65. številka.
V Trstu, v sredo 15. avgusta 1888.
Tečaj XIII.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako Bredo in soboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
ca vso leto gl. H.— ; izven A vat.!).— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.0O „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrstO po A nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po «* nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se poSiljajo uredniitvu v 11 lini Torrente it. 12. Vmiko pUmo mora hiti fratikovano, kor nefraokovana »o ni- -prejemajo. Rokopim ho uo vračajo.
Oglasi in oznanila so rniMini? po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z doholimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi pa obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
se računu po pogodhi.
Naročnino, reklamacijo in inm>rate pro« jem« upravništvo v ulici Torrente 12. Odprte roklumacijo ho prostu poštnine.
Glasilo slovanskega političnega družtva za Primorsko.
»V edinoiti je n.oft«.
Sursum corda!
„Na dan Slovani Slovanska ti mladina, Najlepše delo čaka te, na dan!"
Zopet sem stal", kakor pred dvema mescema, na višavi, pričakujč prihoda bratov nam Sokolov. A sreč niso mi polnile žalostne misli kakor takrat. Veselo in nadepolno je ono bilo, saj je videlo toliko živetija, toliko gibanja. Prišli so vrli Sokolci — napravili ao v kratkem času uže svoj drugi izlet. Delj časa je to družtvo mirovalo in ni napravilo nikakoršnega izleta, a sedaj se je, hvalo Bogu ! vzdra-milo in pod vodstvom krepkih voditeljev začelo novo koristno delovanje. Zato pa jim iz srca globočine kličem : „Živeli in le pogumno naprej I" A ne le bratom Sokolom gre čast in hvala, marveč tudi drugim, vrlim rodoljubom, ki so se v nasprotji s prvimkratom udeležili v obilnem dtevilu napovedanega izleta in proseške veselice. Vendar niso vsa prigovarjanja in vsi sveti „bob v steno", vendar niso vsi „na delo - klici44 — zaman! Slovenski narodnjaki začenjajo spoznavati važnost delovanja in pogubono8nost duhomornega miru. Da jo to istina, priča nam nedeljska veselica in sokolski izlet. Vzbujajo so meščani, vzbujajo se okoličani. Kar so poslednjih tiče, yodlikujejo se v prvi vrsti vrli Prosečani. Še ne obstoji jedno leto pevsko družtvo „Ilajdrih", a napravilo je v tej kratkej dobi užo tri narodne veselice, ki pričajo o narodnej zavednosti proseških rodoljubov. Da je temu tako, tudi to je vzrok, ker jo Prosek središče zgornje naše okolice in ker je tam mnogo za narod delujočih in uplivnih mož. Le tako pridno naprej in sovražnik bo moral „grizti trdo kost". Ali da se le domoljubni Prosečani zavedajo in marljivo delujejo, ni £e dovolj, morali bi i drugi kraji pokazati, da živč, morali bi po vzgledu proseških domoljubov i oni napraviti kako narodno veselico. Pred časom so se Bazovčani oglasili, a razven Bazovice in Prošeka je V zgornjej okolici šo par krajev, o katerih se, oziraje se na narodnost, skoro komaj ve, da obstoje. Zakaj se ne vzbude i oni P Cesa se boje P Straši je morda upliv ka-cega privrženca našega „prestavnega" P Ali celo morda slučaj, ker so oni od njega kolikor toliko odvisni ? Menim, da ako slovenski narodnjaki, ki so od magistrata odvisni, drugače apolnijo svoje dolžnosti,
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
CeSki spisal Svatopluk ČJoch; provol M. Vrnilež.
(Dalje.)
Ko so je probudil, stala jo pri njegovi postelji gospa Grlička, majestetno po koncu, v snegobelih spodnjicah, z rosnim bledim obličjem, kakor angelj sodbe in je zahtevala pred VBem denarja za kavo. Gospod Grlica zaprl je oči pred to grozno privido, ali ona klicala ga je z gnjevnim glasom nazaj v neizprosljivo istinitost.
Zajecal je, da je zamudil iti po penzijo, kor jo bil pozno v noč v neki prijateljski družbi zadržan.
Na to začuje skesan ploho očitanj, ki so bo na njega glavo spuščala in poravnavši na brzo mršavo svojo vnanjost, odide z zagotovilom, da prinese peneze najdalje v jodni uri.
Šel je za jedino zvezdo spasa, ki je svetila na temnem njegovem obzoru, šel je naravnost k gospodu Jastrebu.
Ta ni bil baš pri židani volji. Pri dolžnikovem vstopu ni si niti motvoza pri spalni suknji pritegnil, stopil mu jo le z malomarnim uklonom glavo nasproti ter rekel: „Ah, pridoto svojo menjico plačat? Dobro!"
Gospod Grlica mora zanikavo priznati, da nima niti obrestij.
Obrvi gospoda Jastreba razmaknejo
jim dotični ne more ničesa reči, ako se potezajo za svojo narodnost in pospešujejo nje napredek. Saj se še celo marsikateri c. k. služabnik, ne boji kljub strogim svojim predstojnikom nikjer in nikdar priznavati krepkim glasom svoje narodnosti, tudi ne na zelo očividon način. Dotični bodi drugim vzgled, ki se boje le količkaj povzdigniti svoje glasove, misld, da preži kje izdajalčevo oko, koje bi je izdalo.
V zgornjej okolici nebi primanjkovalo izvestno delujočih močij, ker je v vsakem kraji dovolj učiteljev in drugih veljavnih in za narod vnetih mož, ki bi so lahko združili ter napravili kako narodno veselico, manjka jim le ono eneržije, ki naj bi je vzdramila iz narodne lenobe. Zatoraj otresite se, rojaki dragi, nespametnega strahu, stresite se škodljivo brezposelnosti svojega duha in idite združenimi močmi na delo. Vsaka malenkost naj Vas ne zbega in vstraši. Geslo bodi Vam: „Srca gori!" Ako bodo sovražniki videli, da imajo trdnega, nevstrašenega in neoraah-Ijivega nasprotnika, bodo i oni izvestno vsaj deloma nehali z svojimi nespametnimi tirjatvami in ukazi. Tako pa, ako vidijo, da nas vsaka neprilika zbega, postanejo tem drznejši in okrutnejši. Zato pa brez premisleka pokažimo jim zobe in trdo slovensko pest. Slovenci, ozirom Slovani so sicer znani kot miroljubne ovčice, saj nas i naš veliki, žerlijalni Stritar karakterizira prav živo in jedernato z besedami:
„Rod slovanski je pobožen, On brez žolča je golob ; Ves ponižen in podložen Nikdar ne pokaže zob".
A nehajmo odslej biti mirne ovčice in postanimo rajo srditim levom. Kder se z lepa ničesa ne opravi, tam naj so z grda postopa, rekel bi slovenski korenjak. Tako i mi. Prosili smo, ponižali so, molodovali tu, moledovali tam — a vse zastonj. Zdaj ne več.
„Otroci bili smo do zdaj Slovani Bodimo, bratje, pa sedaj možje !
Da, iznebimo se jarma in povzdignimo glavo ter jasnim očesom in mirnim duhom stavimo Be sovražniku v bran. Da pa nam bodo mogočo uspešno delovati, moramo se trdno skleniti.
„Trdno dajmo so skleniti Sloga pravo moč rodi."
Ako bodemo složni, lahko dosežemo enkrat zaželjeni cilj. Povdarjal je pisatelj članka „Naši nasprotniki" v (52. broju Edinosti Blogo in vstrajnost ter nam posta*. Ijal vzgledom naše sovražnike, pri katerih vlada res čudovita sloga in vztrajnost. Izvestno bi bili mi uže davno na boljem, ako bi skupno in vztrajno delovali in se podpirali. Čestokrat pa, žalibog! se navdušeni narodnjaki zastonj trudijo, da si pridobe privržencev v izvršenje svojih načel in namer. Največ škodljivi bo pa razni osebni obziri, ki se pri tem opazujejo in ki so krivi, da dosti njih, ki so sicer možje v pravem pomenu besede, se zgubi, kakor bi rekel naš domačin, v kozarci vode. Tako n. pr. nasprotuje kdo svojemu nasprotniku v narodnih stvareh, akoprem je do cela prepričan o resničnosti n jegovih besed in terjatev. Vprašam Vas: „Je-li to inožko ? Kaže enako početje pravega moža, pravo možtvo P Za boga! Saj to je pravo, pravcato otroško ravnanje! Tako delajo le otroci, kedar so mod seboj razpro, nasprotujoč navlašč eden drugemu".
