163. številka.
Ljubljana, v torek 21. julija.
XXIV. leto, 1891.
Iabnja vsak dan avečrr, isiznfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt Jleta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta o gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plačuje se cd Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih nlicah 51 li Upravnifitvn naj bb blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
V I,Jiit»l)aiiK 21. junija.
Klerikalni dnevnik zvija ho v včerajšnji številki na vse strani. Konec »»o«'" 'njega našega „Ne-deljskega pisma" šinil t!*'itak groznično raz vnete ude in iskal je duška v članku „Ščuvanje vedno in dosledno". Ugovarjati nam je v prvi vrsti proti temu naslovu samemu. Kar je naš list-kar pisal, to ni bilo nikakoršno ščuvanje, dogodek povedal se je, kakor bo je vršil, prav na kratko iu suhoparno in skoro doslovno tako, kakor je došla vest iz vira, popolnoma verodostojnega. Rekli smo: skoro doslovno, kajti resnici na čast nam je popraviti, da so se dotične besede glasile: „Er braucht es ja nicht zu lernen d as Slo venische.*
Pri tem ostanemo, naj klerikalni dnevnik še tolikrat trdi, da je vse to le roman, debela laž. Saj so že mnogokdaj to in ono zanikavali, „exempli gratia" znani pogovor na Dunaji o naši slovenščini, rotili se, da je vse izmišljeno, naposled se je pa vender dognalo, da je vse bilo resnično, kar smo pisali. In kdor je tedaj na Dunaji imel srce, da se je o naši slovenščini tako porogljivo izrazil in nam silno Škodoval na politiškem ugledu, istemu je tudi podobno, da izusti omenjene besede. Seveda je popolnoma irelevantno, pri kateri postaji in katero uro se je to zgodilo.
Ne meneč Be zu druga klerikalnega dnevnika modrovanja, ugovarjati nam je z vso odločnostjo, da bi mi slovensko ljudstvo hujskali proti škofom, da bi pastirjem, od Boga poslanim, pri našem katoliškem ljudstvu izpodkopavali veljavo. Tega mi nikdar nesmo storili, to ni naš smoter, ne naš namen. Mi vršimo kot javno glasilo le svojo dolžnost, ki obstaje v tem, da kritikujemo vse nedostatke v javnem življenji, pred vsem pa one, ki bi utegnili biti na škodo naši narodnosti, našega naroda razvoju. In če ta ali oni v tem oziru kaj zagreši, ne oziramo se na to, na katerem klinu družbene lestvice dotičnik stoji, temveč javno grajamo, kar je graje vredno. Mi ne uprizarjamo ni-kakeršne agitacije, saj nam tega treba ni, kajti agitacijo prouzročuje dotičnik sam, ki  se  s  svojimi   ukrepi  stavi v n a -
s p r o t s t v o z narodom, ki vedno veleva: „Sic volo, sic iubeo!*
Klerikalni dnevnik tem povodom hvali škofa Ljubljanskega kot izvrstnega in neodvisnega, ki daje Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega in narodu, kar je narodovega. To pač ni še nič posebnega, to Btori vsak najpriprosteji vernik. Sicer je pa ta hvala, kakor tudi nastopna v narodnem oziru stvar ukuBa in osebnih nazorov. Ne bili bi o tem govorili obširneje, a ker nas klerikalni dnevnik z očitanjem š č u v a n j a izzivlje, čutimo potrebo, izreči še par besed, da bode stvar tudi oddaljenim jasna.
Slovesno zanikavamo, da bi se v narodnem oziru izza Pogačarjeve dobe, blažega spomina, ničesar preme nilo ne bilo. Prem en i la se je vsa sistema. Dočim je prej vladalo sporazumljenje, začelo se je sedaj hujskanje. Iz škofovega dvorca dobival je in še dobiva „Rimski katolik" moral itno in gmotno podporo, ž njim se je zabil prvi klin v prej tesno spojene narodne vrste. Umetno se je pričel delati razdor mej narodno stranko, nasprotBtvo mej duhovščino in ostalim narodom. Ščuvalo se je na nečuven način proti narodnim društvom, začela so se obrekovanja na lečah, pri volitvah pa vsi oni čudni izrodki, ki so deloma pri sodiščih našli korekture. Da se duhovnikom dajo proste roko, je res, a to še ni dovolj, daje se jim celo potuba in vsi drzni skoki na lecab in drugod ostajajo brez ukora, da celo nagrajajo se.
Mi ne zahtevamo, da bi bil škof našemu listu naročnik — dasi bi ne bil mej škofi niti prvi, niti zadnji — tudi ne da bi bil član čitalnice in Sokola, dasi o pokojnem vladiki Dobrili znamo, da je bil član in podpornik Čitalnic in je na Dunaji zahajal celo na nage velikošolske veselice, ne da bi bil zgubil le trohico ugleda, marveč si pridobil s tem le izredno popularnost in ljubezen — akoravno bi mu ne bilo v nečast, ko bi pripadal društvu, kateremu je Strossmaver častni član in katero so ob raznih prilikah posetili že razni dostojanstveniki — to pa smemo zahtevati, da o našem jeziku ne govori tako prezirno, češ, vsako uro jo drugo narečje,  da se ne izjavlja:   „Čemu psalme
prelagati na slovenski jezik ?" da ne dopušča političkih orgij, ki jib nekateri njegovih služnikov uprizarjajo v ožji kronovini naši, da uvede disciplino in skuša biti v kontaktu in soglasji s svojimi dušami.
Klerikalnega dnevnika diverzija s Strossmayer-jem je prav šepava in neumestna, kajti v 1 »Jakovem ni naših razmer, kakor jih tudi na štajerskem. Koroškem in izimši Poreč, tudi v Tržaški vladiko-vini ni. Da pa so baš v ožji domovini naši, to je „punetum saliens", v tem tiči zlo, v tem uzrok, zakaj je vse tako prišlo. To naj blagovoljno uvaža klerikalni dnevnik in bodi preverjen, da mi nesmo pisali romana, ampak žaloBtno resnico. Punetum!
Državni poslanci v Pragi.
Kakor smo že na kratko poročali, podalo se je po končanem državnozborskem zasedanji 45 poslancev kluba poljskega in konservativnega kluba, na čelu jim grof Hohenwart v Prago, da si pogledajo deželno razstavo češko. Bili so slovesno vspre-jeti od prvih mož češkega konservativnega plemstva in druzih odličnih oseb in tudi občins' /o pozdravljalo je prav simpatično goste, mej katerimi so bili poleg mnogih članov poljskega kluba tudi slovenski poslanci in pa precejšnje število nemških konservativcev, mej njimi tudi državnega zbora drugi podpredsednik dr, Kathrein.
