 
da se je  v  le tu  1964 nadurno delo zmanjšalo, da so se 
povečali izostanki zaradi bolezni, da se je  povečalo 
število u r  za plačane izostanke, da se je  povečalo šte­
vilo u r  zasto jev  m ed delom, k ar vse kaže na poslab­
šanje delovne discipline. Poleg ukrepov  za izboljšanje 
delovne discipline ugotavlja pisec članka, da bi bilo 
treba  v  bodoče več pozornosti posvetiti ukrepom  za 
izboljšanje racionalne izrabe efektivnega delovnega 
časa. S labosti so predvsem  organizacijske narave: k v a­
lificirani delavci se nepravilno razporejajo, tako da 
oprav ljajo  dela, ki bi jih  m orali oprav ljati delavci 
n ižjih  kvalifikacij; produktivni delavci opravljajo  po­
možna dela, k i bi jih  m orale opraviti druge službe; 
dela se oprav ljajo  večinoma v eni izmeni; vse prem alo 
se dela oddajajo  po učinku; preveč je  zastojev zaradi 
čakanja n a  m ateria l in zaradi čakan ja  na stroje; p re ­
več je  okvar na strojih; večkrat je  na objektih  po­
m an jk ljiva  dokum entacija.
□
V obširnem  članku beremo podrobno razlago m e­
tode o analitičn i oceni delovnih mest, ki jo uporabljajo  
p ri podjetju . To je  varian ta  Euler-Stevensonovega si­
stema, k i so ga v Nemčiji izdelali za potrebe kovinske 
industrije  in ki ga danes uporab lja že 40 dežel.
D. R.
O B V E S T ILA
V O D O G R A D B E N E G A  L A B O  R A  T O R I J A  V L J U B L J A N I
Vodogradbeni laboratorij v L jub ljan i prehaja, po skoro tridesetih  letih, odkar 
je  bil ustanovljen  (leta 1937) in ko je  zlasti po vojni intenzivno sodeloval z našo elek­
trifikacijo , v  obdobje raziskovalnega dela za mnogo širše področje celotnega vodnega 
gospodarstva.
K er se naši zakonodaji še ni posrečilo zajeti celine tega področja, tudi še niso 
določene konkretne institucije, ki bi jim  bila naložena skrb  in  odgovornost za posa­
mezne panoge vodnega gospodarstva. Tako v  tej prehodni fazi, ko m anjkajo za labo­
ra to rijske  raziskave konkretn i veliki naročniki, kakršno  je  bilo npr. v pretekli dobi 
predvsem  Elektrogospodarstvo, vsaj začasno prevzam ejo njihovo vlogo republiški in 
zvezni fondi za raziskovalno delo.
Raziskovalne naloge, ki jih  ti fondi dodeljujejo raziskovalnim  ustanovam , niso 
več tako konkretne; im ajo splošnejši pomen, vendar praktično uporabnega aspekta 
ne izgubljajo iz vida, tako da so rezu ltati splošno takoj uporabni.
Da bi strokovno javnost inform iral o delu, ki ga oprav lja  v tej smeri, je up ravn i 
odbor laboratorija  na svoji seji 7. jan u arja  1965 spreje l sklep, da bo v  G radbenem  
vestn iku v letniku 1965 periodično objavljal k ra tk a  poročila o zaključenih delih, ki 
sta jih  financirala  ali sofinancirala republiški sklad Borisa K idriča in zvezni fond 
za raziskovalno delo.
Racionalizacija eksperimentalnega določanja 
hidravličnih lastnosti tehnično gladkih vodovodnih cevi
Za prehodno področje turbulentnega toka, tj. 
za področje, k jer vpliva na tok v ceveh poleg Rey- 
noldsovega števila tudi re la tivna hrapavost, torej 
poleg lastnosti fluida tudi kakovost sten cevi in ki 
je praktično najbolj pogosto, smo določevali hi­
dravlične kvalitete cevi doslej navadno tako, da 
smo preskusili celo serijo industrijskih izdelkov, 
tj. vrsto — najpogosteje enako dolgih — cevi z 
različnim premerom, skozi katere je pri preiskavi 
odtekala voda z različnimi hitrostm i.
Taka preiskava, katere cilj je bodisi določitev 
koeficienta X, bodisi določitev hidravličnega ekspo­
nenta n in konstante pri eksponencialnih enačbah, 
je zahtevala predvsem dolgotrajno preizkušanje, tj. 
delo. Je  pa z vsemi potrebnim i instalacijami, ki 
zahtevajo posebno zaradi ureditve natoka mnogo 
prostora, ta prostor tudi dolgo časa zavzemala. 
Naravno, da so bile take preiskave zaradi tega 
drage.
Predvsem  časovna zahtevnost doslej običaj­
nega načina raziskave je spodbudila misel, da bi 
ob določenih predpostavkah in ob zanem arjanju 
nekih količin, ki zelo malo vplivajo na končne 
vrednosti, mogli določene raziskave poenostaviti 
in določiti ustrezne zakonitosti na krajši in cenejši 
način. Tako so skrbne in tem eljite raziskave in 
preračuni pokazali, da lahko brez napak, ki bi bile 
praktično pomembne, že s preskusom ene same 
cevi s smotrno izbranim prem erom  določimo po­
trebne osnove za hidravlično dim enzioniranje ce­
vovodov iste kakovosti oziroma iste pro;z”c in ie  
ob pogoju, da cevi vselej tudi spajamo na isti 
način.