Odstranimo tedaj vso one neumne in škodljive osebnosti, ki so celemu narodu na kvar. Če sta si dva nasprotna, naj med seboj kot moža poravnata svoje zadeve, a v narodnih stvareh bodita brata ter si podajta roko za skupno delo. Vsi medsebojni prepiri naj vtihnejo in vlada naj odslej bratinstvo in edinost, ker res „Siti bratje smo prepira,
Ki ne zida, ki podira ;
V ogenj ž njim —"
A ne le nesloga nas tlači, temuč tud; razlog, da nekateri mislijo, ker so po Breči z blagom bolj obdarovani, da so vsled tega več nego drugi, katerim ni materijalna sreča tako mila in smatrajo se nekakim vzvišenim bitjem. To jo zopet prava bedarija. Čemu sebe više ceniti kot druge P Nismo li vsi bratje, sinovi enega naroda, otroci milo nam majko Slavo P Mi Slovenci nimamo, posebno kar se imeniinosti stanu tiče, z ničemur se bahati, ker smo vsi skoro brezizjemno sinovi preprostih starišov. Ni ga med nami, čegar stariši ali pradedje ne bi bili preprosti kmetje ter se pečali s poljedelstvom. Zato, čo smo mi kaj več postali, nego li kmetje ali navadni težaki, nismo zategadelj, bogsiga-vedi! kako imenitni in ni treba, da preziramo druge, ki so duševno ali gmotno
se zelo považljivo in njega debeli, izbuljeni pogled počiva grozeč na jecajočem dolžniku.
„To je žalostna stvar," mumija mej zobmi, hodeč prodko po sobi. „Zanesel sem se brezskrbno na vašo obljubo. Nagnali ste me v istinito zadrego. Kaj storiva?"
Porine jeden stol k svojemu naslonjaču, sede vanj in pokaže gospodu Grlici molče prazno sedalo poleg sebe. To početje bilo jo videti, kakor priprava na spoved.
Dolžnik se posadi poleg veritelja. Ta opre na strani proti onemu laket ob obrabljeno opiralo naslonjačevo, sklone skrbi-polno glavo na dlan, dajoč svojim molkom na javo, da jo pripravljen poslušati. Z drugo roko preklada rudeč obrobok svoje suknjo na kolenu, kakor spovednik štolo. |
Gospod Grlica začno se res tresočim glasom spovedovati. Odkladal jo zlagoma j ves nimbus, ki si ga je bil pred gospodom t Jastrebom doslej okolu glave ohranil in j odgrnil je Svojo osobne razmere do te mero,! kolikor jo trobal v dokaz, da si mora,' naj stane kar hočo, za kratki čas, dokler so njegove razmero no zboljšajo, znatnejšo svoto penezov pribaviti.
Gospod Jastreb še nekaj časa, ko je bil njegov dolžnik obmolknil, zanimljivo pomolči. Konečno povzdigne glavo z dlani, obrne obraz z razrešenjem v očesu k gospodu Grlici in reče: „Dajte mi del svoje penzije v zastavo, pomorem vam še z kako svoto."
nižji od nas, češ: Kaj si ti in kaj sein jaz ! Sicer nimamo, hvalo Bogu ! dosti takih, ki hočejo, da so vse njih volji in željam klanja, ker večina čuti in živi za ves narod, brez ozira stanu ali poklica. Zato naj i ona manjšina opusti vso ono nepotrebno puhlost in samopasnost, da bodemo vsi ena družina. Ono fpovzdigovanje samih sebe ne priča o zdravem razumu, ker i narodni pregovor pravi:
„Kdor sam Bebe povzdiguje Prazno glavo oznanuje'. Tedaj, ako hočemo narodu v resnici koristiti, moramo složno in brez osebnih obzirov stanu ali česar druzega delovati, ker le tako bode uspešen naš trud. Zato zakličem dragim evojim rojakom : „Naprej moj rod— Naprej zastava slavo!"*
Boris.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji.
dne 29. julija 1888.
(Dalje).
5.	Prvomestnik nasvetuje zbog volitev pod točko 5, 6 in 7, naj so prekine seja, da bo skupČinarji pogovore o kandidatih. — Po pravilih bila je letos izžrebana edna tretjina vodstvenih udov, in sicer odborniki : 1. Matej Močnik, 2. Ivan Murnik, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Zinner.
Črez nekoliko časa nasvetuje skupšči-nar dr. Gršak z ozirom na to, da je vodstvo, kakor smo so po denašnjih poročilih prepričali, uzorno izvrševalo svoj nalog, naj so z vsklikom volijo vsi štirje stari odborniki. Občno odobravanje. Prvomestnik j naznani, da jo tajništvo od odbornika A. Zumra prejelo pismo, da no želi več izvolitve, ker jo preobložen z drugimi, osobito šolskimi posli. Po teh pojasnilih nasvetuje dr. Gršak, naj se mesto odbornika Andr. Žumra v vodstvo izvoli stolni kapitular ljubljanski, Andr. Zamejec.
Skupščina soglasno izvoli imenovanega g. družbenega pokrovitelja ter sprva uže j njenega velikega pospeševatelja.
6.	Po kratkem posvetovanji predlaga dr. J. Dečko, naj se v družbeno nadzor-ništvo pokličejo naslednji gg.: dr. Franc
Ali gospod Grlica se jo te ponudbe I naravnost ustrašil. Izgovoril je tiho, vender 1 odločno, da bi so do tacega koraka odločil1 le pod skrajnim pritiskom nesreče. Pri sami misli na tako deljenje v osrednji pisarni, rdeli sto mu srama lici.
Gospod Jastreb si je prizadeval podreti njegov predsodek, kažoČ, da je v sedanjih časih „čista" penzija posebnost in da ni zastavljanje penzije nič slabej-šega, nego prejemanje kapitala na hipoteko. Inega dolžnika bil bi gotovo osvedočil, da je nezastavljena penzija to, kar ne-preorano polje; ali gospod Grlica jo odolel njegovi zgovornosti.
Na to se gospod Jastreb na kratko dobo vglobi v premišljevanje. Naglo zamahne z roko in vikne: „Naj bo! Posodim vam torej še nekaj na samo besedo. Narediva ob kratkem." Pisal jo z olovko številko na listu papirja. „Toliko znese stara menjica, podaljšana do tega dne. Toliko novo posojilo z obrestmi vred naprej do tega dne. Skupaj toliko. Kakor vidite, štel sem vam le lahke obresti in tudi plačilno dni zelo ugodno razvrstil. Podpišete mi na vsako teh treh svot po menjici —"
Akoprem je gospoda Grlico seštevanje te menjične trojico nekoliko osupnilo, pokiraal je vender določno z glavo,
„— in prinesite mi na njih i podpis svoje gospe!"
Gospad Grlica se ni sopodpisa svoje gospe nič manj zgrozil, kakor pred tem
zastavo svojo penzije. A ko je pogledal v tvrde, hladno oči svojega veritelja, zamrl mu jo na ustnah vsak odpor.
Nimam ni volje ni naloge, da psihološki razpravljam podobne nastope, ka-keršen se je vršil pol uro po tem v domovanju gospoda Grlice pri zaklenenih salonovih vratih, kjer so je mojemu junaku posrečilo domačo bitko lokalizovati.
Ostajam pri površnem opisanju tega, kar sto slišali obe hčeri z Jaroslavom. stiskajoči so vkup, kakor ptičeta pred nevihto. Slišali so gospodoviti zlobni glas materin, šepet očetov, vzlcrik, težak pad na naslonjač, ihtenje, burjo joka in gnjeva, polahko slabeče in preznivajoče na konec v tihe vzdihe. Pak jo vladalo precejšno dobo v salonu globoko, tajinstveno molčanje.
Naposled so otvorijo duri in skozi njo izide gospa Grlička, ki je ta hip napadno podobila Mariji Antonietti na sliki, viseči na nasprotni steni in predstavljajoči nesrečno kraljico, ko gre s potlačenim plačem v očesu, s prezirom in kljubovanjem na ustnih v spremstvu divjih Jakobincev v Tempel v ječo. Oči je imela zaplakane in je k ustnam pritiskala navlažen bel batistov robec z všitirn grbom Podvalskih na voglu.
Molčo jo pristopila k pisalni mizici, pomočila naglo pero v posodico s črnilom, kojo ji je z desnico nastavljal majhen porcelanast Triton in je podpisala svojo ime brez običnega pridavka „roj. Podvalska"
Papež, odvetnik, deželni poslanec; Franc Ravnikar, dež. kn jigovodja, vlastelin; prof. dr. Iv. Svetina; Fr. Povše, direktor v p., mestni odbornik, vsi v Ljubljani. — Prvomestnik konstatuje soglasno izvolitev.
7. V razsodništvo nasvetuje dr. Gršak prejšnje člane, le mesto v vodstvo poklicanega kanonika R. Zamejca priporoča A. Kalana. Skupščina soglasno izvoli: dr. A.
