Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor
SZDL Ljubljana-Šiška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA,
Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani

ZA NADALJNI RAZVOJ SAMOUPRAVNEGA SISTEMA V NAŠI KOMUNI

Občinska samouprava
in občani

V tej številki objavljamo za Vas:

9  Javnost dela ne velja
samo za višje organizacij¬
ske forunfie ZK, temveč tudi
za osnovne organizacije. Več
o tem berite na 2. strani!

• Urbanistični in zazidal¬
ni načrt Ljubljane, zlasti
naše občine, bo v javni raz¬
pravi še 3 mesece. Več o
tem na 3. in 4. strani.

®Kako smo gradili doslej
in kako bomo v prihodnje
boste zvedeli na 5. in 6.
strani.

O Kako smo gospodarili

lani in letos boste lahko iz¬
vedeli na 6., 7. in 8. strani.

• Na vprašanja naših na¬
ročnikov odgovarjamo še
posebej na 7. strani.

• Iz naših delovnih skup¬
nosti (Lek, Litostroj, Plani¬
ca šport) preberite na 8.
strani!

® Kako je z našim kme¬
tijstvom, zlasti z Agrokom¬
binatom, vprašujejo bralci

na 8. strani.

• Več za naš turizem ve¬
lja tudi za delovne skupno¬
sti, gostince in trgovino.
Preberite 9. stran!

® Doba dopustov in šol¬
skih počitnic je pred nami,
kje in kako jih bomo pre¬
živeli? Glejte 9. stran!

9  Naši kraji in ljudje
(KS Hinko Smrekar, Drav¬
lje, Medvode, Litostroj, Pir¬
niče, Šentvid, Vodice in Tr-
novo-Topol). Preberite 10.
stran!

• O kulturno prosvetni
dejavnosti pri nas Vas se¬
znanjamo na 10. strani.

9  Oko in uho naših obča¬
nov Vas seznanja s proble¬
mi šol, tabornikov, gasilcev
in . .. Stran 11.

® Kaj je pri nas odveč
zveste na 11. strani.

Tribuna mladih je vse¬
binsko zelo bogata, kar pre¬
berite 12. stran!

JAVNOST DELA SVETOV, KOMISIJ IN ODBOROV

Želeli bi poudariti zlasti vse večjo pomembnost dela ob¬
činskih svetov, komisij in odborov. Občinski sveti so po¬
litično-izvršilni organi občinske skupščine in obenem zla¬
sti vedno bolj organi družbenega samoupravljanja za do¬
ločeno področje.

Preteklo dveletno obdobje naše prve občinske skupščine spada med najpomembnejše
faze razvoja našega komunalnega sistema. V tem času so bile opravljene številne naloge
in ustvarjeni pozitivni rezultati na področju organizacije in metod dela v novi samo¬
upravni praksi. S smernicami VIII. kongresa ZKJ, z raznimi ukrepi zvezne in republiške
skupščine ter njunih izvršnih svetov, zlasti pa z ukinitvijo okrajne skupščine, okrajne go¬
spodarske zbornice in drugih okrajnih institucij so pred našo na pol obnovljeno in po¬
mlajeno občinsko skupščino postavljene še nove, širše in zahtevnejše naloge. Prepričani
siko, da jih bo naša občinska skupščina ob potrebnem razumevanju in sodelovanju svojih
odbornikov in najširšega kroga občanov v prihodnje še uspešneje izvrševala.

V preteklem obdobju smo
v našem občinskem glasilu
večkrat (od lanske 26. šte¬
vilke pa vse doslej) objav¬
ljali tudi določene pripombe
o delu naših občinskih od¬
bornikov, celotne občinske
skupščine in njenih orga¬
nov. čeprav so bile le te
pripombe pretežno kritične,
so vendarle bile dobrona¬
merne. Nikakor pa niso po¬
menile tega, da je bilo delo
naše prve občinske skupšči¬
ne v kakršnem koli pogledu
slabše od dela prejšnjega
občinskega ljudskega odbo¬
ra. Nikakor ne! V teh pri¬
pombah in sugestijah je bi¬
la le želja, da bi se metode,
vsebina, kvalitete in načini
dela naše občinske skupšči¬
ne in njenih organov čim-
prej in čimbolj prilagodili
načelom naše zvezne in re¬
publiške ustave ter občin¬
skega statuta.

MOČAN RAZVOJ SAMO¬
UPRAVLJANJA

Ob sedanjem pregledu
dveletnega obdobja naše
prve občinske skupščine
lahko trdimo, da spada to
obdobje, navzlic nekaterim
podedovanim slabostim, v
zelo pomembno fazo močne¬
ga razvoja samoupravnega
sistema v naši komuni. V
tem času so bile izvršene
številne, zelo pomembne na¬

loge ter doseženi lepi uspe¬
hi na področju organizacije
in metod dela tako same
skupščine kot tudi posa¬
meznih njenih organov in
članov.