Za sedaj se taka racionalizacija nanaša le na 
cevi, ki so znotraj tehnično gladke kot npr. salo­
n it ali umetne mase (polivinilklorid), in ki jih  upo­
rabljam o za vodovode. Upoštevaje običajne hitrosti 
toka med 0,5 in 2,5 m/s in  prem ere cevi od 50 do 
1000 mm dobimo pri norm alnih tem peraturah vode 
Reynoldsova števila med 2 X 104 in 2 X 106, tj. 
področje, za katero  naj bi veljali izsledki poeno­
stavljene metode preskušanja.
Po zelo skrbno napravljenih m eritvah pretokov 
in naklonov črte piezom etričnih pritiskov I na cevi 
z danim prem erom  oziroma hidravličnim  radijem  
R in dano kakovostjo so bili določeni koeficienti X 
iz enačbe
8k
X =  —  IR 
v2
Ker je zaradi izm erjenega pretoka in znane 
tem perature vode določeno tudi Reynoldsovo šte­
vilo, lahko p ri različnih pretokih  skozi isto cev tj. 
pri različnih R,., izračunam o in nanesemo X v od­
visnosti od R,. v Moddyjev diagram, ki določa za­
visnost
' ;K I
Tako lahko z interpolacijo m erskih rezultatov 
med krivulje, ki jih  daje Moddyjev diagram, do-
e
bimo relativno vrednost — oziroma število e , ki
d
definira v linearni dimenziji vrednost hrapavosti
cevovoda, in  ki je  poleg Reynoldsovega števila 
drugi odločujoči k riterij za prevodnost cevi v p re­
hodnem področju turbulentnega toka.
O tem, da smo z m eritvam i na eni sami cevi 
s tehnično gladko notranjo  površino prišli do za­
dostnih in praktično zadovoljujočih rezultatov za 
široko območje prem erov in hitrosti toka, prepriča 
naslednja p rim erjava: če cevi hidravlično p re ra ­
čunamo po nekaterih  običajnih obrazcih, ki velja­
jo  prav  posebej za salonitne cevi, oziroma jih  p re­
računam o na osnovi ugotovitev preiskave, ki velja 
strogo le za preizkušeno cev, ki pa jo uporabimo 
tudi za druge prim ere, dobimo rezultate kot jih 
podaja naslednja tabela:
N ak lo n  č r te  p iezo m etričn lh  p r itisk o v  I  (%o) 
n a  osnovi
P re m e r
cev i
S re d n ja
h itro s t
v  la b o r .
izm erjen e
k o lič in e enačbe enačbe en ačb e
d v
0,5
8
Ul
6 ,7 6
Scim em i
7 ,03
L u d in
6 ,22
D V G W
7 ,16
50 1,5 4 8 ,4 0 5 0 ,0 2 4 7 ,6 2 5 2 ,1 9
2 ,5 1 2 3 ,3 5 124 ,55 122,63 132 ,10
0,5 1 ,75 1,85 1,66 1,80
150 1,5 12 ,75 13,17 12 ,69 13,37
2 ,5 3 2 ,5 6 32 ,81 32 ,68 3 4 ,4 7
0 ,5 0 ,7 5 0 ,80 0,72 0 ,77
30 0 1,5 5 ,5 5 5 ,68 5 ,51 5 ,80
2,5 14 ,26 14 ,14 14 ,19 14 ,96
0 ,5 0 ,4 0 0 ,43 0,39 0,41
500 1,5 3 ,0 3 3 ,05 2 ,98 3 ,13
2 ,5 7 ,7 5 7 ,60 7 ,67 8 ,17
N ak lo n  č r te  p iezo m etričn ih  p ritisk o v  I  (%o)
v  labor. na o sn o v i
P rem er
c e v i
S red n ja
h itr o st
izm er jen e
k o lič in e en ačb e en a čb e en a čb e
S c im em i L u d in D V  GWd v e
~ d
0 ,5 0 ,18 0 ,18 0 ,1 7 0 ,18
1000 1,5 1 ,33 1,32 1 ,29
2 ,5 3 ,4 4 3,28 3,33
D V GW . . .  enačba nem škega združenja za plin 
in vodo.
Tabela jasno govori, da kakovost preizkušene 
cevi, ki bi ji  brez preiskave sicer tudi lahko do­
ločili domnevno hidravlično vrednost s specialni­
mi znanim i enačbami, predvsem stvarno ustreza 
kakovosti, ki jo  te  enačbe upoštevajo. Posebnost 
pa je  ugotovitev, da je p ri preiskanih ceveh s teh­
nično gladko notranjostjo  vpliv stikov tako ne­
znaten, d a  na  vrednost hrapavosti s  nima za­
znavnega učinka, da ostane torej vrednost h ra ­
pavosti p ri salonitnih in  polivinilskih ceveh ista 
ne glede na  prem er cevi. Iz prim erjave, ki jo daje­
mo v  zgornji tabeli, torej vidimo, da zadostuje, 
če za dokaz hrapavosti med vsemi cevmi podobne 
izdelave od prem era 50 do 1000 mm, v  katerih lah­
ko odteka voda s hitrostm i od 0,5 do 2,5 m/s, zelo 
skrbno preizkusim o le eno samo cev in  izsledke 
te preiskave nato  uporabimo tudi pri ceveh z 
drugimi prem eri. Netočnost, k i jo  s tem dopusti­
mo, je  m anjša ko t razlika, ki bi jo dobili s prim er­
javo rezultatov hidravličnih preračunov po eni ali 
drugi specialni enačbi.