Prepričali so se na lastne oči, kako neutemeljena ho zlobna poročila nekaterih nemških Dunajskih in pemBko-nemških listov, ki bi radi zmanjšali sijaj prelepo uspele razstave b hudobnim svojim klevetanjem. Vsa ta obrekovanja pa rode le baš nasprotni uspeli, nego so ga pričakovali klevetniki naroda češkega, ki je z razstavo pokazal, koliko snage in Žilavosti hrani v sebi ta narod, katerega bi nekateri tako radi uničili in osmešili pred svetom zarad opravičenih njega političnih teženj.
Izmej slovenskih poslancev udeležili so se tega zanimivega izleta gg. dr. Ferj a nč i č, G r eg or ec, Globočnik, grof IIobenwart, K lun, Kušar, Nabergoj, Povše, Robič in grof Alfred Co-ronini (zastopnik goričkih veleposestnikov). Naša naloga ni,  da bi na tem mestu razmotravali, je li
LISTEK.
Car Jovan.
(1526-152»:) Srbski spisal A. Sunili.'', poslovenil A. FtVkonja.
Dežele in krajine, v katerih dandanes živijo Srbi tukaj, dasi tudi ne čisti, nepomešani, pa vsaj v večini — odkupljene so za drago ceno: z življenjem in krvjo toliko vrlih junakov srbskih.
Ravni Banat in bogata Bačka in poleg njiju pisani Srem,  to so  krajine srbske od nekdaj.
Ko je padla slava srbska in država — cvet naroda na Kosovu, začeli so Srbi trumoma prehajati v te kraje; Srem je srbski bil še za Nemanjičev. Kot junaki, izbrani junaki, z orožjem v roki prehajali so oni sem; tukaj so zaustavljali in odbijali krvnika Turka.
Posebno so se mnogi Srbi preselili v Banat in Bačko v dobi Jurija S me dere v ca, Bina nesrečnega Vuka Brankovića.
A ko so začeli krvoloki Turki napadati bolj in bolj na te dežele, in z orožjem pot Bi delati v Budim in v Be5 — tedaj se je pred njimi umikalo bliže k srcu Ogerske malo in veliko, razven junakov Srbov.        "'' *    ' ,;*'Y
Leta 1521>. pali so Madjarji na polju Muhač-kem, uprav kakor dvestolet preje Srbi na Kosovu. Kakor je na Kosovu pal poslednji car srbski Ijazar Grbljanovič, tako je na Muhaču poginil mladen-ski kralj Ludvik II. poslednji gospodar rodu ma-djarskega.
Za krono madjarsko, za gospodstvo v tej debeli, začela sta se pipati Ivan Zapolja, vojvoda er-deljski, iu Ferdinand I. Habsburgovec, cesar nemški. I jeden i drugi se je kronal še isto leto jeseni v Stolnem Belemgradu za kralja Madjarjem.
Ivan Zapolja je bil pokolenjem Srbin, njegov ded je prišel iz Bosne, iz sela Zapulje — od katerega se je on po priimenu priimenoval. Toda ni bil prijatelj Srbom; hrepenel je po kroni in deželi ogerski; za Srbe, kakor da ni niti maral. Vender so mnogi Srbi držali k njemu.
Srbi so tedaj še bili pod svojimi despoti, pod svojimi vojvodami in oblastimi, vojujoči tudi tukaj kakor posli* Kosova i na domu svojem, vse za korist tujcu.
V ta čas se pojavi v narodu srbskem v teh krajih čuden človek, moder in pameten, zgovoren v besedi, junak v boju.
To je bil car J o v a n.
Tanke postave, ponosne, srednje vzrasti, jako
črnikast, za kar so ga mnogi imenovali črnega človeka, črnega Jovana.
Narodu srbskemu kakor da so zasvitali lepši dnevi posle tolikega veka — začne od vseh stranij, i odtoder i iz Turške skupljati se v množicah in zbirati okolu svojega carja Jovana.
V mestu Subotici, v Bački, postavi car Jovan svojo stolico; v tej svoji prestolnici napravi se in uravna, kakor vsak drug vladar v svoji deželi. ŠeBt sto perjanikov, teloBtražnikov, imel je car Jovan poleg sebe in imenoval jih janičarje. Na svojem dvoru uredi službe iu dostojanstva po običaju carskem ; palatin in blagajnik bil mu je vojvoda Subota.
Vojske srbski* je imel deset tisoč vse po izbor junakov — vojski tej mu je bil vrhovni vojskovodja Kleraent Bakić, jede u od šestorice slavnih bratov Baki cev. A da v oni dobi to ni bila mala moč, uvidimo, ako vsporedimo, da omenjeni ogerski kralj Ludvik II. ni imel niti na Muhaču več nego trideset tisoč vojakov. — —
„Jaz Čem to deželo (Bačko in Banat) in otok Srem osvoboditi od Turkov!" govoril je car Jovan.
In kar je rekel, to je tudi storil.
Ali car Jovan ni samo nabijal iu razganjal odtod Turkov krvnikov, nego je on raztiral iz Bačke
in koliko politične važnosti ima ta poset državnih poslancev nekdanje desnice v današnjih razmerah, toliko pa je gotovo, da utisek, ki ga je naredila razstava na vse, je najpovolneji, da so se na lici mesta prepričali o duševni snagi češkega naroda, videli kak duh veje v tem narodu. To prepričanje kažejo nam razni govori pri slavnostnem banketu v Žofinskega otoka velicih dvoranah. Navedemo naj le jednega, ki se nam zdi važen, to je govor grofa Hohenwarta. Ko se je zahvalil za prijazni vsprejem, -ki je prišel od srca, izrekel je, da hoče vstrajati na svojem mestu in da je njegova iskrena želja slavnemu, kraljestvu češkemu biti, kolikor le mogoče na uslugo. Gnala nas ni samo radovednost — nadaljeval je — nego želja, da z lastnimi očmi vidimo ta triumf češke industrije in češkega poljedelstva. Ako p ram smo prišli z Dunaja z velikimi uadami, to kar vidimo, krasota vaše razstave, presegla je daleč vsa naša pričakovanja. Vse kar smo videli, ta bogata in lepa dežela, ta krasna vaša kraljevska prestolica, te živahno-obljudene široke ulice, vse to nam govori jasno in pomenljivo, da češkemu, kraljestvu gre najodlične jši prostor v avstrijskem cesarstvu. (Dolgotrajno burno odobravanje.) In to naše staro, v dnu duše ukoreninjeno preverjenje potrjuje se na novo. Ni torej samo češka nego eminentno avstrijska 8lavnost, katero slavite in vaše češko kraljestvo, ki po svoji teritorijalni obsežnosti, po svojem kulturnem in historičnem pomenu zavzema tako odlično mesto, doseglo bode gotovo navzlic vsem minljivim zaprekam to, kar mu gre po vsej pravici. O tem ne more n i kdo v e Č d v o mit i , kdor je videl uspehe Vašega dela. Nazdravljam torej na Brečen uspeh in na razvoj tega kraljestva in na daljno zaslužno delovanje češkega naroda in vele-posestva. (Dolgotrajni slava- in dobroklici.) Tem besedam, iz ust konservativnega državnika, ni treba komentara. One izražajo to, kar čuti vsak Slovan.