Naša občinska skupščina
je v preteklem obdobju med
drugim prav preko našega
občinskega glasila najuspeš¬
neje na široko odprla vrata
javnim razpravam o najpo¬
membnejših in najbolj pe¬
rečih problemih naše komu¬
ne. Občani so bili tako ved¬
no bolj seznanjeni z raznimi
aktualnimi vprašanji naše
komune ter z načinom nji¬
hovega reševanja. Ne samo
to! Oni so bili neopazno
vedno bolj pritegnjeni v
aktivno in neposredno raz¬
pravljanje o najpomemb¬
nejših gospodarskih, komu¬
nalnih, urbanističnih, izob¬
raževalnih, socialnih, zdrav¬
stvenih in drugih problemih
na območju naše komune.

KAKŠEN

NAJ BO OBCINSK
0DB0BNIK

Doseženi uspehi pa nas
nikakor ne smejo uspavati
ter nam zamegliti pogleda
na številne slabosti. Te se še
vedno pojavljajo. Se vedno
je obveščanje občanov pre¬

slabo. Ne upošteva se do¬
volj njihovo mnenje in ar¬
gumenti. V vsakodnevni
konkretni praksi dela
občinske uprave se še
vedno pojavljajo določene
slabosti, ki so predmet več
ali manj ostre kritike priza¬
detih občanov.

V današnjem položaju, v
borbi proti nadaljnemu
razvrednotevanju dinarja, v
borbi za hitrejši dvig pro¬
duktivnosti in standarda, v
borbi za dosledno izvajanje
smernic VIII. kongresa ZKJ,
V. kongresa ZKS in VI. ob¬
činske konference ZK, ka¬
kor tudi zveznih in repub¬
liških oblastvenih smernic
in ukrepov je naša nova,
tj. napol pomlajena in ob¬
novljena občinska skupšči¬
na postavljena še pred mno¬
go odgovornejše in zahtev¬
nejše naloge. Te naloge so
tem težje, ker so bili pred
kratkim ukinjene okrajna
skupščina, okrajna gospo¬
darska zbornica in razne
druge okrajne institucije, ki
so v določeni meri le uspeš¬
no vršile razne inštruktaž-
ne in inšpekcijske naloge v
pomoč občinski skupščini.

Popolnoma razumljivo je,
da v zvezi s tem volivci
upravičeno želijo in zahte¬
vajo, da se občinski odbor¬
niki in drugi člani svetov,
komisij in odborov skupšči¬
ne, kakor tudi uslužbenci
občinske uprave zavedajo
velike pomembnosti vseh
teh nalog, ki so postavljene
pred nje. Se bolj temeljito
in vsestransko se naj po-
globe v probleme, o katerih
razpravljajo in v zadeve, ki
jih rešujejo. Se bolj teme¬
ljito in vsestransko naj pre¬
verjajo razna mnenja in
stališča volivcev in tudi sa¬
mi naj temeljito kontrolira¬
jo razna stališča, mnenja in
argumente v samih organih
občinske skupščine. Le po
taki metodi dela bodo lahko
končno sprejete v danih in
možnih okoliščinah naj¬
ustreznejše odločitve in re¬
šitve.

Razumljivo je, da obča¬
nom ni in ne more biti vse¬
eno, kaj in kako delajo po¬
samezni sveti, komisije in
odbori skupščine, kaj in ka¬
ko delajo v njih občinski
odborniki in drugi izvoljeni
občani. Zaradi tega žele ob¬
čani, da so bolje seznanjeni
tudi z delom teh svetov, ko¬
misij in odborov, torej da je
njihovo delo javno in čim¬
bolj odprto, saj se prav ta
obravnavajo razne bolj kon¬
kretne zadeve, za katere se
občani zanimajo.

Nedvomno bi bilo napač¬
no, če bi pod javnostjo dela
občinske skupščine, njenih
svetov, komisij in odborov
razumeli samo obveznosti
občinske skupščine in nje¬
nih organov, da obveščajo
občane o svojem delu. Bolj
pomembno je, da občinska
skupščina in njeni organi
dosledno tudi zbirajo mne¬
nja, želje in argumente ob¬
čanov o raznih problemih
in načinih rešitve in sicer
ne le na doslej zelo redko
sklicevanih zborih volivcev
oz. zborov delovnih skupno¬
sti, temveč na vseh sestan¬
kih družbeno-političnih or¬
ganizacij in samoupravnih
organov, na razgovorih in

ne nazadnje tudi v našem
občinskem glasilu. Šele to
bo zagotovilo dejansko vpli¬
vanje občanov na oblikova¬
nje konkretne občinske po¬
litike.

Zelja nas občanov je, da
postanejo občinski odborni¬
ki in izvoljeni člani občin¬
skih svetov, komisij in od¬
borov dejansko »oko in uho
naših občanov«, saj bo le
tako njihovo delo temeljilo
na poznavanju konkretnih
potreb in želja volivcev ter
na ustreznem iskanju naj¬
boljših rešitev v danih mož¬
nostih.

Vsem mora biti jasno, da
je vsako podcenjevanje teh
obveznosti in dolžnosti od
kogar koli in kjerkoli v bi¬
stvu odpor proti novemu
samoupravnemu sistemu, ki
je uzakonjen v naši ustavi.

