SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti projaman velja: Za eele teto predplaian 16 fld., ca pol leta 8 vid., » četrt le?a A (14., ta jodsa
meiec 1 rld. 10 kr.
V administraciji prajoman velja: Ea «sle loto 12 (14., aa pol leta в (Id., xa «etri leta 3 (14., xa jedra meiec 1 (14. V LJn bljani na dom роаЦЈап velja 1 (ld. 20 kr. v«e na leto. Poiamne Itevilke po 7 kr.
Naročnino ln oznanila (iaaerate) «sprejema upravnlltvo ia ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve nllee it. 2.
Rokoplal se ne vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo jo v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Iahaja vsak dan, isrxemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
©v. 113.
V Ljubljani, v torek 18. maja 1897.
Letnili XXV.
V boju za pravico.
Razprava o primorskih zadevah.
(Dalje.)
Narodnostne razmere v P r i m o r j u.
(Govor poslanca Spin žic a.)
Govor prične v hrvatskem jeziku ter nadaljuje nemški:
Visoka zbornica! Cez mesec in sedem dnij obravnavamo v drugo o našem nujnem predlogu, ki se tiče prvič nerednih razmer na Primorskem, drugič naše zahteve, da se državni temeljni zakoni izvršujejo tudi za hrvatski in slovenski narod v Pri-morju, in tretjič, da se preiskujejo vzroki, zakaj je bila v zadnjem času zaprta tolika množina oseb. (Velik nemir. — Predsednik zvoni.) Vzrokov torej dovolj za n u j n o s t našega predloga.
Umestno je, da ravno letos govorimo o tej stvari, ker je ravno letos sto let, ko je bil naši državi priklopljen tudi oni del Istre, ki je bil mnogo let pod upravo benečaneke republike. Tedaj, kakor tudi za vlade repnbličanske je dežela veljala v obče kot slovanska, v kateri bivajo Hrvatje in Slovenci; tako so sodili tudi vladarji. (Tako je!)
Še I. 1848 so javni uradniki smatrali deželo kot slovansko. Pri ljudski štetvi 1. 1857 so v Istri in vsem Primorjn našteli velikansko večino slovanskega prebivalstva. In kaj vidimo od tedaj ?
Število Hrvatov iu Slovencev se krči, a raste število Italijanov. (Cujte, čujte!)
Goroetasne pa so v tem oziru razmere v Trstu. Leta 1857 so v Trstu našteli 27.000 Italijanov, leta 1890 pa že 100.000, torej štirikrat toliko. Isto leto 1857 so v Trstu in okolici našli 39.000 Slovencev in 1. 1890 pa le še 27.000. (Cujte na desnici.) Te številke govore več, ko cela knjiga. (Bes je!)
V Istri ni še tako slabo, vender se je število slovanske večine pomnožilo le za 25.000 prebivalcev, število italijanske manjšine za 46.000. (Cujte, čujte!) Temu nismo mi krivi, temveč zistem (Tako je), po katerem se ondi vlada. V največjem neredu n. pr. so v Istri šolske razmere; nad 17.000 otrok ne obiskuje nobene šole, ker nimajo nobene. (Cujte, čujte!) V celem Primorju ni nobene srednje ali strokovne šole, v kateri bi se poučevalo v hrvatskem ali slovenskem jeziku. Štiri sto tisoč prebivalcev nima nobene srednje, niti strokovne šole v svojem jeziku! (Cujte, čujte ! — Klici: Kje so zakoni ?)
Nenaravne so razmere tudi v uradih, kajti c. kr. oblastva uradujejo s hrvatskimi in slovenskimi občinami v tujem jeziku ; občine pa so večkrat kaznovane, ako se branijo takih dopisov.
So okraji, v katerih je 30.000 Hrvatov in 8000 Italijanov, toda okrajni glavarji ne razumejo hrvatski. (Cujte, čujte! — Klici: In to trpi vlada?)
So namestniški svetovalci in celo namestnik sam, ki ne razumejo hrvatski; sploh se ondi ne piše nobena hrvatska ali slovenska beseda. Obžalovanja vredne razmere se kažejo tudi v tem, da se prav nič ne pjskrbi za blagor hrvatskega in slovenskega prebivalstva. In če vlada kedaj dovoli kako podporo, uporabljajo jo kot agitacijsko sredstvo proti slovenski zavednosti. Nezdrave razmere se kažejo v deželnem zboru, dalje v tem, da imajo prednost pred domačini tuji ribiči, tuji vinski trgovci, tuji podjetniki, trgovci in delavci, kateri jemljć kruh do-
mačim ljudem. Najžalostnejše razmere pa dokazujejo dogodki ob volitvah, raznovrstne nezakonitosti pri državnozborskih volitvah leta 1885 in 1891.
Volitve.
Toda, gospoda moja, kaj tacega pa se še ni zgodilo, kakor leta 1897. Nobena tuja vlada, tudi kraljeva italijanska vlada ne bi tako postopala, kakor je to storila c. kr. primorsko-italijanska.
Priprava za te volitve je bilo gotovo zborovanje društva „Societu politica Istriana" v Malem Lošinju 21. junija m. I. Na tem shodu so sklenili, da morajo Italijani dobiti vsaj Štiri, ako ne vseh pet mandatov, in sicer jedino iz tega namena, da dokažejo, češ, Istra je bila, je in ostane italijanska. (Posl. dr. Gambini: Gotovo! — Smeh na desnici.) V ta namen so prisilili c. kr. vlado, da mora podpirati Italijane. Izdali so bojni klic: Osar tutto — poskusimo vse. S tem so skušali naravnost zanikati obstanek Hrvatov in Slovencev v Istri. To so smeli javno govoriti, javno tiskati ter razširjati. S tem so vznemirili Hrvate in Slovence, vznemirjali so jih dalje s slavnostimi, o katerih vlada ničesa ne ve ali pa vedeti noče. Te slavnosti so se vršile koncem maja in začetkom junija minulega leta v Poreču, 28. junija v Kopru na deželi in pri Piranu ob morju. — To hujskanje so netili in širili ves čas italijanski časniki.
Pri volitvah so se zgodile razne nezakonitosti in silovitosti, tako pri sestavljanju volilskih imenikov, pri reklamacijah, pritožbah in pri volitvi sami.