činiteljem v tem prijaznem mostu — ki so, kakor si uže bodi, pripomogli k današnjemu dnevu — slovesno se zahvaljevati. Imenom pa se zahvalim čast. gvardijanu Hrtišu, ki je isto tako vero, kot ljubezen do naše širje in ožje domovine vne-raajoč, nam danes propovedoval o naših apostolih, sv. Cirilu in Metodu, in vodil službeno družbino Božjo službo in hvala
Možeta, odvetnika, dež. poslanca; dr. I. naj bode modremu voditelju tukajšnjega Mundo, odvetnika; Ljudovika Ravnikarja,! »Narodnega doma", dr. Jurteli, ki se Iju-deželno- sodnjiskoga svetnika; dr. Jarneja Jeznjivo za nas žrtvuje, in ae danes še Zupanca, predsednika notarski zbornici;!hoce žrtvovati. Zahvaljujem se imenom Andr. Kalana, mestnega kapelana, urednika , družbe vsem podružnicam po širnej „Domoljubu".	jslovenskej zemlji in vsakemu, —tudi zad-
8. Ker se je bilo nekaj gospodov prej | njemu članu našega naroda, ki je v čutečem oglasilo pri prvomestniku žbog nasvetov, 8™i nosil preteklo leto našo šolsko družbo podeli jim besedo	[zidano na versko-narodni podlagi. Vsi,vsi,
Prvomestnik 'tržažke podružnice prof. I	^tje, Vi vsi ste podpirajoči družbo,
Mandić izreka iskreno zahvalo vodstvu, da 8V" Cm,a ,n	* nJ° PodPlr^ tudi
se je slednjič odločilo odpreti I. razred Yer.°> PodP'rft.h, ste. * njo svojo lepo osnovne šole v Trstu, kar je velike važ-, dorao™° » teJ lepej domovini naš naj-nosti za Slovenstvo ob sinji Adriji. Le tem dra/oc1e[ieJ81. blae£ ~	mladmo, našo
potem dospemo do slovenskih šol v naši ™do' .k! "a> J° BoS Pož,vl! (Dobro> do" važni postojanki v Trstu. — Ob enem ' t'!10!-1 ,	.. ,
nasvetuje vodstvu v blagohoten prevdarekj . -IIL P? fb,°rovanJ1 okro& 2- u™ P?; pojasnivši paralelo mej družbo sv. Mohora P?1^116 £"k;b.eI Je nJumorni predsednik in družbo sv. Cirila in Metoda, kako bi se Ptujske C.talmce v Narodnem domu« v častiti družbeniki Mohorjani mogli prido-1 «Podni'h prostorih velecenjem dez posla-biti za mal znesek (10 kr.) v korist družbo ; r' Jurt6,a' skuPenAob^' °8oblto 2
n. -i . u i j	i obzirom na strunske zastnnnike družne sv.
sv. Cirila in Metoda,
obzirom na stranske zastopnike družbe sv. Cirila in Metoda, pa tudi za zborovalce zveze slov. posojilnic, ki so prej krog 11. ure imeli tudi v T)Narudnem domu" svoj občni zbor. Mej obedom vzdigne se prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda.
Glavne misli in napitnice Nj. Veličan-Prvomestnik Celjske podružnico dr. ' stvu, našemu cesarju, kojo je ob banketu Dečko opozoruje na to okolščino, da mora govoril Tomo Zupan, so nekako te-le:
Prvomestnik in tajnik pojasnita to zadevo, priznavajoč važnost tega nasveta, da je vodstvo v tem obziru uže storilo svojo dolžnost, a dozdaj vspeh ni bil ugoden ; upati je za bodočnost.
družba gledati na stalne dohodke, ki bodo pokrivali uže sedaj stalne izdatke. Po mestih in trgih bi utegnoli primerni kon
Častita družba! Naš cesar, Fran Josip, je nenavadne prikazni. Ko sem pred dvemi leti bival certi in druge zabave dokaj vreči v korist tain v srci Francije, v versko imenitnem družtveni blagajnici, kakor to delajo i druge Paray-lo-Monial, pristopili so do mene ne-šolske družbe.	j kateri tamošnji bivalci mej drugim poudar-
Prvomestnik ptujske podružnice, o. jajoč: „Vas, Avstrijane, zavidamo za va-Benko Ilrtiš se v ljubeznjivih besedah za- šega cesarja!"
hvaljuje vodstvu, da je ravno Ptuj izbralo j In znameniti Neavstrijec, nemški uče-za letošnjo skupščino. To bode tudi nas njak, govori v svojem slavnem delu več o tu na okrog navduševalo za daljno delo naši ljubi Avstriji, ki je njemu tuja dr-v blagor milega nam naroda. (Živio Hrtiš!) žava. Elektrizovale pa so me tam nasled-D. Dečko pripomni, da je bilo, žal! nje njegove besede: „Nekaj se namvAv-pravno postopanje v Trstu radi prošnje' strlji prikupuje neizrečeno dobrodejno in onih 1429 roditeljev ponesrečeno; naj so to je ljubezen raznih rodov do cesarsko
skuša pravilneje postopati v dosego slovenskih šol, zagotovljenih nam v državnih zakonih.
M. Mandić in I. Hribar pojasnjujeta znano zadevo; slednji pravi, da delajmo po vzgledu Čeh ov, naših Malorusov, Nižje-avstrijskih Slovanov, ki si osnujejo šole ter s tem dokažejo, da so res potrebne, in občina jih mora vsprejeti v svojo oskrbovanje.
Dr. Vošnjak nasvetu je glede na bližnji jubilej Nj. Ekscelencije, knez-vladike dr. Maksimilijana, naj skupščina telegrafičnim
hiše.... In če potuješ po Avstrijskem, pro pričaš se o tem faktu: da najpopularneji mož v Avstriji je njen cesar. („Aus \Velt und Kirche". Kettinger II, 13.)
Častite sestre in dragi bratje! Če sodijo inostranci tako, ali ne bode nam Av-strijanom srce prikipelo ob teh tujih, nam pa tako domačih glasovih?
Ker res — s cela nenavaden je ta najpopularneji mož, naš cesar !
Le poglejmo tja, kjor solnce vzhaja, in ne uviđamo ga mej vladarji dobrotnika, kot je cesar Fran Josip, Avstrije najpo-
potem izrazi PrevzviSenemu iskreno, udano pularneji mož. — Ko bi se podali na za-
čestitko. Kmalu pozneje dospela je brzo javno lepa zahvala s podpisom Jakob Maksi milj an, ki jo bila vsprejeta z „slava*-klici. —
Prvomestnik končuje: „Ko sklepam III. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuji
hod, ne držala bi nas tam nobena tako zlata roka, kot je ona prvega in ob ed-nem najpopularnejega moža naše milo domovine. Sever in jug nista še imela in nimata do danes svetnega poglavarja tako usmiljenega srca, kot je naš cesar.
Milosrdno je Fran Josipovo srce ! Uk,
biva mi prijetna dolžnost vsem, prav vsem milosrdno je to cesarsko srce! — Ni ga
na tri kose papirja, koje je bil gospod Grlica pred njo položil. Učinila je to z izrazom ogavnosti, držeč roko previdno v vzdaljenosti od usodnega papirja, kakor bi se varovala dotike z grdobnim pajkom. Gospod Grlica jo vzel iz levice Tritonove posodico in je s peskom visoko zasul podpise in solzo, ki je bila kanila k poslednjemu izmej njih.
(Daljo prih.)
Duhoviti farizeji.
Zložil Fr. Mestoselec Goriški.
Gorje! Med kvakanjem se solnce niža, Želodec, ko že zevaš, jezno kruti. Jn še rešilno se slovo ne bliža.
Ko on igra z očali, ona v štuli, Potem pa vsak, da moti že »e v glavi, Izdere ti na dan, kar nosi v culi.
A demant prej dobiš, verjemi, v travi, Dobitko prej največjo, primaruha! Ko pametna te misel zdaj pozdravi;
Preklankova da Mica dobro kuha, I)a dražje so postale svinjske krače, Da lev ni konj, izveš, veljblod ni muha.
Čevljarje ta obira, ta krojače, In temu, zveš, da ura jo zastala, A onemu, da so — preozke hlače! . . .
Ko vse preneseš to, nebesom hvala! 8 politiko uganjajo ti burke, In ti prisegel bi, da vse je šala,
Pa ni! — Ta graja kroj Sokolske surke, Ta urno s Prusi zvezo kar veliča, In ta krvi bolgarske toči curke.
Vse ko srako ti zneso s kotiča; (Kar počastiti moraš še s smehljaji, Ko groznih oslarij si tužna priča!)
Pri kavi poučć te, al' pri čaji, Da zmogel Mitridat je Termopile, lil cvete Vera Kruc le-tam v Ahaji,
Ahil da vžugal je Sarmante čile, Opel Keril jo pesnik Cicerona, In Amazonke Cimbre so pobile.
Čo zmlela ti hrbtišča ni še zona, Izveš, kaj cvet je šo obrekovanja,
I Imen kaj je peklenska ta šablona;
; Ker, kakor v plen se brž zažene kanja,
Tak Radomantje ti hite z navali V soseda, ko so njemu najmanj sanja.
Dokler z raketami: „kaj še" in „ali"
S „čeravno, ko bi vendar", „toda noče"
Nesrečno mu ime se v zrak zapali.