Pri drugi priliki izrazil se je tudi slovenski poslanec g. dr. Ferjančič o preugodnem utisku, katerega je naredila razstava na vse goste, ki so v naudušenih besedah se izrekali o vsem tem, kar so videli. Zagotovil je g. dr. Ferjančič, da bode nauduševal svoje rojake, da obiščejo razstavo, da bodo videli, kuko treba prirediti razstavo. Tem besedam našega poslanca pritrdil bode gotovo vsak, kdor je imel priiiko videti razstavo Praško. Kdor je pa še ni videl, imel bode v kratkem zopet naj-ugodnejo priliko, da se sam prepriča, kako istinite so.
Poset državnih poslancev poljskih iu konservativnih imel bode pa gotovo najboljše posledice. Prepričali so Be, da naroda, ki kaže toliko silo na kulturnem polji, ne more prezirati nobena vlada, nobena Btranku, kateri je res mar za blagor države. Preko tacega naroda ne bode se prestopilo na dnevni red s puhlimi frazami, treba bode uvaževati njegov tehtni glas.
Politični razgled.
Hotranje «I«»z<-iV.
V L j u b IJj a n i, 21. julija. Iz gospodske zbornice. GoBpodska zbornica rešila bode še nekatere Btvari, potem pa se bode tudi ona podala na počit*
iu Banata tudi niadiarske graščake in velikaše, kdor koli se njemu in njegovi sodbi ni hotel pokoriti.
Govoril je madjarkim plemičem, katere je dobil v teh krajih: „Jaz sem našel to zemljo pusto, to je: brez gospodar j a, in zavzel sem njo h svojim narodom".
Ze za časa Krueev, v tem vstanku kmetakem v Ogerski, leta 1514. bil ju zaslovel, kakor so ga Madjarji zvali — ta črni človek, car Jovan. A ko je, kakor Brno omenili, kronal sh Ivan Zapolja v Stol nem Beleuigradu, poslal je car Jovan na kronanje kakor i vsak drug vladar, po tedanjem običaju, svoje zastopnike in vojake, da bodo kralju Zapolji pri tej priliki na čast in odbrano.
V narodu srbskem šel je glas, daje črni Jovan, potomec plemena Carnojevieev (od davnine Crnoje-vičev od Zete iu Zahumlja, pozuejšuje Črne Gore). Jovan je sam govoril, da je od roda matere Angje-line, despotice srbske.
In Srbi so jako čislali iu ljubili svojega carja Jovana; poznavali bo ga kot junaka nad junaki; mnogi so ga imeli, zaradi njegovega velikega poštenju celo za svetca in čudodelca!;
(Daljo prib.)
niče in se bode oficijelno zaključilo letošnje zasedanje državnega zbora. Buđgetna komisija gospodske zbornice predložila je poročilo o predlogi glede naprave novih poštnih poslopij v Ljubljani in v Mariboru. Poročevalec Reinelt predlagal je, da se predloga vsprejrae nespremenjena.
Petindvajsetletnica bitke pri Visu. Na otoku Visu praznovala se je slovesno pet-indvajBetletnica znamenite bitke pri Visu, v kateri se je avstrijsko mornarstvo, ki je večinoma slovanske krvi, pridobilo toliko slave. Škof Carev bral je slovesno črno mašo za vae v bitki padle junake. Navzoča so bila vsa oblastva in velika množica ljudstva. Občina izrekla je telegrančno cesarju svojo udanost in istotako pozdravila nadvojvodo Albrechta in admirala barona Sternecka.
Vitanje države.
Rusija in Angleška. Zanimiv članek prinaša „Times" o položaji v vzhodni Evropi. Pač le malo ljudi — pravi orne* njeni list — v zapadni Evropi ve, koliko je storila Rusija zadnja leta, da ojači svoj upliv v Mali Aziji in ga povekša. Vedno se pomika naprej, ne proti Erzeremu, nego proti morji in sicer proti luki nasproti otoka Ciprskega, katero Grki imenujejo zaliv „ Aleksaudretta", Turki pa zaliv Iskenderun. Kolonija za kolonijo so tam ustanovlja in ne bode dolgo trajalo, da Bi bodeta stara rivala, Rusija in Angleška, stala nasproti lice proti licu tudi v tem važnem, a večini sveta nepoznanem kotiču sredozemskega morja.
Iz Črnegore.
Vest, da se je operacija kneginje Milene srečno dovršila, vzbudila je veliko zadovoljnost pri vsem prebivalstvu. Kakor se poroča iz Cetinja, opravljale so se po vseh cerkvah zahvalne božje službe. ^« Slaba letina na Ruskem. :,^J
Iz Peterburga se poroča, da se je v zadnji seji mini8terskega sveta posvetovalo, kaj je storiti glede na slabo letino, katera preti letos. Ministra notranjih zadev in financ poudarjala sta, da najslabeje je ob Volgi, v centralnih in vzhodnjih in v malo ruskih gubernijah. Dobre letine se je le na malo krajih nadejati. Ministerstvo za notranje zadeve imenovalo je posebno komisijo, ki bode izdelala načrt, po katerem se bode osnovala založna skladišča, in vzdržavala vedno napolnjena.
Baron Hirsch in ruski židje.
„Times" prijavlja nove podrobnosti o načrtu barona Hirscha glede naseljevanja iz Rusije iztira-nih zidov. Baron Hirsch namerava najprej osnovati v ta namen veliko angleško družbo. Dalje se bode osnoval velik reprezentativen odsek, v katerem bodo židje iz vseh e.ivilizovanib držav. Ta odsek bode imenoval eksekutivni odbor, ki bode postopal skupaj z odbori, ki se snujejo zdaj z dovoljenjem ruske vlade in uredil redno metodično izseljevanje. Baron Hirsch zagotavlja, da se ruska vlada strinja s tem načrtom.
Pravda proti anarhistom.
Iz Rima se poroča, da so bili glavni vodje izgredov, ki so se vršili dne 1. maja, obsojeni na večletno ječo. Vseh obsojencev je bilo 44, kazen je od jednega meseca do 3 let zapora. Sedem zatožen-cev bilo je oproščenih-
Na otoku Kr/'u je' še vedno velika razburjenost. Pri zadnjih tamoš njih občinskih volitvah, ki so se vršile pretekli teden, bila je garnizija kousignirana in so se pomnožile patrulje pred židovskim delom mesta in v židovskem oddelku samem. .Reforma učnih, zavodov na Nemškem.
Kakor je znano, se nemški cesar zelo zanima za učno reformo in ima posebno pozornost na realne gimnazije. Jeli naj obstanejo na dalje, ali se odpravijo, to je uprušanje, ki zanima vse dotične kroge. Zdaj se poroča, da bode v kratkem imelo odhodno spričevalo višjih realk j»-duake pravice z onim realnih gimnazij za državno in za prusko služ-hovanje. Sodi se, da po tej odredbi realne gimnazije ne bodo več potrebne.