Volilni komisarji so mirno gledali ali sodelovali, redarji pa so bili poleg, da so varovali kruši-telje zakonov. (Cujte, čujte I) Ako se je kdo z naše strani le ganil, so ga odpodili. Potreba je, da se vse to preišče. To je tembolj potrebno, ker so italijanski in nemški listi v Primorju, uradni, pol-uradni in neuradni, kakor tudi neki tukajšnji večji list pisali o nasilnosti in neredih hrvatskih volilcev. Nujno potrebno je tudi zato, ker je tudi vis. c. kr. osrednja vlada dobila jednaka poročila, kakor moremo soditi po odgovoru gospoda ministerekega predsednika na dotično interpelacijo. Potrebno je, da govorimo o dogodkih dne 16. marca t. I., ki so primorski vladi dali povod, da je poslala vojake v poreški okraj.
Jaz nisem videl, temveč slišal sem, da je ta dan 3000 Hrvatov spremljalo hrvatske volilne može proti Poreču. Spremljali so pač, toda v Poreč niso prišli, ker so slišali, da vojaki stražijo volivne može. Vojaki so namreč že bili v Poreču. Spremljali so volilne može, ker so bili opravičeni in dolžni z ozirom na dogodke pri vseh volitvah. Ob volitvah leta 1885 in 1891 v državni zbor, I. 1889 in 1895 v deželni zbor, kakor tudi pri občinskih volitvah so napadali Hrvate in hrvatske volivne može. Tudi dne 10. marca pri volitvi poslanca iz V. kurije so se dogajali izgredi — kar priznava tudi gospod ministerski predsednik — ne le v Poreču, temveč tudi v Kopru, Opertlju in drugih krajih.
Dne 11. in 12. marca so rekli nekateri Italijani nekaterim Hrvatom — poznam imena vseh —, da so jo Hrvatje dn^ 10. še srečno odnesli, da pa bodo dne 16. marca igrali ž njihovimi glavami, kakor z oranžami. (Cujte, čujte 1 na desnici.)
Dne 13. marca je pretil časnik „L' Istria", ki
je glavno glasilo vladajoče in mogočne stranke v Istri. Le čitajte dotično Številko lista.
Dne 14. marca je bil — kar priznava tudi pre-vzvišeni g. ministerski predsednik — brez povoda napaden Marko Pavletič; vrgli so ga ob tla ter ranili (Cujte, Cujte!), a k zdravniku ga niso odpeljali, temveč v zapor. To je omika. (Posl. dr. Gambini : To bodemo pojasnili.)
Ali niso bili Hrvatje opravičeni, da so z ozirom na take dogodke 4, 3, 2 dneva pred volitvijo spremljali svoje volivne može ? In kaj so ondi storili ? To hočemo videti.
Italijanska sredstva.
Nujno potrebno je tudi, da pojasnimo razmere v Istri tudi z ozirom na interpelacijo italijanskih poslancev z dne 6. aprila, s katero so hoteli pokriti zlorabe italjanske stranke in c. kr. vlade proti Hrvatom (Italijani se smejejo, Slovani kličejo : Tako je !) ter odvrniti od njih pozornost. (Pohvala na desnici. — Ugovori na levici.)
V oni interpelaciji Italijani naglašajo, da je bila pred 15 leti popolna jedinost. Da, dokler so Italijani postopali s Hrvati, kakor s sužnji ter jih tudi tako imenovali (ščavi) in eo Slovani to trpeli. Od tistega časa, tako trdijo Italijani, delajo slovansko propagando tujci in uradniki.
Politično - slovanska propaganda pa obstaja v tem, da se vzbujata hrvatski in slovenski narod. — Tuje agitatorje imenujejo gospodje Italijani one, ki niso Italijani, a Italijani so domačini, ako so iz te ali druge države.
Kar se tiče uradnikov, imenovati bi jih mogel več od davčnega izterjevalca do ces. namestnika, ki so agitirali, a ne za Hrvate in Slovence, temveč za Italijane. (Posl. dr. Gambini: Le povejte imena !) Navesti hočem tudi imena.
Od tega časa, trdijo gospodje, se vršć napadi na Italijane ter poškodujejo njihove njive in vinogradi.
To, gospoda moja, je orožje italijanske stranke (Italijani ugovarjajo, Slovani kličejo: Tako je!) in to dokazuje vološki okraj, koder niso nikdar preje rezali trt, dokler se niso ondi vsilili Italijani, nikdar vršili izgredi ob volitvah.
Izgredi se vršć, trte porezavajo ter ljudje ranijo v Moščenicah, Lovranu, Veprincu, v najnovejšem času tudi ob Kastvu, odkar so se ondi vdomačili Italijani. (Posl. dr. Gambini: Saj trdite, da so ondi sami Hrvatje.) Da, so sami Hrvatje in pa od italijanske stranke podkupljeni ljudje, ki so v najožji zvezi z deželnim glavarjem Campitellijem in raznimi člani deželnega odbora. (Cujte, čujte, na desnici. — Italijani se repenčijo. — Dr. Gambini: Morda so v zvezi tudi z ekscelenco Badenijem ?)
Italijani trdijo v svoji interpelaciji, da je bil v poreški okolici promet ustavljen, da so v Vrsaru strahovali volivne može, v Zbandaju razbili voz ter voznika pretepli, pri sv. Lovreču razrušili nagrobni spomenik, v Kaštelirju zavratno napadli in ranili orožnika ter da so bili le nekateri teh ljudij kaznovani. Ker ne morete navesti dejstev iz let 1891 do 1897, navajate dejstva iz 1. 1891. (Na desnici: Cujte, čujte in smeh.) Vprašam Vas, kdo je v poreški okolici ustavil promet ? (Dr. Gambini: Slovanski kmetje!) Ali morete Vi to dokazati ? (Dr. Gambini : Da!) Vi sami pravite v interpelaciji, da so-
dišča iu oblastva niso ničesa zasledila, zakaj jih torej ne imenujete ? Hotel sem Vam povedati, kar Vam gre.
Kdo je v Vrsarju strahoval volivne može ? Kdo v Zbaudaju razbil voz in pretepel voznika ? Kdo je pri sv. Loreču razrušil nagrobni spomenik ? Slučaja v Kaštelirju pa nikar ne navajajte, kajti ž njim se je pečalo najvišje sodno oblastvo, in vsakdo se mora iz dopisov prepričati, kako pristranski so v tem slučaju postopala redarska, politična in tudi sodna oblastva. Gospoda, le poglejte v akte in prepričali se bodete. Le molčite o tem slučaju, kajti sramota je za upravo na Primorskem.