Zelja nas občanov je, da
bi naša pomlajena občinska
skupščina v prihodnje krep¬
ko nadaljevala svoj razvoj
v tej smeri, medtem ko bo¬
mo odslej še z večjo pozor¬
nostjo in v še večjem ob¬
segu spremljali v našem li¬
stu tako delo same občin¬
ske skupščine kakor tudi
njenih organov ter njihovih
članov. Pavle ŠEGULA

SAMO KDOR JE ŽE

plačal letno naročnino 200 din za naš list, ima
pravico:

• rednega dobivanja našega lista po pošti oz.
osebni dostavi,

•pravnih in strokovnih nasvetov v naši rubriki:
»VI vprašujete, MI odgovarjamo«,

® sodelovanje na javnem nagradnem žrebanju
za 21 denarnih nagrad za olepšanje letnega dopusta,
ki bo v soboto, 3. julija ob 18. uri, na trgu pred
palačo občinske skupščine.

TAKOJ DANES

poravnaj letno naročnino 200 din, da boš enakopra¬
ven z vsemi drugimi rednimi naročniki našega lista!

Ko odrasli razpravljate in odločate o urbanističnem in za¬
zidalnem razvoju območja naše občine, ne pozabite tudi
na nas — najmlajše! Naj Vaše urbanistične in zazidalne
zamisli in izvedbe ustrezajo tudi nam in sicer — tako
danes kakor tudi jutri, ko odrastemo! Več o tem berite od
2. do 6. strani!

2

ŠIŠENSKA TRIBUNA

Odpravljajmo družbena protislovja

dela OMiOMniU oefrovivzadi HC

Tovariš urednik,

z zadovoljstvom smo spremljali potek odprtega VIII. kongresa ZKJ. Z zadovoljstvom smo
poslušali tudi Aleksandra Rankoviča in Lazarja Koliševskega, ko sta v svojih referatih
na tem kongresu pojasnjevala načela javnosti dela ZKJ, odprtih sestankov, javnega ob¬
veščanja o sklepih itd., da lahko tudi »širša javnost aktivno sodeluje v oblikovanju po¬
litike ZKJ« in da predstavlja prav to »eno izmed bistvenih vprašanj vloge ZKJ«.

Tudi v uvodu novega statuta smo z zadovoljstvom prebrali:

»Delo Zveze komunistov je javno, kar omogoča in spodbuja aktivno sodelovanje njenih
članov in vseh delovnih ljudi, organiziranih v SZDL in drugih družbeno-političnih in
društvenih organizacijah, v izgrajevanju in uresničevanju politike, ki ustreza interesom
in potrebam delovnih ljudi.«

ŠIROKA JAVNA URBANISTIČNA RAZPRAVA

Tovariš urednik,

občani vemo zelo malo o urbanizmu, čeprav bi naj so¬
odločali pri sprejemanju urbanističnih načrtov. Zelo bi
želeli ponovno uvedbo ustrezne rubrike v našem listu,
zlasti ker bomo v nekaj mesecih sprejeli generalni urba¬
nistični načrt mesta Ljubljane.

V zvezi s tem želimo:

— da organizirate ustrezno urbanistično razstavo za
območje naše občine,

— da priredite tudi več ustnih javnih tribun o. zazidavi
območja naše občine,

— da zlasti več pišete o vseh pomembnejših urbanistič¬
nih problemih.

Samo , če bomo dovolj razgledani, bomo lahko zavestno
in preudarno soodločali, sicer pa je tako javno razpravlja¬
nje in soodločanje občanov le gola formalnost.

I. B.

URBANIZEM IN OBČANI

Takšne so torej smernice
in sklepi VIII. kongresa
ZKJ.

KAKŠNA PA JE ŠE
VEDNO PRAKSA, VSAJ
PONEKOD?

Letna delovna konferenca
osnovne organizacije ZKJ
na območju naše krajevne
skupnosti ni bila odprta.
Zanjo niso vedeli niti vsi
predsedniki krajevnih druž¬
benih organizacij. Slučajno
pa smo zvedeli, da je bila
na tej konferenci iznesena
kritika dela nekaterih kra¬
jevnih družbenih aktivistov,
ki niso bili navzoči.

Pomembno je dejstvo:

— da se pred tem ni nih¬
če informiral o stvarnem
stanju cele zadeve,

— da tudi pozneje ni nih¬
če prizadetih točno informi¬
ral o celotnem poteku te
kritike niti o sprejetih skle¬
pih v zvezi s tem, še manj,
da bi kdor koli naknadno
preveril resničnost in upra¬
vičenost take kritike itd.