Seminar o gradnji na potresnih področjih
Gradnja objektov na potresnih območjih je odprla 
obširno problematiko, zato smo prosili naše strokov­
njake, da nam s predavanji na posebnem seminarju 
omogočijo seznaniti gradbenike z vsemi osnovami, ki 
jih morajo poznati pri pravilnem dimenzioniranju 
zgradb na potresnih območjih.
Vodja seminarja: Sergej Bubnov, dipl. gr. inž.
Program seminarja bo obsegal naslednja preda-
vanja:
Dr. Anton K uhelj: Potresi in stavbe
V ladim ir Ribarič: Osnovni pojmi seizmologije
Igor Levstek: Seizmomagnetni efekt in možnost 
napovedovanja potresov
Sergej Bubnov: Seizmična mikrorajonizacija in 
potresne obremenitve zgradb
M arko Breznik: Fundiranje zgradb na slabih no­
silnih tleh v potresnih področjih
Sergej Bubnov: Tehniški predpisi za gradnjo na 
potresnih področjih
Dr. Ervin  Prelog: Stenasto-skeletne konstrukcije pri 
potresnih obremenitvah
V iktor Turnšek: Dimenzioniranje železobetonskih 
konstrukcij na porušitev
F ranc Čačo vic: O dimenzioniranju opečnih zgradb
na potresne vplive
Dr. Miloš M arinček: Potresna varnost jeklenih 
konstrukcij
Sergej B ubnov: Problemi projektiranja in grad­
nje v  potresnih področjih
Seminar bo v  Ljubljani od 22.—27. marca 1965. 
Prijave sprejemamo do 15. marca, vendar prosimo, da 
zaradi lažje organizacije seminarja ne odlašate s pri­
javami do zaključka roka.
Stroški za seminar znašajo 29.000 din in so v ceni 
vračunana tudi skripta, ki jih bodo udeleženci prejeli 
med seminarjem. Stroški za prijavljence se vplačajo 
na naš tekoči račun 600-14-608-109 obenem s prijavo.
Zaradi zasedenosti predavateljev ni pričakovati, 
da bi mogli seminar ponoviti. Ker pa je za seminar 
izredno zanimanje, priporočamo, da ob prijavi zahte­
vate od nas rezervacijo prenočišč.
Točen naslov in urnik predavanj bodo prejeli vsi 
prijavljenci pravočasno.
Zveza gradb. inženirjev 
in tehnikov za Slovenijo
Ljubljana, E rjavčeva 15 '
g r a d b e n i  c e n t e r  S l o v e n i j e
l j u b l j a n a ,  t i t o v a  9 8 ;  p. p. 12; t e l e f o n  31-945
Posvetovanje o industrializaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji
G radbeni center Slovenije je  na pobudo Gospo­
darske zbornice SRS organiziral v  dneh 6. in 7. jan u ­
a r ja  1965 posvetovanje o industria lizaciji stanovanjske 
graditve. Posvetovanja se je  udeležilo okoli 200 stro­
kovnjakov iz v rs t gradbene operative, projektantov, 
investitorjev, podjetij gradbene industrije, šol, bank 
in drugih. Na posvetu so sodelovali tud i predstavniki 
zveznih in republiških organov, ljudsk i poslanci, p red ­
stavniki zvezne, republiške in  ok rajn ih  zbornic, kakor 
tud i sorodnih raziskovalnih institucij.
G radbeni center Slovenije je  ob sodelovanju Za­
voda za raziskavo m ateria la  in  konstrukcij, U rbani­
stičnega in štitu ta  te r ekspertov iz vse države pripravil 
za posvetovanje 23 studij in referatov.
Posvetovanje je otvoril tov. Hugo Keržan, dipl. 
inž. gradb., predsednik strokovnega sveta G radbenega 
centra Slovenije.
P redsednik  Gospodarske zbornice SRS tov. Riko 
Jerm an  je  podal uvodni re fe ra t o pom enu industrij­
ske gradnje stanovanj.
V plenarnem delu posvetovanja so bili podani še 
naslednji refera ti:
F ranc R upret, v išji gradb. tehnik , d irektor GCS
»Organizacija industrializacije stanovanjske gra­
ditve v  SRS«
V iktor Turnšek, dipl. inž. gradb., d irektor ZRMK
»Razvojno delo v  zvezi z industrializacijo«
N adaljn je  delo posvetovanja je  potekalo v dveh 
skupinah.
V skupini A (urbanizem, pro jek tiran je , konstruk­
cije, tehnologija) so bili podani naslednji referati:
Sergej Bubnov, dipl. inž. gradb.