Dalje trdite, da so znani agitatorji hodili od hiše do hiše. Ali je to zločin? Zakaj pa ne poveste, kaj so delali ti agitatorji. V interpelaciji govorite tudi o razmerah v Gorici in Trstu. O goriških razmerah je ža tovariš dr. Gregorčič govoril iu jaz le obžalujem, da ga predsednik ni pustil dalje govoriti. O tržaških razmerah utegne še kateri za menoj govoriti.
Jaz le mimogrede opozarjam gospode, kako postopata tržaški magistrat in namestništvo proti Slovencem na ulicah, v uradih in mestnem zboru.
Prepričali se bodete, da niso Slovenci krivi neredov in izgredov v Trstu in okolici, temveč postopanje oblastev proti Slovencem. (Pritrjevanje na desn!ci.)
Trdite, da so bile mnogokje trte porezane. Da, bile so, in sicer v Sorinjaku, toda najslabše. Sodi pa se, da so jih Italijani porezali ali pa ljudi najeli, da krivdo zvrnejo na Hrvate. Govorite tudi o itnli-janskem župniku v Žbandaju, a to kaže čudne razmere, v Istri, kajti Zbandaj je hrvatsko selo in Vi hočete ondi imeti italijanskega župnika.
Govorite dalje o strelu pred čitalnico v Pulju; a tega ne poveste, da so Italijani dve ali tri ure razgrajali pred čitalnico in da se je — kakor sem slišal — prvi strel čul z italijanske strani.
In kar se tiče dogodka dne 16. marca, Vi sami navajate, da je 3000 Hrvatov spremljalo volivne može v Poreč, in navzlic temu trdite, da v Istri ni Hrvatov in Slovencev. (Na desnici smeh in Tako je!) Kaj pa je storilo teh 3000 Hrvatov? Vi trdite, da so pretepli nekega Monfalkoneja, poško dovali nekega Kortežeja iu da so orožniku zaprli pot. Kdo je Monfalkoneja pretepel, ni še dognano, a istina je, da je možem klical „porchi di Croati". Meni so zdi, da je bil ta človek tjekaj poslan, da naj bi ljudi izzival. Kdo je Kortežeju naredil škodo, tudi ni še dognano. Ouemu orožniku pa niso zaprli pota. On je le jednega naših hotel odpeljati, a možje so zahtevali, da ga izpusti. To je vse.
V	interpelaciji trdijo dalje Italijani, da je nekdo odnesel jedno mostnico. Da, gospoda, to je istina, kajti Italijani so hoteli zabraniti Hrvatom, da ne bi prišli k volitvi. (Cujte, čujte, smeh.)
V	Sovinjaku je baje nekdo onesnažil javni vodnjak in vrgel notri človeških kostij. Toda res je, da je ta vodnjak zaseben in da o kosteh ni nikomur nič znanega.
Italijani trdijo dalje, da so v Opertlju in drugih krajih ljudem vzeli dinamit, orožje itd. Jaz ne vem, ali je kaj resnice na tem ; toda ne čudil bi se, ko bi naši ljudje v Opertlju imeli dinamit, kajti iz-vzemši Poreč niso naši ljudje nikjer toliko trpeli, kakor ravno ondi v zadnjih 15 ali 20 letih. O tem bi mogli mnogo povedati kapelanje, ki so ondi službovali v zadnjih 15 letih.
Konečno pravijo gospodje italijanski interpe-lantje, naj ces. vlada jemlje na znanje, kar so povedali.
Gospoda moja, vlada ne sme samo na znanje vzeti, temveč ona naj preiskuje razmere v Primorju, toda ne po tamošnjih organih, ampak po nepristranskih osebah (Tako je!), ki bodo resnico spravili na dan. Italijani tudi zahtevajo, naj se zavaruje prihodnjost italijanskega prebivalstva. Da, italijanski voditelji hočejo, da je bila in da ostane Istra italijanska. (Italijani: Tako je !) Torej Vam jaz iz ust govorim. Vi zahtevate, da smete svoje pravice povsod prosto izvajati: v Istri, Gorici in Trstu. Kaj pa še hočete ? „Osar tutto" ste že povsod uvedli, ne preostaje Vam druzega, kakor da nas smete še pobiti. (Italijani se posmehujejo. — Posl. dr. Verzegnassi: Vi pretiravate, kako morete kaj tacega misliti!) Ali ni bilo že mnogo umorjenih ?
Odgovor vlade.
In kaj odgovarja gospod ministerski predsednik na to interpelacijo ? Omeniti hočem le nekaj. Vlada
navaja, da so Slovani po volitvah pretili ter uprizorili nekaj izgredov. Trdi dalje, da eo bili večji izgredi v okraju poreškem; toda odgovor ne navaja nobenega slučaja, ki bi ga bili Hrvatje zakrivili.
Vlada pravi dalje, da so tudi nasprotniki, Italijani, razgrajali, ter navaja izgrede dne 10. marca t. 1. v Poreču ter da je bil ranjen Marko Patletic.
Vlada pravi, da so moiali ljudstvo razorožili. Da, gospoda moja, razorožili so narod, a kakšno orožje so mu pobrali ? Uzeli so mu domače orodje, katerega še sedaj niso dali ljudem nazaj. (Govornik pri tej priliki pokaže navaden rezek, kakor pravijo Dolenjci, s katerim se stelja ali trte režejo. Glasen smeh na desnici in klici: Torej to je isto orožje!)
To, gospoda moja, je orodje, s katerim si naše ljudstvo kruh reže, kakor mi z žepnimi nožiči, to orodje so jim pobrali, toda bodala, meče, samokrese in jednako „orodje" so Italijanom pustili. Tako orodje leži pri okrajnem glavarstvu in radi tega morajo naši ljndje po osem ur daleč hoditi v Poreč ter jih celo kaznujejo, ker nosijo tako orodje, katero rabijo tudi pri kmetijstvu. Povabila pa dobivajo Hrvatje v italijanskem jeziku. (Govornik pokaže jedno tako povabilo. — Na desnici kličejo Cehi: Cujte, Čujte ! V Abesinijo ž njimi! — Veselost )
Italijani nočejo miru in sprave.