Ze misliš, da slovo so ti zaznava,
Kar, prodno se zaveš, med farizeji, Šo bolj živahna so rodi razprava:
Zagugaš zdaj so liki ptič na veji, In stol nemirno škriplje, čuj, pod tabo, Ko brišeš s čela znoj v nesrečni seji,*)
*) Na poskuŠnjo.
skoro božjega hrama v mili nam Avstriji, da bi posvečenih zvonov glasovi ne pevali slave svojemu gmotnemu dobrotniku, najpopularnejšemu možu v Avstriji. — Skoro vsaka vpepeljena vas v širnem cesarstvu se je do lepšega lica, kot je je prej imela, dvignila iz prahu prav s pomočjo darovite roke našega cesarja. — In ko je ropajoča povodenj uničevala največa mesta naše domovine, kake velikanske svote je delil takrat naš cesar. — Dobro mi je znano iz svoje ožje domovine, daje znatne zneske — in to ne le edenkrat! — udkazal naš cesar ponesrečencem po ognji, po vodi ali toči, koj po prvi vesti in še predno je prejel ob tem obširnejih poročil od dotičnih oblastev. Saj je spoštovani načelnik neke avstrijske kronovine meni samemu dejal: „S cela nisem v stanu razumeti, kako je sploh mogoče deliti takih dobrot, kot jih deli naš cesar v enomer in brez prestanka!
Zato naj nam, častita gospoda, v cerkvi, v šoli, v družini — in v narodu, od najsijajnejše palače pa do najrevnejše kočo odmeva: „Naš cesar, naš dobrotljivi cesar!" — Zato naj ne bode mej nami veselice, da bi se s prvega ob njej ne spo-minaH našega cesarja.
Štirideset let nam, častiti družabniki! to leto vlada v mogočni Avstriji; štirideset let nas to rahločuteče cesarjevo srce Boga in bližnjega ljubiti uči v dejanji tako, kot nobeden nas ljubiti ni v stanu. Stiridest let otiruje z vzvišenega prestola Fran Josip solze svojih podložnih; dal Bog, naj bi jih se novih štirideset let! S to zadnjo srčno željo dvignem kupo kličoč: „Živel I1 ran Josip, dobročinitelj — najpopularnejši mož vAvstriji, cesar Fran Josip naj živi! (Fene-tični živio! živio! živio! Slava!)
S tem je bil oficijelni del vse slav-nosti končan v najlepšem redu.
Mej obedom došlo je tudi več tele-grafičnih pozdravov. Osobito navdušenost je razvnela brzojavka, ki je dospela na telegrafični izraz skupščinarjev globoke zahvalnosti za poslani pozdrav, in so glasi: „Hvala liepa, Bog nas sve blagoslovi i pravedno našo želje izpuni po utočišču svetih apostola Cirila i Metoda.
Strossmayer".
Mnogi družtveniki so še dlje časa ostali vkup v prijaznem pomenkovanji, da jo lo prehitro prišel Čas ločitve zastopnikov, ki so so zopet razšli na vse meje okrog, v srci z novim pogumom k delovanju za vero, dom in cesarja.
Politični pregled.
Notranje dežele.
13. t. m. preteklo jo devet let, odkar sedi na stolu ministerskega predsednika grof Taaffe. To priliko porabili so vsi listi, da izrečejo svojo o Taaffejevi vladi. Nobena stranka je preveč ne hvali; baš nasprotno; glasila vseh barv donašajo tožbe, deloma opravičene, pa tudi neopravičene. Nemci javkajo in zabavljajo, ker so Čehi dobili nekoliko oduška in oni na Češkem ne morejo več tako pašovati, kakor so delali za prejšnih vlad. Vse to jo pa le umišljena bol, izvirajoča iz nepremagljive strasti, teptati vse nenemške narodnosti, no da bi te smole zato ni golsniti. Ako se mi Slovenci ozremo v preteklo devetletno dobo Taaffejo, reči moramo, da pod njim vzlasti v Trstu nismo pridobili dru-zega nego nasprotne glavarje, ki mislijo, da treba vsako našo gibanje uže v korenu zatreti. Prišli smo v tem času popolnoma Italijanom najbolj rudečo boje v roke. kateri sodijo o naši bodočnosti ter nam po svoji glavi in široki vesti dele pravice. Razmere v Trstu so bolj na slabem, kakor nikdar prej. Avstrijska ideja čedalje bolj zgublja privržencev v tem mestu, v katerem zvestemu in cesarju udanemu življu slovenskemu šo dihati ne dajo. Čo je komu, je pač nam Slovencem popolnoma ravnodušno, kakšno ministerstvo vlada, dokler so ne prizna naših teženj.
Staročeško stranko je zadel 6. t. m. uže tretji težki udarec. Omenjenega dne sklical je vitez VViedersporg v Taboru volilni shod, na katerem je poročal o svojem državno-zborskem delovanji. Ta veljak jo zagovarjal vlado in postopanje podpirajočo je staročeško stranke. Volilci so mu pa za to z vsemi proti trem glasom izrekli nezaupnico. To bodi Staročehom v svarilo, naj si nikar no mislijo, da so nezmotljivi in nezmagljivi. Čo tudi njih glasila tako napihneno in prezirljivo pišejo o Mladočehih, bliža so morda čas in pride, predno He ga oni bojo, ko bodo popolnoma poraženi in vlado prevzame sedaj tako zasmehovana stranka.
O nemški nestrpnosti priča nam postopanje magistrata Tropavskega. Češka „šolska matica" je hotela sezidati tam novo poslopje za gimnazijo, katero vzdržuje tam ob svojih troških. V ta namen prosila jo magistrat, naj jej dovoli zidati. Magistrat jej odgovori, da »noče o tem sklepati". Mislil je, da uže tako požene Čehe v kozji rog, da ne bodo vedli ne na'prejne nazaj. No Čehi se niso dali oplašiti, pritožili so se pri deželnem odboru in ta je pritožbo njim ugodno rešil, ne glede na to, da mestni svet ni hotel o tem sklepati. To je gospodo na magistratu spravilo popolno iz sebe ter so sklenili rekurirati na upravno sodišče proti temu „nezakonitemu* odloku deželnega odbora. Kako razsodi o tem upravno sodišče, treba še počakati; nadejati pa se je, da se tudi to najvišje oblastvo ne bode oziralo na šovinizem in pretiranost nemškega mestnega zbora, kakor se ni oziral nanj deželni odbor, ter pripozna Čehom pravico, zidati za svoj denar hišo za svojo gimnazijo!
M a d j a r o jo popadel silen strah pred panslavisti; kamor koli so ozre njih plašno oko, povsod mu reži nasproti pošast, ki grozi požreti in podjarmiti vsa slovanska plemena, (!) zanetiti upor na celem Balkanu in tudi mej avstrijskimi Slovani (!) ter tako pokončati slavno mad-jarsko državo ter uničiti vse naklepe in spletke njih še slavnejših državnikov. Ta strašen strah in velik ropot, ki ga delajo Madjari v svojih listih, priča nam o njih slabi vesti. Madjari so si v svesti vseh v nebo vpijočih krivic, ki je delajo nema-djarskim narodom. Ta „liberalni in vitežki* narod dobro ve, da je ni krivice na zemlji, katere bi oni ne bili storili; da ga ni greha, s katerim bi si ne bili obtežili svoje vesti. Po vsej pravici so torej boje, da se bliža dan plačila, da bodo tudi Hrvatje, Srbi, Slovaki in Rumuni prej ali slej vstali za svoje pravice, ki jim gredo po zakonu in da jih jim tedaj madjarska pešcica ne bode mogla več odrekati. Zato tak ropot, zato ono upitje in klicanje na pomoč. Izrael in njega nemško novinarstvo Madjare v tem podpira, a rešiti jih ne bode mogla. Proti Strossmayerju zagnali so strašen hrup, da je klican k cesarju, da se opraviči zaradi onega telegrama, ki ga jo poslal vladika v Kijev. No na vsem tem ni nič druzega resnično, kakor strah in jeza „plemenitih" Arpa-dovcev. — Ogerski naučni minister poslal je primasu, knezonadškofu Simorju dopis, v katerem ga pozivlje, naj zapove profesorjem na škofovskih učiteljiščih, da. do-pošljejo kr. šolskemu nadzorniku Spričevala v podpis. Vest, katero so raztrobili madjarski in židovski listi v svet, da je tajnik nadbiskupa Simorja, dr. Seda, izstopil iz duhovskega stanu in so odrekel službi, je popolnoma izmišljena in lažnjiva. Dr. Seda je še vedno to kar je bil, in bode sam protestiral proti tem lažnim poročilom. Pravda mej naučnim ministrom in knezonadškofom Simorjem, ki ne dopušča, da bi se Slovaki v njegovi škofiji tako pomadjarjevali, kakor želi ogerska vlada, ni še rešena. Najbrže bode pa naučni mistor to pot moral odjenjati.
Vnanje dežele.