Če ima vsak član ZKJ po
statutu pravico, »da osebno
sodeluje, kadar se obravna¬
va in sklepa o njegovem de¬
lu in ravnanju in kadar se
sprejemajo drugi sklepi, ki
se neposredno nanj nanaša¬
jo«, potem menim, da ima
vsak družbeni aktivist pra¬
vico, da vsaj naknadno iz¬
ve za vso vsebino kritike o
njegovem delu ter za spre¬
jete sklepe in stališča v zve¬
zi s tem in da se mu da tu¬
di kakršna koli možnost, da
popravi morebitne netočne
in neresnične kritične izja¬
ve o njegovem delu na se¬
stanku osnovne organizaci- ,

Vaše stališče je pravilno,
saj že sami navajate dokaz¬
no gradivo za nujnost jav¬
nosti dela tudi in zlasti os¬
novnih organizacij ZKJ. To¬
variš Koliševski je v svo¬
jem referatu na VIII. kon¬
gresu ZKJ med drugim tudi
dejal:

»Če se sklepi organizacij
ZKJ izoblikujejo tako, da
jih poznajo vsi delovni
ljudje, potem bi lahko vsa
družba nadzorovala dosled¬
no izvajanje politike Zveze.
Če je ZKJ odprta nasproti

Ko je tovariš Koliševski
na VIII. kogresu ZKJ govo¬
ril o javnosti in odgovorno¬
sti v delu ZKJ, je jasno po¬
udaril:

»V razpravi je bilo po¬
udarjeno, da načelo in pra¬
ksa odgovornosti nista ob¬
jektivizirana z vsem siste¬
mom notranjih odnosov v

je ZKJ, kajti sicer take me¬
tode dela te osnovne orga¬
nizacije ZKJ lahko skrivajo
v sebi nezdrava žarišča na¬
mernih dezinformacij in zlo¬
namernega ustvarjanja ne-
razpoloženja proti določe¬
nim aktivistom, ki žrtvujejo
precej svojega prostega ča¬
sa za brezplačno družbeno
delo prav tam, kjer bi bilo
nujno potrebno in zaželeno
neposredno aktivno sodelo¬
vanje tudi članov ZKJ.

Prosim, da mi vsaj v za¬
sebnem pismu jasno odgo¬
vorite :

© ali je moje mnenje in sta¬
lišče v tej zadevi pravilno?
® ali lahko tudi tisti, ki smo
samo člani SZDL, javno kri¬
tiziramo napake in nepra¬
vilnosti posameznih komu¬
nistov in organizacij ZKJ?
© ali je bil odprt le VIII.
kongres ZKJ, ki je lahko
obravnaval vse probleme
bolj ali manj le načelno,
medtem ko so dejansko
konference osnovnih orga¬
nizacij, ki bi morale v skla¬
du s smernicami VIII. kon¬
gresa vse pereče probleme
obravnavati čimbolj kon¬
kretno — zaprte, tako da
ne moremo spreminjati nji¬
hovega dela in sklepov ob¬
čani, ki smo samo člani
SZDL? J. Z.

ODGOVOR: Vaše pismo
je (kolikor je navedeni pri¬
mer res tak, kot ga navaja¬
te) prav dober in zanimiv
primer soočenja in primer¬
janja (konfrontiranja) smer¬
nic VIII. kongresa ZKJ s
konkretno prakso v določe¬
ni osnovni organizaciji. Prav
zaradi tega objavljamo Vaše
pismo, kakor tudi naš odgo¬
vor:

JAVNOST DELA NAJ
VELJA ZA VSE

Tovariš urednik,

z zadovoljstvom šmo pre¬
brali kritično analizo o ne¬
informiranosti občanov pod
naslovom: »Več več o Čom-
beju, kakor o dogajanju na
območju naše krajevne sku¬
pnosti«, ki ste jo objavili v
aprilski številki skupno s
smernicami za zboljšanje
tega stanja in vendar ...?
Imam občutek, da se ni nič
premaknilo oz. zboljšalo ne
pri nas in ne na območju
drugih krajevnih skupnosti.

Dovolite mi, da v zvezi s
tem postavim še eno vpra¬
šanje:

® ali naj tudi osnovne or¬
ganizacije ZK obveščajo
ostalo javnost o svojem de¬
lu in sklepih?

Z. Ž.

sodnimi organi, se je pri¬
merilo, da so družbeno in
zakonsko odgovornost za¬
menjavali z odgovornostjo v
organizaciji ZKJ. Komunisti
so sicer odgovorni pred
svojo organizacijo, toda od¬
govorni so predvsem tam,
kjer vsak dan družbeno de¬
lujejo.«

Menimo, da je v skladu
s smernicami VIII. kongre¬
sa ZKJ, če stojimo tudi mi
na stališču, da noben posa¬
meznik in nobena organiza¬
cija nista tako zvišena in
sveta, da bi morala ostati
nedotakljiva pred objektiv¬
no kritiko delovnih ljudi.
Zaradi tega bo naš list pri¬
našal tudi kritična • mnenja
in pripombe k delu članov
organizacij in vodstev ZKJ,
če bi dejansko delali velike
in bistvene napake in s
tem škodovali uveljavljanju
smernic VIII. kongresa ZKJ
ter naših ustavnih načel,
kajti za uveljavljanje teh
smernic in načel v naši vsa¬
kodnevni praksi se moramo
aktivno boriti prav vsi —
občani!