Vlada izraža željo, naj bi merodajni krogi obeh strank delali na to, da se pomiri ljudstvo v deželi. Mi želimo mir, toda preje ste slišali od italijanskih zastopnikov, da na besedo „osar tutto" niso odgovorili in da zanikujejo naš obstanek v Istri. Mir se povrne v deželo, kedar se bode c. kr. vlada odločila, da varuje pravice tudi Hrvatom in Slovencem. (Tako je!)
Ali je opravičeno „r a z o r o ž e n j e" ?
Italijani govore v svoji interpelaciji o poškodbah, naeilstvih in drugih zločinih, in ministerski predsednik jim pritrjuje s svojim odgovorom.
Ali pa najdete v interpelaciji naveden le jeden slučaj, katerega bi mogli pred volitvami oprtiti Hrvatom in Slovencem in kateri bi opravičil, da je vlada poslala vojaštvo v poreški okraj ? Le po volitvah so se pripetili oni trije slučaji (Monfalkone, Korteze in orožnik), druzega nič.
In ko bi bili ti trije slučaji resnični, ali pa so tudi taki, da je bilo treba narod razorožiti ter mu pobrati potrebno kmetijsko orodje?
Zapirali so ljudi ter jim pobrali domače orodje samo iz tega namena, da bi pokrili nasilstvo italijanske stranke in pristransko postopanje vladnih organov proti Hrvatom (Tako je!) ter odvrnili pozornost od teh junaških činov. Italijanom niso pobrali orožja, dasi bi se to moralo že zdavnaj zgoditi, ko bi z jednako mero postopali proti Italijanom, kakor postopajo proti Hrvatom. (Istina je!)
Zavijanja in dejstva.
Namesto zavijanj in sumničenj v italijanski interpelaciji in vladnem odgovoru hočem navesti dejstva.
V	mnogih primorskih mestih se dogajajo poškodbe, celo revnim pericam, mlekaricam in prodajalkam kruha ne prizanašajo. V Malem Lošinju niso prepovedali Italijanom neke slavnosti dne 29. avgusta m. 1., a prepovedali so izlet Hrvatom. V Ne-rezinah so razsajali Italijani proti duhovniku, ko je prišel iz cerkve, da se je komaj reSil v svoje stanovanje. Razgrajali so proti mirnim ljudem, ki so otvarjali čitalnico. Orožniki so šli spat že ob deveti uri; ko jih pokličejo na pomoč, odgovori, da ne vstanejo. (Cujte, čujte in smeh !)
V	obližju Malega Lošinja je c. kr. državni pravdnik s puško in besedami pretil hrvatskim kmetom pri delu. (Posl. dr. Hortis: Ker so mu pretili s smrtjo.) Ne, gosp. tovariš, ker so peli hrvatske pesni. To je bilo novembra meseca , a državni pravdnik je še vedno v službi ter pridno koniiskuje slovanske časnike. Veliki izgredi so bili v zadnjem času tudi v Moščenicah, kjer so morali vsled napadov bežati občinski svetovalci in volivni komisar, ne da bi se bila volitev dokončala. V Lovranu so najeti ljudje prejšnjega župana vrgli ob tla ter ga ranili. V Veprincu je neki ljubljenec c. kr. oblastev, tamošnji župan, razžalil duhovnika, ko je nesel Najsvetejše k bolniku. (Cujte, čujte I) V poreškem okraju je bogataš Corezza iz Motovuna v juliju minolega leta dvakrat pretil našim ljudem s samokresom, ker so klicali „živio". (Cujte!) Povodom potovanja pre-
vzvišenega gospoda ministerslcega predsednika po Istri so na naše ljudi metali pomito« ter jednega pretepli. V Vižinadi so našo ljudi odpodili tndi orožniki, češ, da jih ne morejo braniti. V ViSnjanu je bil Ivan Kuzma težko ranjen, v Poreču eo Italijani pretepali naše ljudi s palicami in ranili z bodali, ki so bila skrita v palicah, godce so pretepali z bodali, fakini so jih obsipali s kamenjem. Orožniki so odpodili naše ljudi 500 korakov od mesta ter nekega duhovnika večkrat razžalili. — V Pulju so časniki še hvalili, da so celi dan razgrajali proti Hrvatom in njihovim poslancem. V Vižinadi so 18. oktobra 1896 razgrajali proti škofu dr. Flappu (Cujte, čujte!), ker je hrvatskim vernikom izprego-voril nekaj hrvatskih besed. Spremljati so ga morali orožniki iz vasi. (Cujte, čujte !) Ob času volitve so od Italijanov podkupljene osebe v Sušnjevici župniku okna in vrata pobili (Cujte !). Ko se je pritožil pri volivnem komisarju, odgovori ta: Tožite pri sodišču zaradi žaljenja časti. (Cujte, čujte!) On dobro ve, kaka so pri nas sodišča, osobito porotna sodišča. Dne 20. marca so bili izgredi v Poreču; dne 19. marca v Vižinadi, kjer so napadli Ivana Markovlea in Ivana Ferenca, ko sta šla v župno cerkev. Neki dijaki iz tržaške realke so ob volitvah streljali na množico. (Dr. Hortis ugovarja.) Prosim, dijaka Zanantoni in Zueolin sta že obsojena. (Cujte, čujte!) V Poreču je bil Marko Pavletie težko ranjen, in 18. avgusta m. 1. mladi Ostroman umorjen, (čujte, čujte !); v Trstu je bil med volitvami umorjen mladi Gašparović. (Cujte, čujte ! Klic : To je laž !) To je istina I V nedeljo dne 9. t. m. ob '/»H- uri zvečer je orožnik Sardegna mladega Sošiča na Občini z bajonetom težko ranil, ker je klical „živio naš presvetli cesar, živela Avstrija". Tega ne povedo Vaši časniki, a mi vemo in čutimo, kaj se ondi dogaja.
Pošiljajo nam orožnike, ki niti našega jezika ne znajo, in ti ukazujejo našim ljudem, naj molČć. A ljudstvo sodi, da sme vendar klicati: Zivio naš cesar, živela Avstrija". Orožniki so moža zvezali, vrgli na tla in zvezanega prebodli. (Velika senzacija.) In vsled tega razoroženje Slovencev in množice oseb v zaporih 1 A Italijani morejo še vedno nositi orožje ter je rabiti proti nam.
Izgredi v Kopru.