Portu ff niske kolonije.
Že večkrat pojavila se je vest, da hoče Portugalska, ki je v veliki denarni stiski, prodati 8vo)e kolonije. Ta vest se ni nikdar resno dementovala. Utegne torej vender kaj resuičnega biti na njej. Zdaj se zopet poroča iz Lizbone, da je Angleška stavila novo ponudbo, po kateri bi Portugalska odstopila vse kolonije izvzemši indijske in dobila zanje 20 milijonov funtov šterlingov. To bi pač bila slaba kupčija za Portugalsko, ako bi se obistinila in bi le pospeševala razširjenje republičanske stranke, katera porablja vsako jednako priliko sebi v korist
Dopisi.
Iz Vetriu|u na Koroškem 20. julija. [Izv. dop.) S početkom tekočega leta bil je v Vašem cenjenem listu priobčeo dopis iz našega kraja, katerega poslati Vam bila nam je dolžnost že zaradi tega, da se dokuže, kako nepostavno se je ravnalo v nas pri seštevanji ljudstva zgolj iz namena, da bi se »pričalo, da je naša slovenska vas v istini nemška predstraža večjemu tevtonskemu taborišču.
Ta dopis pa je zbodel nekatere naše nemške (?) mogočneže in oglasili so se — čez sedem mesecev — v nadih ljubih, le vedno samo mir želečih aFreie Stimmen", da bi opravičili svoje delovanje in se oprali pred svetom zid, ki so ga zakrivili proti nam. Da to dosežejo, prestavili so oni članek iz „Slov. Naroda" ter ga v nemški besedi podali Se le sedaj svojim somišljenikom.
Odkritosrčno moramo izreči, da nas še ni kmalu kaj bolj razveselilo, nego to, kajti naš dopis je bil ravno namenjen za javnost in z njim hoteli smo dokazati krivico, ki se godi našemu slovenskemu narodu tu na tleh koroške Sibirije. — Da so to dobro spoznali tudi naši nasprotniki, svedočijo nam s tem, da se našega tedanjega dopisa niti kritiko-vati ne upajo — ker ga ne morejo, kajti mi smo poročali resnico, kateri priča smo bili pri ljudskem številjenji sami.
Že takrat smo naznanili, koliko slovenskih delavcev, dekel in hlapcev, ki niti besedice nemške ne znajo, je bilo zapisanih za Nemce, in da se bode število Slovencev vsled tega pri nas najbrže skrčilo na najmanjši del. Da je to v resnici zgodilo, o tem pričajo nam podatki, kajti našteli bo gospod komisar, doma s Kranjskega, 711 Nemcev (br!) in le 634 Slovencev, v istini pa je Vetrinj razun Mo-rove družine in male peščice uradnikov te tovarne samo slovenskega pokolenja. Ume se ob sebi, da gospodje niso imeli vsled tega našega dopisa v „Slov. Narodu" celih Bedem mesecev mirnega spanja, preden niso govorili zadnje besede — v „Freie Stimmen". Zdaj, ko so objavili, koliko Nemcev so si izprešali iz Slovencev, in ko zatrjujejo, da pred 17. marcem t. 1. ni nihče imel prilike pogledati v uradne akte in zatorej tudi nihče vedel ni, kako je ljudsko številjenje izpalo, bodi nam dovoljeno, v tej zadevi nekoliko več in jasneje govoriti.
Naše razmere v naši občini so neizmerno Žalostne in ko bi hotel, napisal bi Vam lehko „in tnemoriam" izza županovanja bivšega predsednika „Bauernbunda", pokojnega Seebacherja, marsikaj, kar bi smrdelo. A pustimo mrtve v miru počivati in lotimo se raje živečih, onih, ki imajo večinoma vajete v rokah in se trudijo na vse mogoče načine delati propagando za nemško stvar na naših slovenskih tleh.
Kakor smo že omenili, imamo pri nas le prav malo število pravih Nemcev. Da je pa velika večina slovenska, dokazali smo letos pri državnozborskih volitvah dovolj in sijajno, kajti izvolili smo si same odločne Slovence kot naše volilne može; nemška stranka pa je navzlic groznemu pritisku od strani Morovib uradnikov, ki ao p r i s i lj e n i plesati tako, kakor jim njihov gospodar zagode, grozno propadla. Iu ta nepričakovan poraz še danes našo nemško gospodo hudo peče, kajti njena skoro do smešnosti Begajoča opravičevanja, katera je po voli t vi v „ Freie Stiinmenu nakupičevala, svedočijo, da jo je bilo sram priznati, da so bo tudi v Vetrinji Slovenci jeli probujati, kajti pri nas biva še, hvala Bogu, zdrav rod, ki se ne da več podjarmiti tujemu na-sdstvu.
In ako bi Vam hoteli našteti imena onih mož, ki hite s silo pri nas delati propagando za nemštvo, tedaj bi se gotovo čudili tem junakom poturčencem; kajti našli bi mej njimi imeua, ki Vam jasno povedo, da so sinovi slovenskih starišev.
To storiti pa hočemo pri drugi priliki, ker nam bode, kakor vidimo, še večkrat obširneje govoriti o naših tukajšnjih razmerah. — Takrat Vam bodemo jasno povedali, kdo vse se zbira pri našem mogočnem „Druckuu; kako se uganja tam po Mo-rovih in Liechtensteinovih uradnikih politika pri igralni mizi včasih pozno v noč; kako lepo donijo nemške pridige v prazni naši farni cerkvi, Slovencem namenjeni, ker naši nemčurji itak nikoli v cerkev ne zahajajo, pa jim je zato g. župnik veuderle deb6l prijatelj in kako se naš g. učitelj v potu svojega obraza trudi, ustreči Slovencem s pesnijo Bdas deutsche Lied", če tudi nekateri pevci niti besed ne razumejo, Še manj jih pa izgovarjati umejo. Povemo Vam tudi, koliko truda so imeli gospodje s prestavljanjem članka iz „Slov. Naroda" in še več druzega zanimivega.