»Industrializacija stanovanjske graditve z vidika 
potresne varnosti«
L enard  Treppo, dipl. inž. gradb.
»Tehnologija v industrijsk i g radn ji stanovanj«
M arko Deu, dipl. inž. arh.
»Izkušnje iz lahke družinske m ontažne gradnje« 
(koreferat)
M itja Jerneje, dipl. inž. arh.
»Človek - stanovanje -  naselje  in industrializacija«
P avel Gosti, dipl. inž. arh.
»G radnja stanovanjskih  hiš iz p rej izdelanih s ta ­
novanjskih  delov te r n jih  zasnova in  načrt«
M ilail Čepreganov, dipl. inž. gradb.
»Izkušnje skopske tovarne m ontažnih hiš« (ko­
referat)
M arjan  Ferjan, dipl. inž. gradb.
»Razvoj gradbenih m ateria lov  z aspekta industri­
alizacije«
Jože Jan, višji industr. tehn ik
»Porabe toplote in  možnosti toplotne zaščite ob­
jek tov  p ri industrijsk i g radn ji stanovanj«
H erm an Črtane, dipl. ekon.
»Sodobna opečna proizvodnja in  n jena uporabnost 
v  industria liz irani gradnji« (koreferat)
D ušan Gregorka, dipl. inž. strojn.
»Racionalno ogrevanje v industrijsko grajenih  
zgradbah.«
V skupini B (organizacija, ekonomika, cene) so 
b ili podani naslednji re fera ti:
A dalbert Trobec, dipl. ekon.
»K alkulacijske osnove p ri industrijsk i gradnji« 
Tone Klemenčič, prof. dipl. ekon.
»Indeks gradbenih  stroškov 1938, 1955, 1960, 1963« 
(koreferat)
F ranc R upret, v išji gradb. tehnik.
»Ekonomske osnove industrializacije«
Boris Vadnal, dipl. ekon.
»Analiza m erjen ja  produktivnosti«
V ladim ir Šram el, dipl. inž. gradb.
»Paletizacija v gradbeništvu« (koreferat)
Dragaš K alafatovič, dipl. inž. gradb.
»Pomen sodobne organizacije dela v  gradbeništvu« 
A leksander F lašar, dipl. inž.
»Sodobna organizacija podjetja za industrijsko  
gradnjo  stanovanj«
B ranko P rohaska, dipl. inž.
»M ehanizacija p ri g radn ji stanovanjskih  naselij« 
Janez A jster, v išji gradb. tehnik  
»Študij dela po sistem u REFA«
Blaž Svetina, v išji gradb. tehnik
»Analiza gradnje stanovanj za trg« (koreferat)
Plenum posvetovanja je  razprav lja l o problem ih 
organizacije industrializacije stanovanjske grad itve v 
SRS, o financiran ju  investicij, o financiran ju  velikih 
zalog, p lan iran ju , regu la tiv i in  drugih  družbenih 
ukrepih.
Osnovne ugotovitve iz referatov  in razprave so 
naslednje:
nu jna  je  izdaja tehnične regulative, ki m ora zajeti 
organizacijsko tehnični m inim um  p ri g radnji naselij, 
s ta tu s  eksperim entalnih, pro to tipn ih  in  dem onstracij­
skih gradbišč, sistem  p lan iran ja  stanovanjske graditve, 
vlogo študijskega p ro jek tiran ja  ipd.;
ob sodelovanju vseh industrijsk ih  proizvajalcev 
stanovanj, proizvajalcev gradbenih  m aterialov, p refa-
brikatov  in  opreme te r  podjetij za finalizacijo in in ­
stalacije je  izdelati skupen pro jek t industrializacije 
stanovanjske graditve te r  istočasno rešiti tud i sistem 
financiran ja  k ljučn ih  investicij tega projekta;
poslovne banke ali specializirane banke za stano- 
vanjsko-kom unalno gospodarstvo m orajo v  svojem  
poslovanju dosledno upoštevati pogoje industrializacije 
stanovanjske grad itve te r  se angažirati prvenstveno na 
velikih industrijsk ih  nalogah;
potrebno je  v z tra ja ti na tem, da se v vseh obči­
nah  in bazenih nem udom a izdelajo 5—6-letni kom ­
pleksni p lani stanovanjske graditve, da bi se tako 
konkretno ugotovile vse možnosti industrijsk ih  p ri­
stopov in zagotovila perspektivna industrijska p ro ­
izvodnja;
pogoji za industrijsko  gradnjo stanovanj se lahko 
zagotovijo le v naših  večjih  m estih in industrijsk ih  
središčih. Zato leži odgovornost za form iranje indu­
strijsk ih  nalog predvsem  n a  predstavniških organih  v 
L jubljan i in M ariboru, ki m orata nujno postati osred­
n ja  nosilca stanovanjske graditve;
industrializacija stanovanjske graditve te rja  ob­
sežno in koordinirano raziskovalno delo vseh in sti­
tucij. P ri tem  je po trebno  ustvariti tesno sodelovanje 
ZRMK, U rbanističnega inštitu ta , Univerze, S tud ia za 
stanovanje in  opremo, G radbenega centra S lovenije in 
drugih institucij v  cilju, da bi se vzporedno reševala 
vsa poglavitna v p rašan ja  industrializacije. N ujno je 
zagotoviti njihovo sodelovanje p ri vseh pro totip ih  in 
dem onstracijskih g radn jah ;
v novem sistem u financiran ja stanovanjske g ra­
ditve je potrebno zagotoviti usklajeno kontinuiteto  
proizvodnje in po trošn je stanovanj, tj. skrbno p la­
n ira ti in proučevati tu d i problem  organizacije kupcev 
(varčevanje za stanovanje);
v zveznem m erilu  naj bi se čimprej rešila v p ra ­
šanja predpisov o sposobnosti proizvajalcev stanovanj 
te r  predpisov o m in im aln ih  tehnično higienskih stan ­
dardov p ri g radn ji stanovanj.