Rad bi govoril še o razmerah na učiteljski pripravnici v Kopru. A to prepuščam drugemu govorniku. Le toliko rečem, da je vse istina, kar sem trdil v svoji interpelaciji z dne 9. t. m. o novincih v Kopru in o napadih na slovanske dijake. Omenim tudi mimogrede, da so po mnenju vlade, kakor kaže odgovor, Italijani, ki napadajo Slovane, le „pouliČ-njaki", „svojeglavni dečaki" in „pretepači"; a jaz vem, da so se teh pretepov udeležili tudi „gospodje" in kot gospodje oblečeni možje. In če ne gre drugače, potem trdijo, da preiskave niso imele doslej nobenega vspeha, ako so bili Hrvatje tepeni. (Cujte!) No, ako se noče vspeh, potem ni vspeha. (Pritrjevanje.) To pesem poznam že iz Taaffejeve dobe in od napadov ua hrvatske poslance v piranski okolici dne 10. jan. 1896. Gospodje so nas napadli, a vlada je dognala, da so bili pouličnjaki, ki pa niso znani. (Smeh.) To so torej vedeli, da so pouličnjaki, a vedeli niso, kdo so 11
Glede razmer na c. kr. učiteljišču v Kopru bodo šolska oblastva nadaljevala preiskave, kakor se trdi. Dobro, toda naglašati moram, da hoče ravnatelj vse potlačiti. Z veseljem pa moram priznati, da so gimnazijski ravnatelj in vse učiteljsko osobje izrazili sožalje profesorju Matejčiču, kateri je bil meseca marca napaden.
Pripravniški ravnatelj pa je pri preiskavi proti slovanskim učencem vedno opozarjal: to ne spada k stvari, to ne pride v zapisnik. (Cujte, čujte!) Mej-tem pa so slovanskim dijakom odtegnili ustanove, ker niso dalje mogli prenašati napadov (Cujte, čujte!), a italijanski dijaki so obdržali ustanove ter morejo svoje tovariše pitati s „ščavi".
Vlada mora preiskovati razmere.
Hočem končati. Nujno je, da vlada preišče tudi pntožbe raznih občinskih zastopov v Istri, Trstu in Gorici. Ti se pritožujejo — navzlic temu, kar sem navedel — proti barbarstvu Slovanov. (Smeh.) To je že največja hinavščina, bistvo lažiliberalizma, in sklicujejo se še na rimsko in italijansko omiko. Jaz višje cenim prvo in drugo. (Prav dobro!) Nekateri obč. zastopi, kakor n. pr. oni v Izoli, nagl&šajo v svojih pritožbah, da so Italijani poklicani za gospod-stvo v Istri. (Cujte!)
A mi mislimo, da smo tudi mi državljani in imamo državljanske pravice. Treba je razmere preiskati tudi v Voloskem, koder ee posebno v zadnjih petih letih, odkar ondi vlada okr. glavar Fabiani, delajo sitnosti slovanskim občinam, preganjajo in kaznujejo slovanski učitelji in duhovniki, koder se širi nemoralnost in brezverstvo, sploh popačenost med prebivalstvom. In pri tem sodelujejo tudi Fabiani in njegovi podrejeni uradniki. (Cujte, čujte, na desnici.)
Treba je preiskavati razmere tudi z ozirom na dve italijanski interpelaciji z dne 9. t. m., v katerih očitajo ovaduštvo slovanski stranki v Gorici in Primorju.
Gospoda moja, jaz čitam mnogo časnikov v raznih jezikih, toda ne poznam jih, ki bi dan na dan tako ovajali, kakor ravno italijanski. Saj brez tega ne morejo životariti. Uzamite v roke katerikoli časnik, „(Jorriere di Gorizia", „Piccolo", „L' Istria", „Giovine Pensiero", nobena številka ni brez ova-duštva. Iz svoje izkušnje tudi vem, kako ustno in pismeno ovajajo visoki gospodje, odlični pristaši italijanske stranke.
Nujno potrebna je preiskava razmer tudi z ozirom na vest, katero je objavil „Piccolo della sera" z dne 9. maja in jo je objavila tudi „Reichswehr". Vest slove : „Dopo il discorso deli' Dre. Gregorčič il conte Badeni disse ad uno deputato italiano: Dal momento, che voi avete abbandonato me, anch' io abbandenero voi" 1 To je: Po govoru dr. Gregorčiča je rekel grof Badeni jednemu italijanskemu poslancu : V trenotku, ko vi mene zapustite, tudi jaz vas zapustim !
Te besede, pravi dalje „Piccolo", so pri opozi-cijona cih vzbudile nevoljo proti ministerskemu predsedniku. A isto smemo mi naglašati še z večjo pravico. Kajti te besede, ako so resnične, in odgovori na interpelacije povedo in potrjujejo mnogo glede novejše preteklosti, a bodočnost ostaje odprta.
Česa treba?
Italijani so v zadnjih letih postali jako neznosni in ošabni nasproti Hrvatom in Slovencem. Oni se ne bojujejo za svoje pravice, kakor je že priznal neki list, temveč zato, da Hrvatje in Slovenci ne dobe svojih pravic. (Tako je!)
To ošabnost pa podpira c. kr. vlada s svojim postopanjem proti Slovanom. To ošabnost je vzgojil večletni zistem na Primorskem. Nemiri, izgredi, pro-tizakonitosti, nasilnosti, poboji itd. so le posledica tega zistema. (Tako je!) Osiroteli otroci, vdove, po svojih sinovih jokajoče matere, prelita kri Muzlovi-čeva, Ulčnikova, Pavletičeva, Ostermanova, Gašparovi-ćeva iu drugih, to so žrtve tega zistema, ki je približno podoben le onemu, ki je nekaj časa za Stam-bulova vladal v Bjlgariji. (Dobro-klici na desnici.)
Gospoda moja, ta zistem, ki bi delal nečast vsaki srednjeevropski in omikani državi, mora zlomiti vlada našega presvetlega vladarja. A to se bode le tedaj zgodilo, ako tudi Hrvatje in Slovenci dobć svoje človeške in po državnih zakonih jim zajamčene pravice. (Pohvala.)
Prosim torej vse one, ki ljubijo pravico in se držd načela: Jednake pravice vsem narodom v državi, — da glasujejo za nujnost našega predloga. (Živahna pohvala in ploskanje na desnici; govorniku mnogi čestitajo!)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. maja.