-V ' ; - , •

Letna naročnina 200 din

Postani  naš
naročnik
dopisnik in
svetovalec!

Vsakomur mora biti jas¬
no, da morajo občani, ne le
prek svojih izvoljenih pred¬
stavnikov, temveč tudi sami
neposredno vplivati na naj¬
pomembnejše odločitve na
območju občine. Med te od¬
ločitve nedvomno spadajo
predvsem obvezna javna
razpravljanja o osnutkih
letnih (in perspektivnih)
družbenih planov in prora¬
čunov ter o osnutkih urba¬
nističnih in zazidalnih na¬
črtov mesta in obrobnih na¬
selij.

Izkušnje so pokazale, da
so takšna javna razpravlja¬
nja nujno potrebna in ko¬
ristna, saj omogočajo, da se
ob bogastvu mnenj in sta¬
lišč končno izberejo naj¬
boljše rešitve ter s tem čim
širša skupna odgovornost in
skrb za najustreznejši na¬
daljnji razvoj mestnega ob¬
močja in obrobnih naselij.

ODLOČEN BOJ
FORMALIZMU IN
BIROKRATIZMU

Prav zaradi tega moramo
odločno obsoditi eventualni
pojav kakršnih koli biro¬
kratskih, nedemokratičnih
in protiustavnih stališč, češ
da so po načelu »le čevlje
sodi naj kopitar« taka jav¬
na razpravljanja z laiki od¬
več in nekoristno tratenje
časa, kajti občani ne pozna-

Ne moremo tudi mimo
dejstva, da prav tako naša
občinska skupščina, kakor
ljubljanski mestni svet želi¬
ta dobiti čimveč raznih
mnenj, predlogov in ocen
občanov o osnutku general¬
nega plana urbanističnega
razvoja Ljubljane in njene¬
ga zaledja. Zaradi tega je
prav, da storimo vse, da bo¬
mo mi občani postali res
aktivni ustvarjalci dokonč¬
nega urbanističnega plana
in v čim več jem številu ved¬
no bolj aktivni sodelavci v
življenju in razvoju Ljub¬
ljane in njene bližnje okoli¬
ce.

jo teh zadev in zaradi tega
ne morejo nič bistvenega in
družbenokoristnega dodati k
strokovno poglobljenim štu¬
dijam strokovnjakov-urba-
nistov.

Prav tako se moramo ta¬
koj v začetku odlpčno po¬
staviti proti kakršni koli
zgolj formalni zadostitvi
določil statutov občine in
mestnega sveta o obvezni
javni razpravi s tem, da le
razstavimo urbanistične in
zazidalne načrte in potem
samo čakamo na event. pri¬
pombe občanov, ki jih nato
niti resno ne pretehtamo,
niti ne upoštevamo pri
končnem odločanju.

Takšne zgolj formalistič¬
ne javne razprave ne more¬
jo biti bogata izmenjava
raznih mnenj in stališč ter
predstavljajo v bistvu res
neplodno trošenje dragoce¬
nega časa, saj le birokrat¬
sko zadovoljujejo določila
statuta o obvezni javni
razpravi.

Takšen zgolj birokratski
in formalistični pristop k
obvezni javni razpravi je
tudi v družbeno-političnem
smislu škodljiv, ker budi v
občanih nevero in nezaupa¬
nje do naše socialistične de¬
mokracije ter jih vodi v
slepo ulico pesimizma, pa¬
sivnosti in apatičnosti do
vseh javnih vprašanj.

KAKO VKLJUČITI
OBČANE V AKTIVNO
JAVNO RAZPRAVLJA¬
NJE?

O teh problemih je raz¬
pravljal uredniški odbor
našega lista ter sklenil, da
bo razen objavljanja te pro¬
blematike v samem listu,
organiziral o osnutku urba¬
nističnega in zazidalnega
načrta vrsto ustnih časo¬
pisov •— javnih tribun med
občani, da bodo tako dobili
občani res zadosten vpogled
v temeljne smernice in na¬
mene našega urbanistične¬
ga načrtovanja in da bodo
na podlagi tega lahko pol¬
nopravno in s potrebnim
čutom odgovornosti aktivno
in koristno sodelovali pri
tej javni razpravi.

JAVNOST DELA KOMUNISTOV JE BISTVEN ELEMENT

DRUŽBENA ODGOVORNOST KOMUNISTOV

družbi in deluje znotraj nje¬
nih organov m organizacij,
če javnost pozna njene skle¬
pe, potem bodo dobili ti
sklepi v procesu uresniče¬
vanja najširšo podporo. In
to še zlasti zato, ker javno
sprejemanje sklepov ob ši¬
roki udeležbi članstva zago¬
tavlja, da bodo ustrezni in
stvarni. Ob takem načinu
dela se bo težje dogajalo,
da bi se omejevala samo¬
stojnost družbenih organov
in kršile samoupravne pra¬
vice delovnega človeka.«

ZKJ ter v odnosih med ZKJ
in širšo javnostjo ... Bili so
celo primeri, da so se posa¬
mezni člani ZKJ izmikali
družbeni, politični in celo
tudi zakonski odgovornosti.
Torej —• namesto da bi za
slabo delo in nezakonito
ravnanje odgovarjali pred
delovnimi ljudmi in pravo-

Za dvajsetletnico osvoboditve je mestni svet Ljubljana dal
v javno razpravo in oceno osnutek generalnega plana ur¬
banističnega razvoja Ljubljane. (Ta osnutek z vsemi na¬
črti lahko dobite brezplačno v uredništvu našega lista.)