V skupini A so bili sprejeti naslednji sklepi:
izdelati je  treb a  republiško priporočilo o in d u stri­
alizaciji stanovanjske izgradnje v  SR Sloveniji;
industrializacijo  stanovanjske izgradnje je  treba 
v  prv i fazi razv ija ti v  sm eri »odprtih« sistemov, to je 
potem  postopne tip izacije posam eznih nosilnih elem en­
tov in finaln ih  izdelkov. Tipizirani elem enti in izdelki 
m orajo dopuščati m ožnost optim alne kom ponibilnosti 
teh  elementov, p ri oblikovanju stanovanjskih  objek­
tov, v funkcionalnem  in arhitektonskem  pogledu;
razv ija ti je treb a  prefabrikacijo  tip iziran ih  ele­
m entov in izdelkov kot osnovo za uvedbo »odprtega« 
sistem a industria lizacije ;
razvoj industria lizacije  m ora sprem ljati istočasno 
raziskovanje novih gradbeno-tehničnih m etod in  p re­
iskave dom ačih m aterialov, ob koriščenju ustreznih 
inozem skih izkušenj;
za gradnjo na potresn ih  področjih je  treb a  za SR 
Slovenijo izdelati navodila za dim enzioniranje opečnih 
zgradb, glede na po tresne vplive;
razv ija ti je  treba takšne konstrukcije stanovanj­
skih objektov, ki imajo m anjšo težo ob istočasnih 
ustreznih top lo tn ih  in akustičnih karak teristikah ;
posebno pozornost je treba posvetiti industria li­
zaciji finalizacijskih (obrtniških) del. Na tem  področju 
je treba proučiti uporabo novih m ateria lov  in delovnih 
metod, ki bi lahko ta  dela pospešila in pocenila;
treba je  p ričeti s študijem  za kom ponibilne m odu­
larne mere, ki bodo osnova za dim enzioniranje vseh 
elem entov industrijsko  izdelanih objektov;
proučiti je treba možnosti realizacije industria li­
zirane stanovanjske graditve, glede na konkretne u rb a­
nistične in kom unalne pogoje;
pospešiti je  treba proizvodnjo k ritičn ih  m aterialov, 
potrebnih  za stanovanjsko gradnjo. Z lasti je treba po­
večati proizvodnjo cementa, betonskega železa in stekla 
te r o rganizirati proizvodnjo lahkih  obložnih plošč, ki 
bi nadom estili omete.
Iz refera tov  in diskusije v skupini B sledijo n a ­
slednje strokovne ugotovitve:
uspešen razvoj industrializacije te rja , da se zago­
tovijo v  p rv i v rsti vsi zunanji pogoji racionalne iz­
gradnje, tj. da se kvalitetno in v pravilnem  zaporedju 
rešujejo vp rašan ja  urbanizm a, kom unale, financira­
n ja itd.;
industrijske odločitve kolektivov v smeri indu­
strializacije g radnje m orajo biti kom pleksne in tem e­
ljito proučene. Potrebno je, da se kalku lira  industrijska 
cena stanovanj, z racionalnim i količinskim i param etri;
p ri oprem ljan ju  proizvajalcev stanovanj je strem eti 
za prim erno specializacijo opreme. O ptim alna stopnja 
m ehanooprem ljenosti bi naj znašala od 0,35—0,40;
odločno je  treba zahtevati večjo skrb proizvajal­
cev in prodajalcev, glede preskrbe rezervnih delov;
proizvajalci stanovanj naj v bodoče vložijo mnogo 
več naporov v  znanstveno organizacijo in pripravo 
dela, v štud ij delovnih procesov, kvaliteto  planiranja, 
specializacijo kadrov in podobno;
učne program e vseh stopenj strokovnih šol v g rad ­
beništvu je  potrebno tem eljito izpopolniti. P ri tem  je 
potrebno brezpogojno posvetiti več pozornosti p ro ­
blemom organizacije proizvodnje, vodenje p lan iran ja  
in podobno;
nujno je  tem eljito proučiti problem atiko izvajanja 
gradbenih  del v  zimi, ker omogoča razvoj industria li­
zacije mnogo kvalitetnejše reševanje teh problem ov;
prehod na industrijske metode graditve te rja  n u j­
no bistvene sprem em be kalkulacije ob upoštevanju sa­
m ostojne vloge proizvajalca stanovanj, velikosti se­
rije  ipd.;
študijsko naj se prouči m etoda sprem ljanja gibanj 
gradbenih  stroškov. Indeksa cen v stanovanjski g ra ­
ditvi je  potrebno izpopolniti tako, da bo obdelal vse 
poglavitne elem ente v s truk tu ri cene;
nu jno je, da se sistem atično proučijo tudi zunanji 
vplivi na ceno stanovanja (kom unalni prispevek) ter 
se na tej osnovi poiščejo ukrepi, ki bodo vplivali na 
znižanje cene.