Adresni odsek se je posvetoval včeraj pod predsedstvom načelnika viteza Jaworakega in v navzočnosti ministrov grofa Badenija in barona Gautscha o načrtu, ki ga je izdelal poročevalec večine grof Dzieduszycki. Debata je trajala najbrže pozno v noč, kajti, ko je v glavni razpravi govorilo sedem govornikov, namreč posl. baron Ludwigstoff, ki je v ime liberalnih veleposestnikov izjavil, da predlože poseben adresni načrt, ker se ne strinjajo s pomnoženjem avtonomije dežel in podeželenjem šolstva, dalje dr. Kramar, dr. Baernreither, baron Dipauli, grof SlUrgkb, dr. Schiicker in Campi, se je seja pretrgala za dve uri in nato zopet nadaljevala. Za načrt sta govorila izmej naštetih v ime Mladočehov dr. Krama?, ki je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za prehod v nadrobno razpravo, in baron Dipauli, vsi ostali govorniki pa pripadajo liberalni stranki in so toraj naravno govorili proti načrtu. Posebne adresne načrte bodo predložili toraj liberalni veleposestniki, nemški liberalci, nemški nacijonalci in tudi krščan-
ski socijalisti, ki se najbrž odtegnejo uačrtu večine samo radi avtonomije dežel oziroma radi slovanskih zahtev. Debata bode toraj zelo burna in bo zahtevala obilo drazega časa.
Jezikovna naredba, ki je dala povod tolikim škandalom v poslanski zbornici, je še sedaj glavni predmet, čeških in nemških listov na češkem in Moravskem. Sedaj se je pa pokazalo, da rogoviljenje in razsajanje nemških zagrizencev ni bilo popolno brezvspešno, kajti ministerska naredba na češko in moravsko predsedstvo deželnega nad-sodišča glede rabe jezikovne naredbe že precej omehčuje prvotne določbe. Določbe glede rabe drugega jezika se raztezajo samo na občevanje s strankami, vse drago uradno poslovanje pa ostane nespremenjeno. Mladočeški poslanci voditelji in zastopniki so radi tega v obilni meri razdraženi in so že naročili mladočeškemu klubu v državnem zboru, naj zastavi vse svoje moči, da izposluje dotičnega vladnega pojasnila.
Nemški društveni xakon. Znano je, da je vlada v pruskem deželnem zboru pred nekaj dnevi predložila novelo k obstoječemu društvenemu zakonu, vsled katere se znatno omeji društvena, kakor tudi zborovalna svoboda. 2e naprej je bilo pričakovati, da ta načrt nikdar ne postane zakon, vendar je večina nemškega državnega zbora sklenila še odločneje pokazati, da si ne da kratiti te slobode. Najbrže ževjutrišni seji nemškega državnega zbora stavijo člani centruma, poljskega kluba, antisemitske, obeh svobodomiselnih, južno nemške ljudske, socijalno demokratične in morda tudi socijalno - liberalne stranke nastopni nujni predlog: Tuzemska društva vsake vrste smejo stopiti v mejsebojno zvezo. Nasprotne deželno-zakonske določbe se razveljavijo. — S tem se zahteva ravno nasprotno, kar želi vlada in, ker bode večina zahtevala za lo razpravo vse možne olajšave, bo vsprejet ta predlog preje, nego se izvrši prvo branje v pruski poslanski zbornici. Kaj poreče k temu vlada, pokaže nam bodočnost.
V italijanski zbornici se vrši danes najbrže zelo burna razprava. Na dnevnem redu je namreč interpelacija poslancev Costa in čavallotti, ki sta jo stavila v sobotni seji in na katero je obljubil marki di Rudini odgovarjati v današnji seji. Inter-pelanta sta namreč vprašala, kako more vlada pojasniti skrivnostno smrt delavca Frezzi, ki so ga povodom napada Acciaritovega potisnili v policijsko ječo San Michele. Frezzi je bil namreč obdolžen, da je občeval z anarhistom Acciaritom, akoravno mu sodišče sedaj še ničesar ni moglo dokazati. Oami dan potem, ko so ga zaprli v ječo, pa je Frezzi umrl, in sicer po zatrdilu sodnega zdravnika vsled samomora, drugi zdravniki pa zatrjujejo, da je Frezzi umrl vsled prevelikih muk. Nič manj ko 27 smrtnih ran so našteli samo na njegovi glavi. Ta slučaj vzbuja v zbornici seveda veliko pozornost. Ze v soboto je socijalistični poslanec Costa napadal vlado ter ji očital mnogostranske nezakonitosti v tem oziru, nadaljni govorniki bodo pa bojda dokazali, da trpinčenje kaznencev v italijanskih policijskih ječah ni prav nič nenavadnega. Radovedni smo, kako stališče bo zavzemala nasproti temu Rudini-jeva vlada.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. maja.
(Umrl.) Iz Planine se nam brzojavno poroča, da je sinoči umrl v Studenem ondotni večletni farni upravitelj č. g. Valentin Bernard. — Pokojnik se je narodil v Kranju dne 8. februvarija 18B9 ter bil leta 1866 v mašnika posvečen. — Naj v miru počiva I
(Pri glasbenem večeru) „Glasbene Matice", ki se bode vršil v sredo 19. t. m. zvečer v Sokolovi dvorani „Narodnega doma", se pojeta tudi mešana zbora: „Sem slovenska deklica" in „Rožmarin". Obe pesmi je po znanih narodnih napevih za koncert harmonizoval naš M. Hubad, ter sti se prvič proizvajali 7. t. m. pri koncertu slovanskega pevskega društva v veliki dvorani glasbenega društva na Dunaju, kjer se je meseca sušca lanskega leta oslavila naša „Glasbena Matica". Pesmi sti jako ugajali ter vsi odločilni Dunajski listi so polni hvale o njiju muzikalni vrednosti. Prav izborne, celo navdušene kritike se nahajajo v „Neue musikalische Presse" z dne 9. t. m. in drugih dunajskih listih.
(Osebna vest.) Peštnim konceptnim praktikan-tom v Trstu je imenovan pravnik dr. Fr. D o r č i č v Gradcu.
(Iz Trnovega) 17. maj». Posojilnica v Trnovem na Notranjskem je imela 16 t. m. redni občni zbor. Iz poročila je bilo spoznati, da posojilnica prav dobro napreduje in da vživa splošno zaupanje. Za pouk o posojilništNu se priredi dne 30. maja ob 4. popoludne shod posojilnice, kamor se vabijo vsi zadružniki in v obče gospodarje bistriškega okraja.