Svetovladimirska slavnost v Kijevu šo vedno ne daje spati zlem duhom v Cis- in v Translitavi. Bog ve, kaj si mislijo nasprotniki naši o tej čisto kulturnoj slavnosti? Nekateri pišejo, da je bila prav brez pomena, in da jo napravila „fiasko" ; drugi pa so vedejo, kakor bi bili kijevski gostje odločevali o usodi Evrope. Madjari in Nemci in tudi klerikalci hlado si svojo jezo na ubogih Slovanih, ker nimajo bas prikladnejšega posla. Nam je to nov dokaz, da raste moč Slovanstva; kajti ako bi se nas ne bali naši neprijatelji, no bi se tako srdili ter bi sprejemali z na-pihnenim zasmehom vse ono, nad čemer izlivajo sedaj svoj žolč. Središče, kamor lete vso to strupene strole, vsa obrekovanja in natoleovanja, jo pa biskup Stross-mayer. No, on stoji, hvalo bogu ! tako visoko, da ga židovsko strele ne dosežejo. — Ruski car je podelil generalu Anenkovu, ki je sezidal zakaspiško železnico, „križ reda sv. Aleksandra" v dijamantih. Ta mož si jo stekel res nevenljivih zaslug za Rusijo in za človeštvo. O pomenu te železnice smo uže govorili o nje odprtji. Pripomnimo naj še, da celo italijanski listi, ki so o Slovanstvu zelo, zelo slabo poučeni pišejo, da treba zavreči stare presodke, s katerimi so dosedaj gledali to državo ter računati s tem, kar je. V tem letu storila je Rusija za civilizacijo več, nego katera koli država na svetu. Pomislimo samo, da jo z zakaspiško železnico odprla pot evropskoj presveti v Srednjo Azijo, z vseučiliščem v Tomsku osnovala je v Sibiriji ognjišče in zavotje vodi in omiki in slav-
noatijo Kijevsko v proslavo pokrščenja Rusov obudila jo zopet ono kulturno vprašanje o Slovanih, za katerega rešenjem teže uže mnogo mnogo let najboljši njih sinovi.
Konzistorij je pozval kraljico Natalijo, naj si imenuje svojega zastopnika, ki jo bode zagovarjal. Kraljica je hotela sama priti v Beligrad, da se osebno zagovarja, a ker bi se temu Milan in njega žandarmi z vsemi silami branili, imenovala je v to ime Piročanca. Madjarski dopisnik „Pester Lloyda" je svojemu listu poročal, da se širi iz srbske prestolnice po vsem balkanskem jugu agitacija proti Avstriji ; nje zastopniki so v Zagrebu, v Ljubljani, Novem Sadu v Parizu itd. Tej nesramnej laži nikdo ne verjame, Ilristič pa Bi vender na vso moč prizadeva dokazati Madjarom, „da je v Srbiji vso v redu" in n*egovi panduri zapirajo in lovijo po deželi vse one, ki so vladi „sumnjivi".
K o bu r g o v i prijatelji so še pred par dnevi raztrobili v svet, kako je na Bolgarskem pod Ferdinandovo vlado vse v redu, a danes užo donašajo baš tisti listi vest, da so zastopniki vseh vlad predložili Ferdinandu noto, v katerej se čudijo, da je pod njegovo vlado taka nesigurnost osebe in imovine, kakor tudi, da je bolgarska vlada ravnodušna proti vsem izgredom. Bolgarska vlada je proti temu pro-testirala in zahtevala od srbske vlade, naj naloži svojemu zastopniku v Sofiji, Davidu, da umakne svoj podpis. Srbska vlada jej je na to odgovorila, da se popolnoma zlaga a postopanjem svojega zastopnika, ker je sigurnost na Bolgarskem res prav majhna. Koburžan zatorej ne sedi več tako trdno na svojem prestolčku. — Te dni je bila odprta tudi zvezna železnica s Carigradom, ki je sedaj v direktnej zvezi z Dunajem.
Nemiri mej delalci v Parizu še vedno trajajo. Večina jih ne misli vrniti se delati. Mojstri so izjavili, da, ako jim ne dovole gospodarji česar zahtevajo, opu-stč delo vsi delalci naenkrat. Vlada skrbi, da se ti nemiri ne širijo in da delalci ne začno rovati in upirati se. — „Lanterne"
Jrinaša nova odkritja o tajni pogodbi mej talijo in Anglijo. Ti dve državi ste baje sklenili podpirati se vzajemno. Anglija podpirala bi Italijo proti Franciji ter jej je neki za trdno obljubila, pomagati jej zasesti Tunis. Ako bi jo Francija hotela zaradi tega napasti, poslala bi jej Anglija 30 vojnih ladij v obrambo. Italija morala bi podpirati Anglijo in njene koristi v Dardanelih proti Rusiji.
Italijanska vlada odgovarja na noto Francoskega ministra G o b 1 e t a tako odločno o masavskem vprašanji, da ni pričakovati nadaljnih diplomatičnih not o tem predmetu.
Amerikanski senator Shorman izrazil so je 7. t. m. v Washingtonu v tem smislu, da ne preteče deset let, da bode Kanada zastopana, bodi si v parlamentu Londonskem, ali pa v Washingtonu. Gibanje za zedinjenjo Kanado z Severno-Ameriškimi državami jo užo znano, a tako naravnost teh teženj ni še do sedaj nikdo izrazil. Shorman je z Blainom vodja republikanske stranke, katera se kaže mnogo bolj vročekrvna, nego demokratična.
Domače vesti.
Cesarjev dar. Za popravo cerkve in župnijskega poslopja v Pazinu daroval je cesar 200 gl.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so loduljubi: V gostilni g. Mavriča pri sv. Jakopu gld. 1.92; o voselici v Velikem dolu dno 30. p. m, pa gdl. 4.4»/» in dne 10. t. m. v voselej družbi pri Fcr-netiču 2 gld.
Izpit na otroškem zabavišču vršil se je vtorok 11. t. m. Prisotna gospoda se je jako pohvalno izrekla o napredovanji mladega zavoda. — Ker nam danes ne dostaje prostora, priobčimo obširnejše poročilo v prihodnjej številki.
Srbski konzulat v Trstu. Generalnim srbskim konzulom v Trstu imenovan jo dosedanji tajnik srbskega poslanstva na Dunaji J. Cankovič.
Delalsko podporno družtvo izdalo jo v proslavo rojstnega dno svojega visokega pokrovitelja in obletnice blagoslovljonja družtvene zastuvo nastopno vabilo.
Obletnica se bode slavila dne 26. avgusta t. 1. na ta-Io način: Zjutraj ob uri zberć se družabniki z udeležniki v prostorih deiaiskega podpornega družtva (via Molin piccolo št. 1); od tam so napotijo z družtvono zastavo in godbo v cerkev sv.
Antona novega. Družabnico pričakujejo sprevod v presbiteriju cerkve. Točno ob 8. uri je slovesna sv. maša, pri katerej pojil pevci deiaiskega podpornega družtva skladbo g. Valentina Kosovela. Po sv. maši vrnejo se udeleženci v istem redu v družtvene prostore spremiti zastavo, potem so razidejo. — Popoludne ob O'/a "" začno na vrtu „Mondo Nuovo" veselica s petjem, deklamacijo in umeteljnimi ognji. — Vspo-red veselici na vrtu „Mondo Nuovo" : 1. Godba: „Naprej!", koračnica. 2. Foer-ster: „Sokolska", možki zbor. 3. Nagovor predsednikov. 4. Godba: „Cesarska himna". 5. Nedvcd: „Pozdrav", zbor z bari-ton-solo- 6. Godba: „Potpourri slovanskih napevov". 7. Stritar : „Medeja", deklamuje gospica Nadliškova. 8. Godba: „Oj Banovci". 9. a) Carli: „Slavjanka", b) Vola-rič: „Vesela družba" mešani zbor. 10. Vi'-har: „Bojna pesen", možki zbor. 11 Godba, prosta zabava in umeteljni ognji. — Pri veselici igra popolna veteranska godba. Ustopnina za osebo 20 nč. brez izjeme. Čisti dohodek namenjen je pokojninskemu zalogu.
Opombe. Družabniki in družabnice morajo ta dan nositi družtvcno znumenje. Na red pazijo za to postavljeni nadzorniki. V slučaji slabepa vroinena prenese se slavnost na prihodnjo nedeljo. Ustop-nice k veselici morejo se dobiti pri g. Ant. Žitku, Via Stadion št. 1. in v družtvcui pisarni.
Za dokončanje ceste, odnosno ulice Paduina predložilo je več stanovnikov prošnjo magistratu. Cesta odprta jo prometu sedaj le od ulice Acquedotto do ulice Chiozza in od ulice Farneto do ulice Boschetto. V sredi stoji omejeno dvorišče.
Osredna električna postaja. Poročali smo, da je prosil gosp. Ganzoni magistrat, da mu se dovoli zgraditi v hiši št. 6 v ulici S. Francesco osredno električno postajo. Prebivalci bližnjih hiš ugovarjajo temu dovoljenju, ker bi bile bližnje hiše v stalnej nevarnosti, kajti kotli morali bi se vzidati neposredno v meječe zidovje. Odločiti ima sedaj namestništvo o tej, posebno za gledališča važnej zadevi.