VELIKO ZANIMANJE OBČANOV ZA URBANISTIČNE
IN ZAZIDALNE NAČRTE

Iz dosedanje prakse in izkušenj lahko izluščimo neiz¬
podbitno dejstvo, da so občani živo zainteresirani prav
na urabanističnih načrtih in da se prav radi množično
udeležujejo zborov volivcev in drugih sestankov, na ka¬
terih razpravljajo o teh vprašanjih.

Šišenska tribuna

3

OSNUTEK GENERALNEGA PLANA URBANISTIČNEGA RAZVOJA LJUBLJANE IN ZALEDJA

Urbanistični in zazidalni načrt

Temeljna naloga osnutka generalnega plana urbanistič¬
nega razvoja Ljubljane in obrobnih naselij je našemu se¬
danjemu in bodočemu prebivalstvu načrtno zagotoviti

takšna stanovanja in celotne stanovanjske soseske z vse- PREBERITE IN POVEJTE SVOJE MNENJE!

mi potrebnimi napravami družbenega standarda, da bo v
njih bivanje lepo, zdravo in praktično. Pri tem je seveda
potrebno aktivno sodelovanje občanov samih.

Občinski list delovnega
ljudstva naše občine razšir¬
ja svojo dejavnost na vrsto
ustnih časopisov o proble¬
mih urbanizma na mestnem
in nemestnem območju naše
občine. Vabimo občane, da
se udeležujejo teh javnih
razprav. V naslednji števil¬
ki bomo objavili sistema¬
tično urejeno poročilo o tej
problematiki in mnenju ob¬
čanov.

☆

Urbanizem pomaga
ustvarjati prostornin-
ske pogoje za racio¬
nalno graditev in ure
ditev mest in naselij
v skladu z estetskimi,
higienskimi in prak¬
tičnimi potrebami
prebivalstva. Prav za¬
radi tega hočemo ob¬
čani, da smo temelji¬
to seznanjeni z osnut¬
ki urbanističnih in
zazidalnih načrtov in
da tudi sami povemo,
kako naj bo urejeno
naše mestno območje
in nemestna obrobna
naselja, da bo biva¬
nje v njih lepo, zdra¬
vo, praktično in pri¬
jetno.

★

Nezazidljive površine
mestnega območja Ljub¬
ljane zajemajo med dru¬
gim tudi zelene površine
Rožnika, Šišenskih hri¬
bov, Utika, Šmarne gore,
Rašice itd., nadalje širši
rekreacijski pas ob Savi,
zaščitene kmetijsko ob-
delovne površine, rezer¬
vat mestnega vodovoda,
rezervate za električne
daljnovode, naftovode in
plinovode z vsemi pripa¬
dajočimi napajalnimi in
razdelilnimi napravami,
rezervate za bodoče po¬
trebe avtomobilskega in
železniškega prometa in
za vse ustrezne naprave
kakor tudi rezervate za
razne komunalne napra¬
ve.

★

Ce hočemo stvarno in ko¬
ristno razpravljati o urba¬
nističnem razvoju Ljubljane
in ožjega zaledja ter pri¬
spevati k načrtom za čim¬
bolj racionalno izgradnjo,
potem se moramo prej se¬
znaniti vsaj z nekaterimi
najvažnejšimi dejstvi in
težnjami, ki se pojavljajo

Še pred kratkim so urba¬
nisti predvidevali, da bo
Ljubljana imela največ 300
tisoč prebivalcev ter so v
zvezi s tem pripravljali
ustrezne urbanistične in za¬
zidalne študije. Vse progno¬
ze pa kažejo, da bo Ljub¬
ljana s svojim neposrednim
zaledjem imela že čez 30 do
40 let nad pol milijona pre¬
bivalcev in da je prav zara¬
di tega treba vse urbani-

na tem področju. Žal pa
nam tukaj primanjkuje
prostora, da bi obdelali po¬
drobneje tudi druga zani¬
miva vprašanja, vendar bo¬
mo o njih razpravljali na
naših ustnih časopisih —
javnih tribunah po posa¬
meznih interesnih območjih
občine.

stične 'načrte in zazidalne
študije in osnutke vsklaje-
vati s to prognozo.

Ob tej ugotovitvi se nam
takoj porodi vprašanje:

Ali imamo na območju
Ljubljane še dovolj prosto¬
ra za stanovanjsko gradnjo?