(Razkrita tatvina.) Tatico, ki je iz hranilnih bukev železniškemu delavcu Jan. Mehletu vkradla 2000 gld., so našli in sicer v Trstu, kjer je pri svoji materi živela zelo potratno z ukiadenim denarjem. Tatica je neka Frančška Znidaršič.
*
* *
(Sneg na Koroškem.) Iz Celovca, dne 16. maja. V žalostnem spominu bode ostal letošnji „rajski maj" nam vsem, zlasti pa našim kmetovalcem, katere bode še pozna leta pogled na polomljena drevesci po sadnih vrtovih in gozdih spominjal majni-kovega snegu 1. 1897. Po toplih dnevih sušca in malega travna, ki sta bila izvanredno ugodna in lepa, da je sadje krasno cvetelo in razni poljski pridelki kazali bolj ugodno, kakor v prejšnjih letih, prišel je sredi maja sneg, ki je uničil našim kmetom vso rž, močno poškodoval drugo žito, polomil sadna drevesa in nakrat vzel mu ves up na boljšo letino. Ze prvi sneg koncem minulega tedna je napravil nekoliko škode, pa ta bi se bila še lahko pretrpela in popravila. Minulo sredo, 12. t. m. pa je začelo snežiti v drugič, ves dopoldan je padal sneg, hujši kakor letos kedaj po zimi in naneslo ga je toliko, da po mnogih krajih leži še danes — v nedeljo — prav na debelo. Od srede sem je vreme hladno, deževno, da je mnogokje polje poplavljeno. Na mnogih krajih je zabranjen promet, po nekaterih krajih Rožne doline in po hribih je nasulo snega nad meter visoko. Kmet gleda s strahom v bodočnost. Primanjkuje mu krme za živino, jedil za družine in s čem naj plačuje davke in mnoge druge potrebščine?! Nujno je potreben podpore in pričakuje je od poklicanih faktorjev. Da bi le ne čakal zastonj !
(Za namene dobrodelnega bazarja v Parizu) je došlo od vseh stranij že toliko darov, da bodo dobrodelni zavodi, za katero je bil namenjen bazar, gotovo dvojno obdarovani. Mej drugim je došla do-tičnemu odboru tudi svota 937.000 frankov, o kateri smo po dunajskih listih poročali, da jo je podarila baronovka Hirsch. Sedaj se je pa pokazalo, da je ta vest prišla iz židovskih krogov, in da je to ogromno svoto naklonila plemenita krščanska dama vdova Lebaudy.
Grško-turška vojska.
Atene, 18. maja. Polkovnik Vassos je predlagal, naj se v otriškem gorovju omisli druga obrambena črta, vsled česar so se pričele priprave pri Lamiji.
Atene, 18. maja. časopis „Empros" poroča, da so častniki pri Domokosu neki podpisali zapisnik, v katerem izjavljajo, da se niti za ped zemlje ne umaknejo, tudi ako bi vodstvo zapovedalo.
Larisa, 17. maja. Pri Domokosu se bije na celi črti ljut boj.
Atene, 18. maja. Pri včerajšnji bitki pri Domokosu so bili Grki popolno premagani. Izguba na grški strani je velika, pa tudi na turški strani je padlo mnogo vojakov. Domokos in H a 1 m y r o s sta v turški lasti.
Carigrad, 18. maja. Ministerski predsednik Ralli je naznanil angleškemu poslaniku v Atenah, da je ofenzivno akcijo v Epiru pričel poveljnik brez vednosti vlade.
Pariz, 18. maja. Tukajšnje časopisje se nikakor ne strinja s pogoji turške vlade glede pogajanja miru, in je mnenja, naj se razven točke o odškodnini kratkomalo odklonijo vsi pogoji. — V poslaniških krogih v Carigradu se po poročilu listov govori o previsoki odškodnini in predrzni zahtevi glede določitve meje.
Telegrami.
Dunaj, 18. maja. Koncem včerajšnje seje adresnega odseka je naznanil poslanec Scheicher, da predlože krščanski socijalisti poseben načrt. Posl. Schiicker je predložil načrt nemških liberalcev. Posl. Dipauli je izjavil, da njegova stranka ne uvidi nikakega
nasprotja mej šolsko novelo in državnim temeljnim zakonom. Konečno je še poslanec Campi izjavil, da glasujejo Italijani proti načrtu večine.
Dunaj, 18. maja. Pričetkom današnje seje so vložili poslanci Hofmann in tovariši nujni predlog, v katerem zahtevajo od vlade pojasnil o dogodkih v orijentu, o obisku cesarja Fran Josipa v Petrogradu in eventualnih spremenjenih razmerah mej Avstro-Ogersko in Rusijo ter o stališču trozveze.
Dunaj, 18. maja. V poslaniških krogih vlada mnenje, da se bo težko pričela v zbornici razprava o adresnem načrtu. Poleg že omenjenih načrtov predlože tudi jednega pristaši Stojalovskega. Za slučaj adresne debate ima opozicija pripravljenih do 200 spremi-njevalnih predlogov.
Dunaj, 18. maja. (Poslanska zbornica.) Ura je dve, a ne še začetek dnevnega reda. Burni prizori, podoba menežarije. Nemci divjajo besno, voz mora obtičati.
Dunaj, 18. maja. Pri včerajšnjih volitvah v okrajne zastope v prvem razredu so v šestih okrajih zmagali liberalci, v osmih antisemitje, v jednem okraju so pa prodrli trije antisemitje, dva liberalca in jeden kompromisni kandidat.
Dunaj, 18. maja. Pri včerajšnjih volitvah so zmagali liberalci v prvem, drugem, devetem in devetnajstem, v šestem in videm-skem okraju je prodrlo po pet liberalnih kandidatov, jeden pa pride v ožjo volitev. V okraju Mariahilf so zmagali trije antisemitje in dva liberalca, jeden pa kompromisni kandidat. V vseh ostalih okrajih so prodrli an-tisemitski kandidatje.
Budjejevice, 18. maja. Moldava je sicer jela polagoma upadati, vendar je še vedno velik del zemlje pod vodo.
BudimpeSta, 17. maja. Presvetli cesar je dospel sem v nedeljo po noči in ostal danes v svojih prostorih.
Cetinje, 18. maja. Povodom poroke princezinje Ane je priredil knez Nikolaj obed, ter napil pri obedu angleški kraljici, cesarju Fran Josipu, ruskemu carju, princu Batten-berškemu ter velikim knezom in kneginjam.