Veteransko družtvo v Trstu priredi v nedeljo 19. t. m. na vrtu gostilne „Mondo nuovo" veliko veselico v proslavo 401etnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja. Vrt bode v to svrho okrasil g. Stančič; razsvitljen bodo z lampijoni in električno svitljavo. Družtvena glasba začne svirati ob 6. uri popoludne. Konečno bodo se užgali umeteljni ognji.
Slovensko bralno in podporno družtvo V Gorici vložilo je prošnjo na c. kr. okr. glavarstvo v Gorici dne 30. julija t. 1., da bi se mu dovolilo slovesno blagoslovljenje družtvene zastave dne 9. septembra. Če-stitamo slavnemu družtvu k temu koraku ter ne dvomimo, da bode njegova Bveča-nost sijajna, v čast družtvu ter v veselje vsem, ki se je vdeležijo. Vsa podporna družtva, ki so nam znana v Trstu in na Goriškem, imajo svoje zastave; zato je naravno, da si je to družtvo omislilo lep vnanji simbol notranje edinosti tor znamenje, ki označuje družtvo. Ker je družtvo vkrojeno po vzgledu nekdanjih zadrug, izbralo si jo tudi cerkvena patrona sv. Cirila in Metoda, katerih podobi ima na zastavi. Crno-rumen trak znači, kje so družtvene meje. Ker je to družtvo uže mnogo storilo za duševno in gmotno blaginjo svojih družtvenikov, avstrijskih državljanov, s podporami o času bolezni, s poduenimi shodi, •i veselicami in patrijotičnimi slavnostimi, ne dvomimo, da dobi potrebno pomoč tudi od one strani, kateri je dolžnost podpirati vse, kar je v korist državi in državljanom. Nadejamo se tedaj lepo slovesnosti, kakeršno ni še videla Gorica z svojimi do-sedanj:mi zabavami.	„Soča".
Družba sv. Mohorja šteje letos 41.552 udov, zatorej 6542 voč kakor lani; novih je pristopilo 9226, starih pa odstopilo ali umrlo 2695.
Italijansko podporno družtvo v Gorici
je dobilo dovoljenje, da	blagoslovi svojo
zastavo 16. sept. Kumica	zastavi bode An-giolina baronica Ritter.
Slovenske posojilnice, kakor poroča „Zadruga", so imele leta 1887. skupnega denarnega prometa 5,705.382 gl. Mariborska posojilnica je imela prometa 380.786 gl., Celjska 682,362 gl., obrtnijska v Ljubljani 483.044 gld. Metliška 396.798 gld., kmečka ljubljanska 360.430 gld., Ptujska 383.778 gld., Vrhniška 280.2448 gld. itd. Število zadružnikov jo bilo 13.369 gld. vplačanih zadružnih deležev pa 307.047 gl. Hranilno vlogo so znašalo 2,296.211 gl. Izposodilo so jo 2,608.192 gl. Za posojila se zahteva navadno po 5°/oj plačuje pa obresti po 6°/0. Posojilnico znatno na predujejo ; posledica je, da si narod pomaga, in da je dražeb vedno rnanj.
Pevsko družtvo Sv. Ivansko, „Zora" zbralo se je v nedeljo 12 t. m, v gostilni
g. Čoka na Vrdeli, da se posvetujo zvesti članovi, kako bi se družtvo povzdignilo zopet na isto stopinjo, na katerej smo je videli nekdaj. Z obžaljevanjem moramo priznati, da mre zanimanje za petje celo med članovi, kajti zbralo se jih je vrlo malo. Temelj pa stoji še trdno; dokazali so nam to čili glasovi vrlega čec-verospeva. — Res jo, da družtvo razpada, ker nima učitelja, ki bi je budi! in vzgo-jeval. Dokler pa so v tej zadevi kaj storf, priskočijo naj domači rodoljubi družtvu na pomoč ter naj je, kolikor moč, podpirajo. Tudi preporočamo pevcem, da se sami ob sebi snidejo, kadar jim dopušča čas ter goje narodno pesen, ki edina še svedoči, da okolica tržaška ni še padla v žrelo la-honstva. Trdna volja ter nekoliko požrtvovalnosti — in šlo bode! — Za sedaj opozarjamo le, da so v delalskera podpornem družtvu pevske vaje vsaki vtorek in četrtek ob 8. uri zvečer, katerih so morejo udeležiti tudi naši „Zoraši". Sprejelo se jih bode radostno!
Slovanski Svet. Št. 15. ima nastopno vsebino: 1. Kongres avstrijskih Slovanov 1. 1888. 2. Obče slovanska akademija zna-noatij. 3. Kijevska slavnost. 4. Katoličani in sveto-vladimirska slavnost. 5. Slovaške „sirote". 6. Psoglavci. 7. Dopis. 8. Pogled po slovanskem svetu. 9. Književnost.
Obrtnika odgovorno uredništvo prevzel jo z 3. številko g. Matija Kune. List jo postal ob enem družtveno glasilo. Preporočamo ga našim obrtnikom, kajti prepričani smo, da jim bode vstrezal z vestno izbrano vsebino.
Odvetnik dr. Bizjak naznanil je, kakor poročajo baje iz Ljubljane, odboru odvetniške zbornice, da se misli preseliti iz Trsta v Brežice.
Srbski kralj Milan zapustil je včeraj dopoludno Bled ter se s kraljevičem Aleksandrom odpeljal v Jesenice, kjer je obedoval „na pošti" pri g. Šraju. Ob 2. pop. se je z vlakom odpeljal v Beljak in odjiskavo. tod na Tirolsko.
v Kavarno „Alla Muda", kjer sta povžila dokaj pijače in zatem enostavno odnesla pete. I)otekli so ja stražniki v ulici Cro-sada ter ja odveli seboj. — Ptujcu iz Prage v^radel je neznan tat v kopališču „Kxcelsior" listnico z 180 gld. v gotovem denarju. — 20lctnega težaka Antona Ma-rusiča odveli so v zapor, ker je v pretepu ranil z nožem razne osebe. —
Za gostilničarje. Vsled nekega slučaja odredilo je ministarstvo, da smejo gostilničarji kruh peči za porabo svojim gostom; a nikakor ne za prodajo izven gostilne, ker to spada v področje pekov. (Obrtnik).
RAZNE VESTI.
Obsojen okrajni sodnik. V Brnu jo končala porotna obravnava proti bivšemu okrajnemu Bodniku Leopoldu Pellu, ki jo bil obtožen, da je izneveril 22.090 gold. v gotovem denarju iz sirotinske blagajne. Porotnikom se je predložilo 30 vprašanj, in i vse so potrdili enoglasno. Obsojen je bil Peli na letno težko ječo, poojstreno z postom. Glavna obravnava trajala je 4 dni. Ko se jo čitala razsodba, omedlel jo obsojeni.
Neprostovoljno ubojstvo. Grozna nesreča zadela je rodbino tin. višjega komisarja Adalberta Proroka v Pragi. Komisarjeva soproga kopala je v kuhinji svojega stanovanja v I, nadstropju 4 mesece starega sinčka, baš ko je obešal steklarsk pomočnik okna v 2. nadstropji. Po nesreči mu pade krilo okna iz rok, trešči skroz neko okno v stropu kuhinje na ognjišče, kjer so razleti na tisoč koscev. Velik kos stokla odletel je silovito v otroka in mu prerezal trbuh tako, da so jo prikazal drob. Otroka so odnesli takoj v bolnico, ali vkljub vsej skrbi umrl je po groznih mukah užo po enej uri. Pomočnik, ki je otroka nehote ubil, pride v sodnijsko pre-
. Prebrisan nečak. Gimnazijalce Pierre K_ vojaškim manevrom VSpo d njej sta- j Tulino v Parizu napravil jo bil preteklo
jerskej ne prido cesar, niti cesarjevič. Čuje se, da se jih udeleže nadvojvoda Albreht, Viljelm in Rainor. — Cesar in cesarjevič prideta k manevrom v Belovar; z njima tudi princ Walos, angložki prestolonaslednik.
Vilharjeva slavnost jo po sklepu odbora „Pisateljskega družtva" odložena do prihodnjega leta. Spomeniška plošča na rojstnem domu pa se bodo letos vzidala. Ozir na izredno veliko število slavnostij v
zime 700 frankov dolga, kateri njegova edina sorodnica in teta, gospodičina Tuline ni hotela plačati. Ker so upniki silili in si mladi človek ni vedel pomagati, sklenil je z ravnateljem nekega cirk'usa pogodbo, da pojdo za 700 frankov nagrado osem ve-čorev zaporedoma brez orožja v lovovo kletko. Prve predstave večer napoči in teta, kateri je mladenič poslal ustopnico v ložo, vsedo se smrtnobleda na svoj sedež. Zdaj porinejo kletko z levi naprej in mla-
letošnji sezoni napotil jo odbor, da jo denič stopi bliže. A v tem trenotku ome-
sklenol, da se Miroslavu Vilharju v spomin namenjena slavnost odloži do prihodnjega leta.	„SI. N."