Toliko za danes! Prihodnjič pa še kaj več, ako nas bode gospodje v to prisilili. Bode nekaj za kratek časi
JU Nodražice 16. julija. [Izv. dop.] (Konec.) Gosp. dopisnik poudarja, da je preložitev ceste od Vinice-Ribnica na 7025 gld. proračunjena, pa ta trditev ni resnična.   Cestna proga Hrib-Sodražica
je na 21.441 gld. 76 kr. in cesta Vinice-Ribnica pa z varijantnim delom na 10.477 gld. 70 kr. pro-računjena. Za slučaj, da odpade varijantni del (kar je samo umevno, da glede neugodnih okolščin mora splavati! ravno tako pa tržka ulica .Mlake" ne more služiti v pomenu ceste za tak promet — in ta del ceste bi bil tedaj jednak varijantnemu delu), potem se proračunjeni znesek na 8051 gld. 70 kr. zniža, kar pa se ume, da, če se za rečeno cestno progo Se 8000 gld. pridoda, pa še ne bode zadostovalo. Koliko troškov bi odpalo na jedno ali drugo občino primerno, ako bi se cestne proge gradile, v to se nečemo spuščati. Toliko pa dostavimo: da, če krajna Ribniška občina v okraji mogoče Četrt davka plačuje, da s tem še ni dokazano, da bi ona morala vse doseči, kar poželi, nego mislim, da imajo prebivalci, ki plačujejo "/4 davka — tudi kako besedico govoriti! To pa g. dopisnika opozorimo, da v prihodnje bode bolj vestno preračuujeval davke in troške na posamezne občine, kakor sedaj, kajti on trdi: da za slučaj, ko bi se nova cesta Hrib* Sodražica gradila, morala bi krajna občina It bruca, ki plačuje 5152 gld. direktnega davka, nad 8000 gld. troškov nositi; krajna občina Sodražica, ki plačuje 3238 gld. direktnega davka, v isto svrho pa samo 192 gld. Kje tiči sebičnost, kakor jo hoče g. dopisnik nam na rovaš zapisati ? prepuščamo čestitim čitateljem v presojo.
Priporočamo navedene podatke gospodom v Ribnici še o pravem času v pretres, da bodeio v prihodnje bolj premislili, kaj ustno in pismeno po svetu Širijo in kako o nas sodijo.
Ker vemo, da je le na merodajuih mestih umestno dokazovati in zahtevati kar komu po pravici pristoja, vsled tega se tudi mi do takih mest obračamo. V kompetenco deželnega odbora iu zbora se pa nam ne zdi primerno spuščati in rajši celo stvar g. dopisniku prepuščamo. Z nepremišljenim ravnanjem se res lahko doseže, da se mej ljudstvom nejevolja pruuzroča, česar pa mi gotovo ne želimo, če je tedaj ugodna zveza Loškega potoka s Sodra-žico, potem je tudi z Ribnico in zaradi tega, ker je Sodražica ugodno zvezana z Ribnico. Torej tukaj potrebno je zveze Loškega potoka z Sodražico!
Gosp. dopisnik trdi, da bi mu ne prišlo na misel ugovarjati proti kolodvoru v Sodražici, ako bi bilo mogoče. Seveda g. dopisnik to lahko trdi, ker je preverjen, da ne bode treba proti našemu kolodvoru nikdar ugovarjati. Nasprotno bil bi g. dopisnik drugačnih mislij, ako bi bil on na našem mestu; gotovo še veliko hujši bil bi on, nego o nas sodi ! Če so bili nekateri s tem zadovoljni, da odpade kolodvor pri Žlebiči, ako Be preloži cesta iz Loškega potoka na Ribnico — s tem se še niso zakrivili jiroti ničemur, kajti uko so izjavili, da naj odpade postaja v Žlebiči, uiso bili morda o stvari zadostno poučeni. Kakor hitro so pa do tega prišli, kake neprijetnosti bi nastale množini prebivalstva, ako se odreče Žlebiški postaji, tako so isti popolnoma prav storili, ko so začeli družiti Be z drugimi ter združeno na to delati, da se ustanovi postaja v Žlebiči.
Kar se postaje v Velikih Laščah tiče, te mi nimamo sedaj v predmetu, radi tega o njej uočemo danes nič govoriti. O postaji Ribniški smo pa o uje ugodnosti in neugodnosti že svoje mnenje povedali. Da bi ne bili mi objektivni, dosledni iu moški, tega nam pravicoljubni ljudje pač ne morejo očitati. Da Brno se mi veselili na progo nove ceste, nikakor ne tajimo, a pozabili pa nismo, da smo se veselili radi cestne proge Hrib-Sodražica; proga nove ceste Vinice-Ribnica je nas pa toliko zanimala, kakar predlauski sneg. In česar smo se mi pred polletom v resnici veselili, veselimo se v resnici še danes, in kakor smo bili pred polletom v principu nasprotni, jednaki smo še danes. Pri uas torej ni nobene spremembe. Če nam g. dopisnik predbaciva, da na milost deželnega odbora ne potrebujemo več Ribniških glusov v cestnem odboru (saj jih še nikoli čisto Ribniških nismo dobili!), smo s tem ponosni, kajti dobro vemo, da je deželni odbor v tej kompetenci neodvisen urad ter ne dela na pritisk mogotcev, nego sklepa in zvršuje po svojem pre-. pričanji, kakor misli, da je za splošni blagor naj-koristneje. Mi pač radi priznamo, da z resno stvarjo ni burk uganjati, a mi gotovo tudi ne dajemo povoda takim burkam. G. dopisnik hoče nam na uho zašeptati in proti nam se jeziti, češ, zakaj pred nekoliko meseci nismo vedeli, kaj smo sklepali ali delali, in če danes nočemo o tem nič vedeti, kar smo govorili ali potrdili pred par meseci, da
se pa sedaj ne zavedamo popolnoma svojih dejanj ? I — Gosp. dopisnik, Vi se močno motite, ako mislite, da se mi ne zavedamo svojih dejanj. — Ko bi se jih ne zavedali, gotovo bi Vam toliko skrbij ne prizadejalo, kakor Vam prizadeva! Mi Vam tedaj v pravem pomenu svetujemo: pustite prazne domišljije na miru, ako nimate boljšega fakta, in ne mešajte stvari] bolj, ko je treba, eebi in somišljenikom na škodo! Kajti zagotovimo Vas, debelega zidu ne boste predrli! Vam se sicer čudno vidi, ako ne trobimo v Vaš rog, a če bi mi trobili v Vaš rog, potem bi Be Vam mogoče pošteno videlo, a upra-Šanje pa nastane, če bi pa mi množini tolikega prebivalstva, ki v interesu opravičeno zabtevajo svoje terjatve, mogli ustrezati. Da je mej nami položaj res kritičen postal, kar mi globoko obžalujemo, prouzročili ste Vi s somišljeniki samimi. Mi bi Be gotovo ne bili javno oglasili, a ker ste začeli Vi najprvo trositi neresnice, bili smo primorani zavrniti Vas, da se resnica prav spozna. Resnicoljub.
Domače stvari.
— (V osmi činovni razred) so uvrščeni profesorji: Frau H u b a d na prvi državni gimnaziji v Gradci, Ivan K r u Š i č , dr. Andrei \Vretsch ko, Albert F i e t z in Pavel P I o u e r na državni gimnaziji v Celji, dr. Josip Pajek in Lud. Maver na državni gimnaziji v Mariboru, Josip Jonascb in Fran P> r e hlich na državni realki v Mariboru.