Odgovor je žal bolj nega¬
tiven, kajti prostora za
graditev novih stanovanj in
celotnih stanovanjskih šo-

sek in naselij je na območ¬
ju mesta Ljubljana razme¬
roma zelo malo. Prav zara¬
di tega je nujno racionalno
izkoriščanje razpoložljivih
možnosti na mestnem ob¬
močju izključno za visoko
stanovanjsko gradnjo, med¬
tem ko bo gradnjo vrstnih
in celo individualnih hišic
nujno prenesti v bolj od¬
daljena obmestna naselja.

Precejšnje nezazidljive po¬
vršine

Marsikdo bo temu opore¬
kal ter se skliceval na raz¬
meroma res še precejšnje
nezazidane površine, ki jih
kaže objavljen načrt. Takoj
moramo pojasniti, da bodo
tudi v prihodnje ostale te
površine več ali manj neza¬
zidane saj gre v večini pri¬
merov npr. za zaščiteno
zemljišče mestnega vodovo¬
da z viri pitne vode sever¬

no od Litostroja, za zavaro¬
vane zelene rekreacijske po¬
vršine kot npr. Tivoli in
drugi parki, Šišenski hrib,
športna in otroška igrišča,
zelenice in druga rekrea¬
cijska mesta, nadalje po¬
plavna območja ob Savi,
zemljišča za kmetijsko in
živinorejsko proizvodnjo,

Ob pogledu na načrt ur¬
banističnega razvoja Ljub¬
ljane vidimo, da se po
osnutku generalnega urba¬
nističnega plana razvija
Ljubljana od mestnega sre¬
dišča z izrazito visoko grad¬
njo ob vseh poglavitnih ce¬
stah — vpadnicah (Celov¬
ška, Titova, Tržaška, Do¬
lenjska itd.), torej v obliki
zvezde.

Ob smotrni urbanistični
ureditvi bo to območje za-

črpališča gline, gramoza,
peska itd., velike strmine-
rušilna območja, rezervati
za industrijo, servisne in
druge stavbe družbenega
standarda, za bodoče avto
ceste, električne daljnovo¬
de, plinovode, naftovode, to¬
plovode, železniške napra¬
ve itd.

doščalo za okrog 360.000
prebivalcev. Za ostalo pre¬
bivalstvo so predvidena
stanovanja v novih naseljih,
ki bodo pa bolj oddaljena
od mestnega središča.

Čimbolj smotrna izraba
mestnih zazidljivih
površin

Iz vsega povedanega je
jasno, da je nujna čimbolj

Nadaljevanje na 4. strani

LETA 2000 BO IMELA LJUBLJANA NAD POL
MILIJONA PREBIVALCEV

KJE IN KAKO SE BO RAZŠIRJALA LJUBLJANA?

4

ŠIŠENSKA TRIBUNA

Nič brez mnenja občanov

Sodelujte v javni razpravi

★

Kakor je iz tega načrta
razvidno predvideva ge¬
neralni plan urbanistič¬
nega razvoja mestnega
območja Ljubljane:

® že zazidane površine,
ki se ne bodo rušile,
® proste površine za
gradnjo stanovanj,

® nove zazidalne površi¬
ne, ki bodo dobljene z
rušenjem dotrajanih
zgradb,

© obstoječi stanovanjski
zaselki, ki ostanejo in
© rezervne površine za
poznejšo stanovanj ko
izgradnjo

Obširno navodilo o
lokacijah, pogojih in
postopku za cenejšo
gradnjo vrstnih ali
celo individualnih
montažnih hišic bomo
objavili v julijski šte¬
vilki našega lista, ki
izide v 3 tednih!

O komunalnem pri¬
spevku za odobritev
novogradenj in adap¬
tacij smo pisali obšir¬
neje v lanski oktobr¬
ski številki našega li¬
sta, ki je vsem intere¬
sentom brezplačno na
razpolago v našem
uredništvu.

(Nadaljevanje s 3. strani)
smotrna izraba razpoložlji¬
vih mestnih površin. Za
prvo sedemletno obdobje je
že pripravljena osnovna ur¬
banistična dokumentacija
za kakih 20.000 novih sta¬
novanj v večjih stanovanj¬
skih objektih na celotnem
območju Ljubljane ter'de¬
loma tudi v individualnih
in vrstnih hišicah na peri¬
feriji mesta.

Razumljivo je, da to ne
zadostuje in da nam občut¬
no pomanjkanje lokacij za
graditev stanovanj povzro¬
ča neštete resne težave.

Nujna je čim cenejša in hi¬
trejša gradnja stanovanj

Zaradi hitrega razvoja in¬
dustrije je na območju naše
občine izredno močno dose¬
ljevanje novih občanov, kar
stopnjuje perečo stanovanj¬
sko stisko. Prav to nas sili,
da čimprej začnemo s ce¬
nejšo, hitrejšo in učinkovi¬
tejšo stanovanjsko gradnjo.