Vabilo k veselici, katero priredi „Kmetijsko bralno družtvo pri sv. Luciji* v proslavljcnje 40 letnega vladanja našega presv. Cesarja dne 19. avgusta 1888# z nastopim vsporedom : 1. Cesarska pesen. 2. Slavnostni govor. 3. Pesen: „Brzi junaci". 4. Otročja igra: „Oče naš, kateri si v nebesih". 5. Pesen: „Jadransko morje". 6. Deklamacija: „Veseli pastir". 7. Pesen: „Istrijanska Koračnica". 8. Igra: „Nemški ne znajo". 9. Pesen: „Na straži". Po besedi domača zabava. Začetek veselice točno ob 7. uri. Vstopnina k veselici udom 10 kr. neudom 20 kr. K obilni vdeležitvi uljudno vabi
ODBOR.
Nesreča na morju. Lloydov parnik „Mars" zadel je med vožnjo iz Galaca v Carigrad v ruski parnik „Kostroma*. O silnem udarcu odletel je „Maršev" stroj-ničar raz krov v morje ter utonil, „Mars" je težko poškodovan; celo stroji so po-
čilo so je tetino srce, potegnola je listnico iz žepa in nečaku izročila bankovec za 1000 frankov, rekoč: „Tu imaš, plačaj dolgove, zdaj pa pojdi z menoj!"
Kako odstraniti ptuj predmet, ki je padel V oko? Nek amerikanski zdravnik odgovarja na to vprašanje tako-lo: Padel mu je nekdaj med vožnjo na železnici košček pepela v oko. Skušal ga jo odstraniti s tem, da jo drgnil oko z prsti, ko mu jo svotoval star, iskuščen strojevodja, naj si drgne drugo oko in tako bodo lahko odstranil pepel. Zdravnik je ubogal nasvetu in res jo prišel pepel v kotič, kjer ga je bilo lahko izbrisati. Poskusil je prav tako ravnati v raznih slučajih in vselej z dobrim vspehom.
Židovstvo na Dunaji se silno množi. „Garaždanin" piše o tem: Na Dunaji bilje 1857 1. na 70 prebivalcev edenžid; 1888 1. pa užo eden Žid na 9 prebivalcev. Danes je razmerje 1: 6—7. Izmej 60.000 trgovcev Dunajskih je polovica Židov. Zidovi imajo v svojih rokah časnikarstvo, banko, glavne komptvare, tovarne in zavode, tr«
kvarjeni ter je moral v pristanišče pri j goviuo. Mej 660 odvetniki dunujskimi jo
Jenikoju.
Samoubojstvo. V Sočo je skočil nad-poročnik Franc Pervanje s Tolminskega, baš ko je domači polk odhajal iz Gorice. Denarne zadrege dale so bajo povod nesrečnemu sklepu. Truplo izvlekli so še isti dan iz Soče ter prenesli je v vojaško bolnico.
Nezgode. Težak Anton Ragusko padel je raz voz, visoko obložen z pohištvom ter se izdatno poškodoval na glavi in na plečih. Odnesli so ga v bolnico. — Služabnica Franica Asman točila je v nedeljo 12. t. m. v žganjeriji „Alla nuova Brenta" špirit iz soda. Vslod neopreznosti polilo se jo nekoliko tokočine po samovaru, kjer so jo kuhala kava. V hipu navstal jo velik plamen, kateri sta se trudila pogasiti služabnica in 1 Oletni Otavij DorHer. Vnela pa so jo obema obleka in hudo sta se opekla obraz in roke. Mimogredoči ljudje so ogenj pogasili ter odpravili oba ponesrečena v bolnico.
Policijsko. Kovač Avgust Lukosič in mornar Anton Fischer prišla sta po noči
350 Židov (53%), mej 360 odvetniškimi kandidati pa 310 (86°/o)- Na vseučilišči jo polovica židovskih dijakov, tako tudi v drugih šolah, „Garaždanin" pravi daljo: Boj antisemitov proti Židom jo težaven, ker vlada Žide potrebuje zaradi financ. Ko bi pa dopustila boj, bilo bi zlo.
Da se ne vgnjezdijo stenice v postelj-n jaki h, je najboljši, ako se za napravo istih vzame jelšev les, ki ni drag in so skoro povsod dobi. Jelšovi les ima za to nadležno živalico posebno zoperni duh in nikdar se še niso stenice v teh pustelj-nakih vgnjezdile. Jelšovi les se da kaj lično izdelati, vzame vsakakošnji lik (polituro) nase, posebno so da dobro na orohovo barvo izdelati.	(Obrtnik).
GopMii ID IffiOfiisle stvarL
Prošnja na cesarja!
Vodstvo dunajskih obrtnih zadrug razpošiljalo bode po širni Avstriji v vseh deželnih jezikih tiskano prošnjo, ki se ima
i podpisi stotisočerih rokodelcev izročiti presvitlemu cesarju. Prevod v slovenski jezik preskrbelo bode vsled prošnje omenjenega odbora „Kranjsko obrtno družtvo."
Prošnja se glasi: Vaše c, kr. apostolsko velečastvo!
Ivo se je leta 1879. objavila vesela vest, da Vase c. kr. apostolsko velečastvo obeta pomoč obrtnemu stanu avstrijskemu, napolnilo ga je novo upanje, nov pogum, in hvaležno so se spominali zaupanja polni obrtniki cesarske besede na mnogobrojnih shodih.	'
Propadajoči stan obrtnijski začel se je organizovati in marljivo ae posvetovati o predlogih, ki so se delali od raznih stra-nij v rešitev njegovo. Uspeh posvetovanj se je izrazil v mnogobrojnih peticijah in resolucijah in obvestil vladi Vašega Vele-Častva.
Vaša vlada je izdelala obrtni zakon, o katerem ste se posvetovali obe zbornici državuega zbora, ga v marsičem premenili in kateri seje, ko je bil definitivno vsprejet predložil Velečastvu v sankcijo.
Ko se je zvršiia in objavila sankcija, gledalo je milijone vernih avstrijskih državljanov s hvaležnim srcem na ljubljeno vladarsko rodbino in pripravljalo se, da popravi, kar je pokvarila petindvajsetletna neomejena in samopašna obrtna svoboda.
Mnogobrojni obrtovalci, ki so bili zunaj vsake zadružne organizacije, so se pozvedeli in doveli zadrugam, b čemer so se državi h kratu tudi bistveno povekšali dohodki in vender kako bi se bil varal obrtni stan.
Onim trgovskim in obrtnim zbornicam, ki so se v tem, ko se je državni zbor posvetoval o obrtnem zakonu, kazale tako ostentativno nasprotne, onim korporacijam dal se je pri snovanji zadrug upliv, ki je v popolnem nasprotji z zgodovino zastanka obrtnega zakona, ki je pri tej sestavi tako-imenovanih trgovskih in obrtnih zbornic povse v nasprotji z duhom zakona.
Posledica temu je, da se danes, ko je uže minulo pet let, na mnogih krajih še niso osnovale zadruge, in da se drugod, kjer so se osnovale, slišijo živahne in opravičene pritožbo o načinu, po katerem so ae osnovale.
Če je uže način, po katerem se je izvrševalo snovanje zadrug obžalovanja vreden, tembolj je obžalovati tolmačenje določb obrtnega zakona, vzlasti §§. 1, 14, 36, 37, 38, 114 in 115.
Poleg tega pa rokodelstvo mnogo trpi vsled škodljivega upliva ki.nfekcijonarstva, krošnjarstva, pomanjkljivega konkursnega' reda, posredne trgovine, nesolidnosti največjih eksportnih tvrdk, neugodnih carinskih odnošajev, pomanjkl jivega marknega zakona in umetno gojene hišne obrti.
Krivda za take žalostne razmere inora se vzlasti pripisovati izrekam tako imenovanih trgovskih in obrtnih zbornic, ki so uže, kakor omenjeno, takoj s početka nasprotovale navedenemu zakonu, in katerim se ni čuditi, Če dandanes nič drugače ne delajo; še po njihovih veletrgovskih in veleobrtnih načelih, po njihovi tradiciji in sestavi se prav zelo poslužujejo posvetovalnih pravic, ki so se jim dale za po-' speševanje svojih posebnih koristij.
Da se pri takih razmerah pojavljajo odločbe v obrtnih zadevah, ki se nikakor I ne vjemajo z intencijami one Najvišje osobe, ki je inilostljivo sankcijonovala za-' kon z 15. dne marca 1883, je jasno in ne | treba daljšega dokazovanja.