INFORMACIJE  57
Z A V O D A  Z A  R A Z I S K A V O  M A T E R I A L A  I N  K O N S T R U K C I J  V L J U B L J A N I
Leto VI. t Serija: GRADBENA OPERATIVA Januar 1965
Problematika oblaganja fasad z marmornimi ploščami
V zadnjih letih je prišlo v Sloveniji na raznih 
objektih do pojavov odstopanja posameznih m ar­
mornih fasadnih plošč ali celo do popolne poruši­
tve večjega dela fasadne obloge (primeri: m ari­
borski in jeseniški kolodvor, palača Gospodarske 
zbornice SRS v Ljubljani, Ljudska skupščina v 
Ljubljani). Na vseh poškodovanih objektih je bila 
fasada izdelana na način, ki je p ri izvajalcih m ar­
mornih oblog pri nas običajen. Marmorne plošče 
se s pomočjo pocinkane žice u trju je jo  v zid, zračni 
prostor med zidom in m arm orom  pa se zalije s 
cementno malto, katera pravzaprav nosi m arm or­
no oblogo. Ta način oblaganja m arm ora je bil na 
splošno v uporabi tudi v drugih državah, se je pa 
spremenil glede na to, da je prišlo do pogostejših 
poškodb in s tem v zvezi do vprašanja varnosti 
in trajnosti fasad. V mnogih državah so se pred­
pisi za oblogo fasadnih oblog dopolnjevali, in sicer 
vedno bolj v tem pomenu, da so se za izvedbo 
upoštevali predlogi gradbenih fizikov in  statikov. 
Tako im a ZR Nemčija povsem spremenjena in do­
polnjena navodila za oblogo fasad (osnutek za 
DIN), ustrezne predpise pa im ajo tudi Švedi. P ri 
nas je izdelan predlog predpisov za oblogo fasad, 
ki pa malo upošteva tisto, čemur bi morali po­
svečati največ pozornosti: kako izdelovati trajne 
in varne fasadne obloge iz m arm ora in sicer na 
osnovi raziskav oziroma ugotovitev napak na po­
škodovanih fasadah.
Navajamo nekaj najpom em bnejših vzrokov 
odpadanja oziroma možne poškodbe na fasadnih 
m arm ornih oblogah:
1. m arm orna obloga p redstav lja  v večini p ri­
merov (odvisno od gostote marmora) močno parno 
zaporo. P ri prehodu vlage iz notranjosti navzven 
(v zimskem času) vlaga na samem m arm oru ozi­
roma med zalivno cementno maso in zidom kon­
denzira, pri čemer nastali kondenz navlažuje ob­
stoječi nosilni zid, in  kolikor je  ta  iz materiala, 
na mrazu neobstojnega, m arm orna obloga odstopi 
in zlahka odpade (Ljudska skupščina SRS);
2. slabo sprijem nost m arm orne obloge z zidom 
predstavljajo  kljukice za pritrjevanje, ki propa­
dejo, čeprav so pocinkane. P rim er kljukice iz po­
cinkane žice prem era 3 mm (slika 1), vzete iz m ar­
m orne obloge, kaže korozijo po 10 letih. Korozija 
je vidna samo na tistem  delu žice, ki je bil v m ar­
moru. Da se kljukice h itre je  vežejo v zid, se m ar­
sikdaj uporablja mavec, k ar je  napačno (slika 2);
3. p ri zalivanju cementne mase med m arm or 
in  zid nastanejo v praksi večkrat nezapolnjeni deli, 
p ri čem er na m arm oru še laže nastaja kondenzat, 
kot je  to navedeno v  tč. 1. P rim er slabega zalitja 
je  prikazan  na sliki 2. Glede na to, da se m arm or­
ne plošče polagajo ena n a  drugo v presledku enega 
ali dveh dni, obstaja možnost, da se plošče od­
m aknejo od cementne zalivne mase že med delom, 
zaradi česar je močno zm anjšana sprijemnost mase 
z marmorom;
4. m arm orne plošče se na stikih običajno mon­
tira jo  brez posebnega veznega sloja, pri čemer se 
m inim alno nastala rega naknadno zapolni. Na ta 
način izvedeno fugiranje predstavlja veliko nevar­
nost, da fasada ni vodotesna. Prim er take netes- 
nosti kaže severna fasada Gospodarske zbornice 
SRS v L jubljani (slika 3). Po nalivih so zidovi v 
no tran jih  prostorih večine etaž močno navlaženi. 