— (Na višjo gimnazijo Ljubljansko) bilo je vsprejetih v prvi razred sloveuski oddelek 63, v nemški oddelek 36 učencev.
— (Hrvatski akademiški slikar V o j t e h pl. Čikoš,) kateri je naslikal Primoža Trubarja sliko, ki je bila razstavljena v prodajal-nici g. Tilla (kupil g. notar Plautan), dobil je letos prvo darilo Dunajske slikarske akademije: zlato Fiiggerjevo kolajno.
— (Umrla) le včeraj gospa Doroteja S v e-tek, mati znanih rodoljubov Ljubljauskih v 71 letu dobe svoje. Lahka jej zemljica!
— (Karlovško „Svjetlo") javlja, da je v poslednjih sedmih letih od domačinov v Ameriki bivajočib, na pošto v Metliki došlo 1,300 000 gld.
— („Ljubljanski Sokol") priobčuje v strokovnem časopisu „Technickć Listyu oate&aj za „Sokolski dom", ki ima obsezati nastopne prostore: 1) Telovadnico 20—25 t« dolgo, 12 — Iti m široko, ki ima pri zabavah služiti za dvorano, 2.) prostor za borenje, 3.) garderobo, 4.) prostor za telovadno orodje, 5.) prostor za odborove seje, 6.) stanovanje za slugo, 7.) knjižnico, 8.) kopališče, 9.) buMet in prostore za gostilno. Ko bi 30.000 gld. za vse to nedostajalo, od pali naj bi prostor za borenje, knjižnica in kopališče. Najboljši načrt dobi kot darilo 200 gld., drugi 100 gld. Načrte je do])oslati do 8. avgusta t. 1.
— (Letno izvestje višje gimnazije v No ve in mestu) ima na prvem meBtu „L a t i n -s k o - s I o v e n s k o frazeologijo k I. knjigi Caesarjevih komentarjev de bello gal-licoza naše četrtošolce*. Spisal Leopold K o p r i v m1 k Šolski kroniki povzamemo, da je na tej gimnaziji vsega vkhpe v vseh predmetih poučevalo 21 učnih sil. Učencev je hilo koncem leta 207, mej ti 1 mi 18 iz Novegamesta, 169 iz Kranjske sploh, 17 iz Štajerske. Po narodnosti bilo jih je 195 Slovencev, 11 Nemcev, 1 Čeh, po veroizpovedanji bili so vsi katoliki. Odliko jih je dobilo 21, prvi red 139, ponavljalui izpit je dovoljen 21. Ukovine se je plačalo 2580 gld., štipendistov bilo je 18, ki so skupaj potegnili 2483 gld 49 kr. Dijaško podporno društvo imelo je 1571 gld. 85 kr. dohodkov, 1078 gld. 31 kr. izdatkov, premoženje jo naraslo na 3940 gld. nominalne vrednosti.
— (Iz Mozirja:) „V nedeljo dne 19. t. m. popoludne imeli smo tukaj zelo hudo nevihto. Tresk za treskom, grom za gromom se je slišal. Treščilo je na več krajih okoli trga, ter užgalo kozolec posestnika Jan. Bauka v Lokah. Kozolec, čeravno je lilo kot iz škafa, bil je kmalu ves v plamenu. Gasilni oddelek „Sav. Sok.," kateri je takoj z briz-galnico pribite I, zamogel je le komaj 8 m. od gorečega kozolca oddaljeni s slamo kriti skedenj in hišo obvarovati. Nedvomno bi v slučaji, ko bi se bil skedenj užgal, vsa vas Loka bila v nevarnosti. Da se je ogenj lokaliziral, se je v prvi vrsti zahvaliti pogumnemu g. županu A. Goričarju in gasilnemu oddelku „Sav. Sok." Razumevno je tudi, da so JLočani vse storili, da se je obširna vas obvarovala grozne nesreče".
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Beligrad 20. julija. Pri Grodsku bil je spor mej mejnim prebivalstvom in ogerskimi finančnimi stražniki, ki so tihotapce lovili. Pričela so se pogajanja mej obema vladama.
Feterburg 20. julija. Car Aleksander pojde začetkom prihodnjega meseca zopet na Finsko k finske vojske manevrom, ki bodo mej Helsingforsom in Viburgom. — V prvi polovici avgusta pojde veliki knez Vladimir v Uralsk, da bode ondu carja zastopal pri tristoletnici uralskih kazakov.
Pariz 20. julija. Profesorja Charcot in Poucet poklicana sta k bivšemu brazilijskemu cesarju dom Pedru, ki je obolel za prisadom.
Dunaj 21. julija. Vrhovni zdravstveni svet se je na novo konstituiral z istim predsedstvom, istimi člani.
Kragujevac 21. julija. V vojaškem arzenalu so vsi delavci delo ustavili, ker se jim mezda ni izplačala. Delavcem je geslo: Dajte kruha! Mesto razburjeno.
Razne vesti.
* (Nove ruske ladjedelnice.) V Peter-burgu osnovali bodo tri nove ladjedelnice za izdelovanje večjih oklopnic. Na novih treh ladjedeluicah bodo mogli graditi ob jeduem osem večjih oklopnic poleg raznih manjih ladij in torpedovk. Ob jednem narašča tudi število inehauiškib delavnic in tovaren. Vender ne zadoščajo te delavnice iu tovarne brzemu razvoju ruske mornarice in se mora še mnogo potrebnih strojev naročati v inozemstvu.
* (Grozna nesreča v cirkusu.) V ruskem meHtu Berdiansku ob Azovskem morji daval ie predstave cirkus Juta. Necega večera razletel se je petrolejski lestenec in se je goreča tekočina razlila v lozo, v kateri je bil avstrijski konsulski agent Lupi s svojo rodbino. Na mah bili so trije Člani rodbine v plamenu Mej poslušalci nastala je grozna zmešnjava. Nekateri člani cirkusa strgali so goreče osebe iz lože ter udušili s peskom plamen. Dva otroka bila sta mrtva, gospa Lupi pa je hudo opečena. Stari oče zgubil je valed strahu pamet. Velika sreča je še, da se v grozni zmešnjavi ni dogodila večja nezgoda mej bežočimi gledalci.
* (Strela ubila je) pretekli petek posestnika tako zvanega „LudwigBhof-au ki je mej nevihto sedel v sredi sobe na stolu. Posestvo je kacih 300 korakov oddaljeno od blaznice Feldhof na Štajerskem. Neka žena, ki je bila blizu ubitega, je popoluoma nepoškodovana. Na dimniku hiše je bil sicer strelovod a strela je vseiedno udarila v .streli > iu od tam po verižici neke viseče svetilke šla v sobo, kjer te odskočila in ubila v sobi sedečega posest-uika Ilambergerjn. Ubiti bil je star 30 let.