Rim, 18. maja. V Monterassino je umrl v soboto kardinal Camillus Siciliano di Rende, rojen vNeapolju leta 1847, kardinal od leta 1887.
S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	ih tf
17	9. zvečer	7326	10 7	sl. jvzET	jasno	
18	7. zjutraj 2. popol.	732 7 730 8	6 0 20-0	sl. vzjvz. sl. jvzh.	megla del. jasno	0-0
Vltoi obleka iz surove svile di 8 65
do 42'75 blaga za popolno obleko — tussor in shantunge-Pongees — istotako orna, bela in barven» Hennebergova ■vil» od 35 kr. do gld. 14'65 meter — gladka, progasta, križasta, vzoreasta, damasti itd. (okoln 240 raznih kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzoroi obratno. V Švico dvojna poštarina. (33 5—4 3)
Tovarne za svilo G. Henneberg
(o. in kr. dvorni založnik), Curih.
Umrli so:
15. maja. Ana Golob, usmiljena sestra, 29 let, Radeokega cesta 11, jetika.
17. maja. Josip Sieberer, vpokojeni strojevodja, 79 let, Dunajska cesta itev. 23, otrpnenje možgan. — Marija Anzlin> krčmarja žena, 69 let, Prešernove ulice 9, mrtvoud.
Meteorologidno porodilo.
malom.
t
342 1-1
Bogu vsegamogočnemu je dopalo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Josip Lubey-a
c. kr. flnanine straže nadkomisarja v pok. in nadzornika deielne naklade
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče danes dopoludne ob polujednajsti uri v 67. letu njegove dobe k sebi poklicati.
Pogreb pojde v četrtek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Marije Terezije cesta št. 14.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Nepozabni rajni se priporoča v blagi spomin in molitev.
V LJUBLJANI, dne 18. maja 1897.
Ana Lubey, roj. KBtzbeok, soproga. — Ana Josln, roj. Lnbey. Joslplna Lubey, hčeri. — Emannel Josln, c. kr. dež. plač. urada oficijal, zet. — Anita, Mano, Magda Josln, vnuki.
Prodi se dobro ohranjen
e e
po nizki oeni.
Vtč pove upravništvo „Slovenca". 335 3—2
346 l-l
Neutešljivo užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsemogočni vzel k Sebi piierčno ljubljeno našo hčerko, oziroma nečakinjo
Olgo
danes v torek, dnč 18. t. m., ob 8/4 na 2. uro po polnoči po mučni bolezni, maziljeno s sv. oljem, v 8. letu starosti.
Pogreb pojde v četrtek, dne 20. t. m., dopoldne ob 9. uri na župnijsko pokopališče.
V Kamni Gorici, dne 18. maja 1897.
Družina Zupanova.
V Višnji Oorl na prav lepem prostoru je ргбоеЈ oddati čedno ln snho	333 3—1
stanovaiye
■ 3 sobami, knhinjo, jedilno ahrambo in kletjo.
Lahko bi tudi 2 stranki rabili to stanovanje, ker je mogoče brž prirediti še eno kuhinjo.
Več ge izve ali na Krki pri Fr. Rebolja ali v Viinjt Oorl št. 52.
Zobozdravnik
med. univ. 332 3-1
dozdaj v hotelu „Pri slonu",
stanuje od 19. maja naprej na Dunajski cesti št. 3.
Ohranjenje zob po izpolnitvi z zlatom, srebrom
in етгџ'1от, kakor tudi zdravljenje v živcih in v koreninah bolnih zob.
XJxsaotrxi иоЧздр in, иоТ^очгЈеи
Zobje se dero z vporabo cocaina in narkoze.
Govoriti se more od 9. do 5. ure.
Zdravljenje ubozih v torek in četrtek od 5. do 7. ure popoldne.
odpravi v 7 dneh popolnoma 152 24-23
dr. Christoff-a izbornl, neškodljivi
Ambra-creme
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepšanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jos. Mayr-ja lekarna v Ljubljani.
[Дк	^^ A JW__A Ai A A_ A — A	A—^^—A rfl
I Prevzetje restavracije.
Dovoljujem si p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da sem dne 1. maja prevzel
kopališko restavracijo ч Toplicah
pri Novem Mestu.
Točil bodem dobra vina, kakor tudi skrbel za slastna Jedila in dobro postrežbo pri nizkih oenah.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
z odličnim spoštovanjem
Fran Simonč'k',
oskrbnik in restavrater.
344 1
stanovanji
i'i'H"*"
Na prodaj sta po oeni v Vodmatu
t hiša s
•f
vsako imajoče dve sobi s kuhinjo; hiša ima tudi velik hlev, kleti in ,j, senčnato dvorišče.
t Hiša s štirimi stanovanji
vsako imajoče po jedno sobo in kuhinjo. — Istotam prodajo se *r* tudi ceneno
j	stavbišČni prostori. 345 5-1
♦4* Na vprašanja odgovarja Adolf Hauptmann v Ljubljani
Dunajska borza.
Dn6 18. maja.
Skopni drtavni dolg ▼ notah.....
8kupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta .......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . .
London vista...........
Nemški dri. bankovci lalOO m. nem. dri. velj.
tO mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini...........
101 gld. 95		kr.
101 ,	90	
122 .	70	
100 .	90	
122 .	40	
99 .	80	
957 .	—	•
362 ,	40	
119 .	55	•
58 „	65	■
11 .	73	Ш
9 .	52 •/,.	
45 .	35	
5 .	65	Л
Dn6 17. maja
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	155 gld. 50 kr.
5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192
4 % zadolinice Rudolfove želes. po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141
Dunavske vravnavne srečke (>%....	127
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4% kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$	99
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	—
„ „ julne ieleznice 3% .	177
, „ južne železnice 5 % .	126
„ , dolenjskih ieleznic 4 %	99
50
35 50 65 50 50 75 80
50 50
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld. —	kr.
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	150	.	—	.
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	—	,
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	.	—	»
Salmove srečke, 40 gld................70	.	25	.
St. Genćis srečke, 40 gld..............74	.	25	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	,	—	„
Ljubljanske srečke..................22	,	25	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	,	50	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3500	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	378	,	—	.
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	74	,	50	,
Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .	-	,	—	,
Montanska družba avstr. plan.....8)	,	76	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	,	—	,
Papirnih rubljev 100........126	„	87	.