Tudi naknadno fugiranje fug ni prineslo boljše 
vodne tesnosti zunanjega zidu;
5. določene poškodbe so mogoče tudi v nasled­
n jih  prim erih: če fasada ali objekt nista d ilatira- 
na, p ri kombinaciji tem nih in svetlih  marmorov, 
p ri delnem osenčen ju  fasad, če se uporablja m ar­
mor, ki lahko vpija večje množine vlage, če je 
fasada tikoma z drugim i fasadnimi elementi, ki 
m očneje dilatirajo ipd.
Iz navedenega je  razvidno, da je dovolj vzro­
kov, da naše izvedbe fasadnih m arm ornih oblog 
ne ustrezajo. Škode v tej zvezi je  dovolj in zadnji 
čas je, da bi pričeli oblaganje fasad reševati po 
navodilih iz drugih držav, če naših nimamo ozi­
rom a niso ustrezna za naše klimatske razmere.
si. 3
s i. 4
Posebno v novejšem  času, ko se zm anjšuje čas 
gradnje in  se neredkokdaj m arm orna obloga po­
laga na močno navlažene zidove, obstaja nevarnost, 
da pride do poškodb na fasadah. Zaradi varnosti 
in  zaradi visokih stroškov sanacije, ki lahko na­
stanejo spričo poškodb na fasadi, je potrebno p ri­
četi z oblaganjem  trajn ih  m arm ornih oblog, same­
mu zidu p a  omogočiti prehod vlage na prosto. V 
nekaterih  točkah navajamo osnovna načela, ki jih 
podajajo nekateri tu ji predpisi za m arm orne fa­
sadne obloge:
— vsaka m arm orna plošča m ora b iti samonos­
na. P ri tem  se za pritrjevanje ne smejo uporab­
ljati žica, n iti druga neustrezna sidra.
Uporaba mavca za u trjevanje sider je nedo­
pustna. Za u trjev an je  sider v zid je  uporabiti 
cementno malto. Prim eri sid ran ja obloge so p ri­
kazani v  skici 1;
— sidra za m arm orno oblogo fasad morajo 
biti pravilom a izdelana iz nerjavečega jekla in 
ustrezno dimenzionirana. Sidra so nosilna ali sa­
mo p ritrd iln a  (skica 2);
— plošče m arm ora m orajo biti debele vsaj 
3 cm. Uporaba tan jših  plošč je glede na varnost 
manj ustrezna;
— s stališča gradbene fizike je zalivanje za 
m arm ornim i ploščami s cementno malto nespre­
jemljivo. P ravilom a je potrebno m arm orno oblogo 
izdelati odm aknjeno od nosilnega zidu, zračni sloj 
za m arm orom  pa prezračevati z zunanjim  zrakom, 
zaradi česar je potrebno n a  spodnjem in zgornjem 
delu fasade izdelati ustrezne prezračevalne odprti­
ne, oziroma rege. P rim er obloge betonskega zidu 
z zunanjo toplotno izolacijo v  skici 3. Le pritlične 
objekte je  v določenih prim erih dovoljeno oblagati 
z m arm orom  s pomočjo zalivanja;
— fasado je  potrebno z dilatacijskim i fuga­
mi razdeliti po poljih, same fuge p a  zapolniti s 
tra jn im  plastičnim  kitom. Horizontalna fuga se 
izdela običajno na vsako etažo, vertikalna pa na 
6 do 10 m. Druge rege med ploščami je potrebno 
zapolniti s cementno malto. Debelina rege med 
ploščami m ora znašati ca, 5 do 6 mm;
UVEDBA- DILATACIJ EKE FUC,E
VERT. REZ/
n o w
VERT. R E l
TLORIS
T IP P- k<y Or ? D L L i
Ar 50 49 20 Z 170 HO
B 50 19 29 Z N O 110
C J I 19 ' 9 0 z, 9 170 110
D 100 19 90 9 170 110
L ■ DOLŽINA V ZIDOVIH IZ ZIDAKOV TEZE > WOkf/M* 
L, ■ DOLŽINA- V BETONU
S k ica  2
— posebno pozornost je potrebno posvetiti za­
ključkom m arm orne obloge z drugim i fasadnimi 
elementi. P ri tem  je potrebno upoštevati, da se 
m arm orna obloga na fasadi ne m ore sm atrati kot 
100 %> zaščita proti meteorni vodi;
— pred izvedbo je potrebno izdelati načrt za 
fasadno oblogo, katerega morajo odobriti statik in 
arhitekt, oziroma izvajalec.
Na osnovi navedenih zahtev je  bila jeseni 1964 
sanirana m arm orna obloga nad terasnim  zahodnim 
delom Gospodarske zbornice SRS v Ljubljani. Na 
tem deilu so plošče pričele odstopati, zaradi česar 
je  bilo treba celotni del fasade v velikosti ca. 13 X 
X 10 m odstraniti in ga ponovno obložiti.
P ri odstranjevanju plošč so se ugotovile že 
navedene pomanjkljivosti: žica je bila močno ko­
rodirana in  u trjen a  v zid s pomočjo mavca, slaba 
sprijem nost plošč z osnovnim zidom, zid za plo­
ščami je bil m oker kljub temu, da so se plošče 
odstranjevale v suhem vremenu.