* (Slaba letina na Ruskem.) Na izred-nem shodu zastopnikov mest gubernije Nižnij-Novgorodske bo je sklenilo, da se naprosi vlada za posojilo 8 iniliionov, da se dado podpore kmetom v obdelovanie polj iu se jih preskrbi s potrebuim žitom za setev in za živilo. Tudi iz druzih krajev ki prideljujejo mnogo žita, se poroča, da bode letošnja žetev prav slaba in se je bati pomankanja.
* (Nezgoda v cirkusu) V Novem Jorku zgodila Be je velika nesreča v cirkusu. VVilbam llanlov, |eden bratov Hamov, ki sta svetovno znana kot izvrstna umetnika na trapecu, padel je iz velike visočine s trajieca, ker se jo zlomil drog. Nesrečuik je bil takoj mrtev. Občinstvo bilo je grozno razburjeno in se je daljna predstava opustila.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovska in obrtniška zbornica.
Seji dne 26. junija t. 1. predsedoval je podpredsednik gospod Ivan Perdan, uavzoči pa so bili vladni komisar gospod c. kr. okrajni glavar Ludovik marki Gozani in naslednji gospodje zbornični svetniki : Ivan Dogan, Pran Hren, Alojzij Jenko, Janko Kersnik, Anton Klein, Karol Luckmann, Fran Omersa, Karol Pollak. Josip Ribič, Avgust Skaberne, Fran K8. Souvau, Feliks State in Jarnej Žitnik.
Gospod predsednik koustatuje. da je za sklepčnost potrebno število zborničnih udov navzočnih, otvori soio in imenuje overovateljema zapisnika gospoda Karola Luckmanna in Feliksa Starota.
I. Zapisnik zadnje seje se odobri.
II. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča v imenu odseka o računu za leto 1390. Po njem znašajo dohodki s pristojbinami za upisane znamke in obrestmi od naloženih zborničnih doneskov vred 8540 gld. 66 Va kr., če se prišteje še začetna gotoviua 3166 gld. 80 kr., znašajo vsi dohodki 11.707 gld. 461/., kr.
Troški znašajo 6175 gld. 84 kr., ostaje torej konec decembra 1890 1. gotovine 5531 gld. 62 Vs kr.
Če se aktiva, obstoječa iz zastalih zborničnih doueskov s 499 gld. 86Vn kr. prištejejo, uastane skupna vsota 6031 gld. 49 kr. Če se odštejejo pasiva zastalih volilnih troškov b 150 gld., kažu se konec 1. 1890. čiste imovine 5881 gld. 49 kr._
Proračunjena in odobreua letna potrebščina je znašala 6210 gld. 75 kr., a troškov je bilo le 6175 gld. 84 kr., torej se je 34 gld- 91 kr. manj izdalo.
Prihranilo se je pri posameznih rubrikah skupaj 305 gld, 07 kr. Nasproti pa se je več potrošilo 270 gld. 16 kr.
Prekoračeni zneski so razen onega v rubriki: Bjubilejski ustanovni donesek" neznatni in tudi to se eni r tem utemeljiti, da se je donesek za leto 1889. z 200 grd., ki je v žborničuem računu za leto 1889. naveden kot pasivna točka, še le v letu 1890. izplačal in katerega ie visoko e. kr. trgovinsko mi-nisterstvo dovolilo izdati z naredbo z dne 23. oktobra 1889., št. 42.259.
Račun o pokojninskem zakladu zborničnih služabnikov za 1. 1890. kaže imovine 9780 gld. 19 kr. in se je ta v letu 1890. pomnožil za 733 gld. 82 kr.
Ustanovni zaklad za onemogle obrtnike je konec leta 1890. znašal 1109 gld. Ta ustanovni zaklad je bil ustanovljen povodom 401etnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. in 8 ustanov po 25 gld. se od leta 1889. vsako leto dne 2. decembra razdeli.
Sklep seje z dne 10. decembra 1889., kako dobiti ustanovno glavnico, oziroma vsako leto potrebni ustanovni znesek 200 gld. za ,cesar Frančišek Jožefovo jubilejsko ustanovo", blagovolilo je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 12. januvarja 1890 I-, št. 53.906, potrditi in je zbornico pooblastilo, da postavlja do časa, dokler sedaj naložena glavnica ne naraste do potrebne vi-sočine, kar naj bi se doseglo z nadaljnimi prostovoljnimi doneski in z naraščajočimi obrestmi, — zgoraj navedeni, vsako leto potrebni ustanovni znesek 200 gld. v letne proračune.
Ker je z ozirom na uavedeno vsoto še daleč oni čas, ko bo zbornica s svojim doneskom prenehala in se bo iz ustanovne glavnice same letni ustanovni znesek 200 gld. izplačeval, meni odsek, da bi izdatno pripomoglo, če bi bo denar, katerega ima zbornica v blagajni, porabil v ta namen, na kateri način bi se lahko zbornični proračun za potrebni letni donesek 200 gld. v kratkem razbremenil.
V gotovini je bilo v blagajnici konec leta vsled zborničnega računa 5531 gld. 62-/9 kr., 'n tega denarja naj bi se znesek 2000 gld. v omenjeni namen porabil in plodonosno naložil.
Ker so se navedeni zneski našli v redu, stavi odsek sledeče predloge:
1. ) Računska zaključka zborničuega računa in pokojninskega zaklada za leto 1890. in poročilo o stanji ustanovnega zaklada za onemogle obrtnike se odobravajo;
2. ) o računskih zaključkih se daje računo-dajalcu absolutorij;
3. ) pravilno opremljeni zbornični račun je v zmislu §. 21. zakona z dne 29. junija 1868 leta, drž. /ak. št. 85, z računom pokojninskega zaklada zborničnih služabnikov vred predložiti potom c. kr. deželne vlade visokemu c. kr. trgovinskemu mini-sterstvu;
4. ) predlog, da se ustanovni zaklad ,cesar Frančišek Jožefove jubilejske ustanove" nekoliko dopolni z zborničnimi sredstvi, predloži naj se z izkazom v stanji ustanovne glavnice konec 1890. 1. visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu v odobritev, v kateri namen naj se naprosi c. kr. deželna vlada, da predlog podpira. — Predlogi se vsprejmo.
(Dalje prih.)
— (l'rtiiiHiiK vino) Karla B r ey m o s s e rj a je
gotovo najisbor&ejle sredstvo proti uiotitvaui v prebavlje-nji ali .•.!('■• k.un. kajti to vino je ukusno in ne Škodi nikdar, kar ho v mnogobrojnih dopisih potrdili naj odličnejši zdrav-uiki. Steklenica anal nju velikosti volja 1 gld., velika steklenica pa 2 glđ. 60 kr. — Dobiva se pa pri g. Mr. F. Karlu H r oy ine s se rj u, dvornemu Ickarju v Hriksenu na Tirolskem.
c Aiiataiiiova ustna vođa iu zobni prašek s
ohrani usta, krepča  čeljustno  meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna ftkatlja zobnega  praska 20 kr.;   lj steklenic 4 gld.;  V2 škateli samo 2 gld. (Ml—90)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo i obratno posto proti povzetju zneska.