Vzlic vsemu temu, čeprav se jo slišalo toliko pritožb, bi mi najudanejše podpisani se ne bili obrnili s to peticijo do Vašega c. kr. apostolskega Velečastva, ko bi nas razsodba upravnega sodišča z dne 23. fe-! bruvarja 1888. ne bila preverila, da sedaj more le Vaše Velečastvo pomagati za obstanek borečemu se obrtnemu stanu.
Ta dan se je namreč odbila pritožba krojaške zadruge mesta Steyr proti temu, da prodajalci z mešanim blagom jemljo naročila za obleko po meri, da je slednjej osobi dovoljeno jemati mero, ali pa posluževati se svojih ljudij za jemanje mere.
(Konec prihodnjič.)
Dunajska horsa
dno 14. nvguflta.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld 81,BO
v srebru---„ 82.80
Zlata renta-------—	„ 111,—
6% avstrijska renta — — — — —	„ 9V.15
Delnico narodnu bunko — — — —	„ 870,—
Kroditne delnico — —----„ MlfS 30
London 10 lir »terlin--— — —	„ 123 45
FrancoHki nupoloomlori — — — —	„ 9 777j
C. kr. cekini — _____ —	w 5,81 Kemike marke — — __ — — — fiO 20
Naznanilo.
Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se 24. avgusta tiskarna preseli v ulico Čari ntia št. 28.
Z BOGOM!
Vsem svojim dragim prijateljem, bližnim in daljnim, pri katerih se pri svojem odhodu iz Slivja v Truške, nisem mogel osebno posloviti, klicam po tem potu pre-srčni — ZBOGOM !
Truške dne 12. avgusta 1888.
Matevž Rebolj, župnik.
St. 233.
Razglas.
Dne 20. t. m. od 10—12 ure pred-poludne bode v občinskem uradu Sežanskem javna dražba v oddajo dozidanja župne cerkve Sežanske.
Klicna cena znaša 2790 fr. 07 kr.
Kedor se hoče dražbe vdeležiti mora položiti pred isto varščine.
Načrti, prevdarek in dražbeni pogoji so na ogled slehernemu v občinskem uradu Sežanskem.
Županstvo v Sežani
Dne 13. avgusta 1888.
Mahorčic,
župan.
V službo sprejme se takoj
Služabnik (fakin)
slovenskega in laškega jezika zmožen, i Podrobnosti se zvedo pri uredništvu tega lista.
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avstrj	W
KREDITN. ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnovni odkaz 2'/,% | 30-dnevni odkaz 2% „ 8- „ 2s/4 „ 3-moHeini „ 2>/« „ 30' n 3 „ G- „ „ 2'/, „ VrodnoHtnim papirjem, glasoSim nanapoleono, kateri ae nahajajo v okrogu. pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20, aprila, in 20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznic«
aa Dunaj, Prago, PoŠto, Urno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, A rad, Oradoc, Hermanstadt. Inomont, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez troftkov.
Kupnja in prodaja
vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku 1°/00 provizije.
P r e d u j ni i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5Vt°/0 letni!) obrestih do 1000 gld., za vekso svote po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo Re v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 9. marcija 1888.	48—16
Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
1ERUZALEMSKI BALZAM
edina in nedoumljiva ž e I o d e S n a pijača.
Da »i človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenen, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke
Večina raznih kapljic, ižlečkov itd., katere «e obSinntvii kakor pravi ffndežl priporočajo, niso nič drnzega neco škodljiva«mes. Edini jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro kr<>nčalne mo5i pravico prednosti nad vsemi v t*j stroki znanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče pra&anje po njemu. Ta balzam bogat na delajočih »novih kineŠke rebar-bare, katera korenikp je poznana zarad nje-neira ugodnega upliva na prenavljanje in Čišćenje, je zanesljivo ort-datvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebnvljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v Črevesju
Steklenica z navodom vred stane !IO novcev.	1—15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v lekarni Marka Ravaiifti i O. B. Rotit, na Reki v lekarni al Redentore, O. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni G. Palisca.	11—25
TRŽAŠKA HRANILNICA
pre jemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dun v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 11- ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3%
Plafiujb vsak dan od 9—12 ure opoludne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100-1000 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskoaptuje menji<*e domicilirane na tržaškem trgu po.........3V»°1
Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........5°/0
viSje zneske v tekočem računu po. 4'/»°/o Saje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1887.	2-24
Najboljša in najcencjša angležka
ura v remontoirnej obliki z nihalom!
Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno.
Ta ura, ki je odlikovana z 9 zlatimi, srebrnimi in mćdnimi kolnj-_ ivimi je v okvirju iz Cuivr*qol-zlate kovina po gore stoječem načrtu ter ima patentovano ploščato stekleno kizalo, katero ima čudovato lastnost, da se v tem-
nej noči samo ob sebi	_
—sveti kakor mesečni žarki.
Razun tega ima budilui zvonček, ki se more staviti na kateri koli čas, 2 bron-ciraria tezala in, k>)r je cena, vkljuČljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na štiri goldinarje, more si vsak to kupiti tako Izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju.
Exportliiins „zur Kaiseriu Jlaria Thcresia", Wien,
lil. Bezirk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5.
ti Doiitavt cbitAh /£Hv*lr*\ r~":	iffi)
m-i	' ~	■
Rajžev škrob (štirka)
k ru
(z
tovarne na Reki
b o 1 e t o in brez nje)
JjTj zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi toga se lehko upotreblja brez Hll TiLj strahu v hranilno sredstvo. Kar se tiče kakovosti kakor tudi ceno, ne boji so tiri Lijil nobeno konkurence, o čemer se lehko prepriča vsak, ako kupi z muli mi nove '
malo škatljico.	Igjj
g dobiva se v zalogi via Carintia JJ. 22 v Trsti
pl	kakor tudi v vseh glavnih mirodilnicah in prodajalnicrh jestvin.	lifij
Oznanilo.
Podpisani naznanuje ovim, da je prevzel pivarno „Ponte della Fabbra" ulica Torrente št. 8. Tooi se izvrstno pivo iz pivovarne Farra, vsakovrstno vino; kuhinja je izvrstna in po ceni.
Preporoča se mnogobrojnomu obiskovanj11	Friderik Ruzić.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
a' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute.
a) Accetta vermmenti in Conto corrente, abbonando
PER BANCONOTE: 3Vb°/o C- preav di 5 g ni 3&/g% H 11 »1^2 „ 3V»% a 4 mesi fisso 4° a« ,
PER NAPOLEONI:
2'V4%c.preav.di20 g.ni
3 °/	40
° / 01» 11 11 11
8V/Vo» 1. « 3 mesi 3'/a%« " " ® *
Per lettere di versamento in circo-lazione il nuovo tnsso d' interesse andri in vigore a partire dal giorno 16 rispet-tivamente dal 23 ottobre 1887.
In Banco giro abbuonando il 3°/o in* teresse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso ch£que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qual8iasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Assumepei propri correntisti Tincasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni por questc piazze, ed accorda loro la facoltk di domiciliare efFetti presso la sua cassa franco d'orjni spesa pet essi.
b)	S'incaricn delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, noneho dell'incasso di naser/ni, cambiali o conpons, verso 1/8% di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committenti la fa-colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis Tincasso dei coupons alla scadenza,
d)	Vende le Lettere di pegno 4V2°/o e 5% della Banca Commcrciale Unghe-rese di Pest e le lettere di pegno 40/° deli' i. r. priv. Banca Tpotecaria au-striaca di Vienna.
Trieste, ottobre 1887.
M, Ana Csillag
«6 svojimi 185ctra. dolgimi orjnskimi Lorolev« vlnui, katere sem dobila po 14 mnsefinej uporabi Bvojoga Hftmoiznajdone-ga mazila, jo edino sredstvo proti izpadanji vlas, za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, p o s pošujo pri molkih polno, jako bra« dorast in užo po krat-kej uporabi podeli vlft-sem in bradi nnravno svitlost in polnost ter jo obvaruje prod zgodnjim osivenjem do najvišjo staroHti. Cona lon-foku I gld. do 2 gold.
Pošilja ho vsak dan za gotov denar ali s poštnim povzotjem po vHum svotu 20—3
Csillag & Comp.
Budapest, — Kiiiii^sg^asse Nr. 52.,
kamorso morajo poSiijati vho naroibo.
Piunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenjc v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31.decembra 1883
Glavnica društvn	pld. ;i.'l(i0.(l0()--
Reservni fond oc. do trnkov . f)3G UJ2 02 Posebna reserva tlobiilkov od
zavarovanja na Živltenie	150(100' —
Re/.ervni fond za po'ijntje iik premikanja vreJnostnib efektov Kil 500 — 1'remijna reserva vs«h oddelkov » 7..'<42.780,3<i Reserva za ftkode	. vft>7 60l —
V portfelju:
Premije, ki ee imajo potirjati
v prihodnjih letih . . • 16.951.118'57 Skupni znesek v*, h škod plačanih odi. Ih38 do 1H83 Rld. 114.949 847 05
Urad ravnateljstva. 25—2 "Via Valdirivo,št.°(v )H«»n*j tiiSi
I.aKtnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.