Na sliki 4 je  razvidna izvedba sanacije. No­
silna sidra so bila izdelana iz nerjavečega jekla 
(Prokron 11), in  sicer na osnovi nemških in šved­
skih navodil za oblaganje fasad. Za utrjevanje si­
der v žlindrin beton se je uporabljala cementna 
m alta, kateri se je dodajal pospeševalec, ki je omo­
gočil hitro  strjevanje in s tem trdnosti, ki so omo­
gočale polaganje plošč eno na drugo v presledku 
enega dne.
Fuge med ploščami so se zapolnile z belim 
cementom, dilatacijske fuge pa s plastičnim  kitom 
(proizvod Termika).
Z opravljeno sanacijo smo pridobili določene 
izkušnje za izvedbo m arm ornih oblog brez zaliva­
nja. Z nadaljn jim  poskusnim oblaganjem bi bilo 
mogoče n a  osnovi rezultatov in praktičnih izkušenj 
izdelati navodila za oblogo fasad, katera naj bi 
naši izvajalci v bodoče uporabljali.
F edor Š k e rlep , d ip l. inž. a rh .
N
Industrijsko m ontažno podjetje
LJUBLJANA
CRTOMIROVA 6 
p r e j
TOPLOVOD-ELEKTROSIGNAL
pro jek tira  v lastnem  projektivnem  
biroju:
elektrom ontaže in  montaže toplo­
vodnih naprav, san itarn ih  in k li­
m atskih naprav
proizvodnje naprav  šibkega in ja ­
kega toka, visokofrekvenčnih n a ­
prav te r  proizvodnje oprem  za 
toplotno tehniko in regulacije
IM P želi vsem  delovnim kolektivom  
mnogo uspeha v novem le tu  1965
AZA
A TELJE  ZA ARHITEKTURO
LJUBLJANA
PARMOVA 33
te le fo n sk e  š te v ilk e : 
d ire k to r  30-944 
raču n o v o d stv o  37-214 
s ta tik i 30-931 
a rh ite k ti  30-840 in  30-491
P odjetje  pro jek tira :
vse vrste  visokih gradenj, stano­
vanjske gradnje, šole, zdravstve­
ne objekte, športne objekte, po­
slovne zgradbe, ku ltu rne domove 
in industrijske zgradbe
PROJEKT
LJUBLJANA
POD JETJE ZA PRO JEKTIRA N JE
L J U B L J A N A
CANKARJEVO NABREŽJE 11/IV
izdeluje načrte  za nizke in visoke 
gradnje in  je  posebej specializira­
no za športne parke, športne hale, 
za odprta  in zaprta  kopališča s 
čistilnim i napravam i, um etna d rsa­
lišča in  podobno
KON­
STRUKTA
podjetje  za p ro jek tiran je 
LJUBLJANA — TITOVA 48
P ro jek tiran je  vseh v rst visokih 
in  nizkih zgradb z vsemi 
instalacijam i
Specializiran oddelek za hladilne 
naprave in  kondicioniranje
VSO-40 L/D 
A. 40 .
VSO-60
u 60
VSO-80
+  80 +
PO-40 L/D PO-60 PO-80-/1
LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA 
MARIBOR - LIMBUŠ
Telefon 31-030 Telex 033-43 
Brzojav M a rle s  L im buš
SO DO BN A  KUHINJA S-65
S o d o b n o  kuh in jo  sestavljajo  podstavne  in viseče om arice, pri­
merne, da  se z njim i funkc iona lno  oprem i vsaik kuhinjski tloris
V S O -4 0  (L/D) V iseča  om ara, znotraj d ve  polioi 
V S O -6 0  V iseča  om ara, znotraj d ve  polic i
V iseča  om ara, znotraj d ve  polic i 
V iseča  om ara, znotraj dve polici
V SO -80  
V SO -100  
PO -40  L/D 
PO-40/1 L/D
VSO-100
+ 100
Podstavna om ara s preda lom . V  spodnjem  de lu  
je polica
Podstavna om ara s p reda lom . V  spodnjem  de lu  
je servirna m izica  s ko šaram i iz žice
+ 60  +
PO-100/1
}
200
V O -Ć O  L/D
Zahtevajte  ved no  in povsod funkc iona lne  elem ente sodobne  
ku h in je  S-65 z našim  zaščitnim  znakom  M A R L E S
PO -60  
PO-60/1 
PO -80-E  L/D 
PO -100-E  
PO-100/1 
PO-80/1 
PO-100/100 
V O -6 0  L/D
Podstavna  om ara  s p reda lom . V  spodnjem  d e lu  
je po lica
Vm esn i del s p reda lom  in izvlečno desko
Pom iva lna  m iza z en im  em ajliran im  koritom. 
N a  vratih  je ko ša ra  za  čistiln i p ribor 
Pom iva lna  m iza z 2 em ajliran im a koritom a. N a  
vratih je ko šara  za č ist iln i p ribor 
Podstavna om a ra  z 2 preda lom a. V  spodn jem  
d e lu  je polica
Pod stavna  om ara  z 2 preda lom a. V  spodnjem  
d e lu  je  po lica
Kotna om ara z e n o  po lico
V iso ka  om ara. V  zgorjnem  de lu  je  ena  po lica, 
v spodnjem  de lu  so  tri po lice
O P O M B A  L/D pom eni levo in de sno  om aro  g le d e  na 
odp iran je  vrat