1
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Loterij ne are£ke 18. julija.
Na Dunaji: 76, 83, 3, 64, 43. V Gradci:       81,     66,     26,     71, 78.
Tujci:
20. julija.
Pri Mulići: Pftsch, Winter, Oberlandor, Polacek, Neubauer, Menkes z Dunaja. — Vetter iz Egipta. — Kle-l);u. Kobler, Zuzalin. Schioppo iz TrBta. — Schauaberger iz Gradca. — Mebera iz Novega Mesta.
Pri filonu: Schneid, Huger, VVinter, Milllor z Dunaja. — Bukovec iz Trbiža. — Pepelnak z Zidanega mostu. — Weiss iz Zagreba. — Dralka is Kamnika. — Srabotnik iz Gradca. — Slieber iz Selc. — Hočevar is Tržita. — Žnidaršič iz Sarajeva.
Pri wvntrl|Nkeiii cesarji: Guggel ii Inomosta. — Krobse, Buhr % Dunaja. — Perhavo iz Vipave. — Bogvolo i« Rovinja.
Pri bavarskem dvora: Preiss z Dunaja. — Herman iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvora t Sorič z Reke. —Gyten-ski iz L'rnovic.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
i sd I S , ji ai	7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer	737-2 om. 735-9 mm. 737-4 mm.	200° C 29-6« C 18 2° C	brezv. si. svz. brezv.	jasno jasno obl.	16 Orna. dežja.
20. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7382 mm. 738-0 mm. 738*1 mm.	18-4" c 20-6° C m« c	si. vzh. si. jvz. ■i jvz.	obl. obl. obl.	0-00 mm.
Srednja temperatura 22-6° in 18*9«, za 3-2° nad in 0*5U pod uormalom.
TD-u-na^slsa, borza
dne 21. julija t. 1.
(Izvirno tetegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 9260
Srebrna renta   .....     ,     92 70
Zlata renta.......111 40
5*/s marčna reuta ....     , 102*95
- gld.
Akcije uarodne bftdkti              , 1026 —
Kreditne akutje.....„ 295 50
London ......„ 11750
Srebro......... —' —
Napol.........                                     „ 9*34'/,
0. kr. cekini...... V58
Nemško marke.....                        „ 57-75
4" u državne srećke It I. 1854 U50 gld.
Državne srečke iz I. 1K64 100 .
daitea 9275 92-80 111*50 102 95 1024 — 295 — 117-60
9-35 **58 57-80
135 gld. 180 .
kr.
8gOTlka zlata renta 4°/0....... 105
gerska papirna renta 5°/0...... 102
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .   .    100 gld. 120
Zemlj. ot)č. avstr. Vlt"!0 zlati SASft. listi .   . 115
Kreditne srečke......100 gld. 187
Rudolfov« srečke.....                             10   „ 20
Akcije anglo-avstr. banke        .              „ 156
Trainway-drust. vel j. 170 gld. a. v.           . 225
15
iiO 25 50 25
75 60
PftTnTTalni IVafeVJ (Ke*«**«*«**®)* kateri so zložo k OuOVaini ZVeZJU jz posameznih voznih listkov, BBHHsKBVBBVnVnln^nl kakor kdo želi, /.a vsako evropsko in neevropsko železnico ali parobrodno črto, po jako znižani ceni, 45 dnij veljavni, sedanjemu naprednemu*' času najpripravnejsi potovalni listki dobivajo se v .TOSIJPA. 1-AVLIN-a uie|narodnl potovalni pisarni v Izubijani. Cena Ljubljana Dunaj in nazaj 12 gld. in več. Pojasnila iu programe dobiti jo vsaki čas zastonj. (603-1)
Skleninarnica na* Štajerskem
vaprejme v stalno delo
20 delavk
za mezdo 60 kr. na dan in prosto vožnjo. Delavni čas določen je na lOVa ure na dan.
Več izvedeti je v gostilni „prl Lozarjl" (Stadt Miincheu) na Sv. lakoba trgu. (581—3)
Tvrdka Friderika Homana v Radovljici sprejme
učenca
V svojo trgovino. (582—2)
irDanes v Švicarlji
VELIKA PREDSTAVA
I. mejnarodne pevske in igralne družbe
POLDI PITSCH
I. pevke e. kr. prlv. gledallAea v Jošefovem predmestji na Dunaji,
z vsemi člani družbe.
Začetek ob 7. uri. (602)
t7"eč!   Je   ra.z-vlea.eti  z ■n.a.'teitila. ogfla.aH.
Besna zenitoa ponndba.
Mlad trgovec oženil bi se rad z gospodično, katera je veSča trgovini in ima nekoliko premoženja. Starost ni glavna stvar. — Ponudbe poslati je pod znamko A. H. fc M. poste restante v Ljubljano do I. avgusta.
Učenca
katori je zvrdii vsaj Stirirazredno ljudsko Bolo z dobrim uspehom, vsprejuieui v svojo trgovino a speeerlj-sklni blagom In želesnino. (599—1)
Fran Gustin v Metliki.
IV tij boljšo sredstvo
Prebavno vino
(Vinuni digestivum Brevmesser) iz knczoskofijsko dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. G. Brevmesser j a
je najbolji« in najslgrurnejie sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 g-ld. Dobiva Be v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (595—1)
se a. bolni želodec!
±±*±*±*±*±±±±±±*x
1 odda se pod ugodnimi pogoji
takoj v najem. (,)9l_a) £
Več se izvć pri lastniku gospodu Jul. Lenassi-ju v Gor. Logatoi.
3£ TIU
Ljubljana, Spi ta In ko ulice 10.
PoHlovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najboljši papir, čedno In ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtinki, knjige kazalnlce. (456—8)
Prostovoljna dražba.
Ifiic I<». avansi;t i. I. popoliidne oh 3. uri
vršila se bode v Ozaljski graščini prostovoljna dražba
Vino je dvojne vrste, belo, staro in novo, a oddajalo se bode v večjih ali manjih partijah. — K tej dražbi vabi kupce
upraviteljstvo graščine Ozalj pri Karlovcn.
(Ponatis so ne plača.) (597—1)
Štev. 709.| <«*-»>
Razpis službe občinskega paznika.
Pri mestni občini v KailllllkU izpraznjena je služba olU'iiiskcg*«! paznika h letno plačo 420 gld. ter prostim stanovanjem.
Prosilci za to službo, s katero je tudi zvezana dolžnost prižiganja polovice mestnih svetilnic, dopošljejo naj svoje prošnje s prilogami vred
do 1. avgusta t. 1.
podpisanemu županstvu. — Zahteva se znanja obeh deželnih jezikov.
Mestno županstvo v Kamniku
dne 17. julija 1891.
Župan: Jože Močnik 1. r.
Izdajatelj • in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.