Gradbena operativa se v
zvezi s tem zavzema za ve¬
lika, dobro organizirana
gradbišča na večjih površi¬
nah (npr. soseska 6 in 7 od
Šišenske do Sojerjeve ceste),
ki omogočajo istočasno gra¬

dnjo tisoč in več stanovanj
. na enem, komunalno ureje¬
nem zemljišču. Razumljivo
je, da bi taka velika stano¬
vanjska gradnja na indu¬
strijski način bila lahko
mnogo hitrejša, uspešnejša
in cenejša. Tako veliko
gradbišče s tisoč uli več
stanovanji bi lahko ob smo¬
trni organizaciji in drugih
pogojih bilo kompletno do¬
zidano in vseljeno v 3 do
4 letih, toda ...?!

Čeprav je to najbolj ide¬
alno veliko gradbišče med
Celovško in Vodnikovo ter
Šišensko in Sojerjevo cesto
dokumentacijsko priprav¬
ljeno in privlačnejše od
vseh drugih za res hitro,
smotrno in intenzivno sta¬
novanjsko gradnjo, bo ver¬
jetno to najidealnejše
ogromno gradbišče grajeno
počasi, postopoma in tako
dograjeno šele v kakih 10
letih. Kje so vzroki?

Kje in kako bomo gradili
cenene male stanovanjske
hiše?

Delovni ljudje, mlade
družine z malimi otroki in
mnogi drugi, ki so še ved¬
no brez stanovanj, težijo za
lastno ceneno gradnjo in¬

dividualne ali vrstne hiši¬
ce. Za te so določene loka¬
cije v Pržanu, Podgori, Pod
Klancem, v Stanežičah, Pre¬
ski, Svetju itd.

Ponekod bo možna celo
gradnja cenenih montažnih
enodružinskih hišic.

Komunalni prispevek je
previsok

Velika negodovanja vseh,
ki žele graditi ali kupiti
stanovanje, povzroča raz¬
meroma visok komunalni
prispevek, ki ga mora in¬
teresent plačati pred začet¬
kom gradnje. Zaradi tega
se je na območju naše obči¬
ne v precejšnjem obsegu
razvila tk. i. črna ali divja
gradnja na zemljiščih, ki
niso gradbeno obdelana in
marsikje niso predvidena za
stanovanjsko- gradnjo ter
bo zato tu vse porušeno.

Višina komunalnega pri¬
spevka je zelo različna, ven¬
dar zaradi pomanjkanja
prostora ne moremo tukaj
to obširneje tolmačiti.

Razumljivo je, da mora
sredstva za ureditev elek¬
tričnih in drugih napeljav,
vodovoda, kanalizacije, cest
itd. nekdo plačati, vendar
menimo, da je neprimerno,

da se s tem obremenjuje le
tisti, ki žele graditi in sicer
tik pred samim začetkom
gradnje, ko jim že itak pri¬
manjkuje denarnih sred¬
stev. To breme je treba ena¬
komerneje razdeliti, zaradi
tega bi bilo prav, ko bi ob¬
čani na zborih volivcev
predlagali — temeljito re¬
vizijo sistema plačevanja
komunalnega prispevka za
ureditev gradbenih zemljišč.

Pavle ŠEGULA

PRVA USTNA JAVNA
TRIBUNA V PIRNIČAH

Prvi ustni časopis o ur¬
banizmu ter stanovanjski in
komunalni politiki v širšem
zaledju Ljubljane je ured¬
ništvo našega lista organizi¬
ralo v Pirničah. Številni
strokovnjaki so 228 navzo¬
čim občanom temeljito raz¬
tolmačili potrebo urbani¬
stičnega načrtovanja ter
odgovarjali na razna vpra¬
šanja občanov. Prav ta tri¬
buna je pokazala korist¬
nost te zamisli.

® Naš list dobivajo le na¬
ročniki, ki so že plačali let¬
no naročnino 200 din. Sto¬
rite to čimprej!

ŠENTVID

© Turistični delavci, kje
ste? Skrajni čas je, da naše
turistično društvo poživi
svojo dejavnost in si izdela
program svojih bodočih na¬
log, saj se nahaja ob najpo¬
membnejši vpadnici tujega
turizma. TD naj bi skrbelo
zlasti za urejanje samega
Šentvida z bližnjo okolico,
kakor tudi za pomembnejša
izletišča kot so Šmarna go¬
ra, Toško čelo, Katarina,
Rašica itd. TD naj bi pre¬
vzelo tudi turistični biro
bivškega »Izletnika«, kjer
bi lahko opravljalo tudi
usluge za vse zainteresirane
organizacije (Ljubljana-
transport itd.). Tu bi naj bil
res pravi informacijski biro
in turistični center.

Opomba uredništva: TD

Šentvid je že imelo svoj
občni zbor in začelo z ši¬
roko zasnovanim programi¬
ranim delom. Več o tem be¬
rite na strani 10.

©Javno nagradno žreba¬
nje za naročnike s plačano
naročnino 200 din bo v so¬
boto 4. julija ob 18. uri na

trgu pred palačo občinske
skupščine, združeno z za¬
bavnim programom.

PERSPEKTIVNE POVRŠINE, KI SE
PRIDOBIJO Z REKONSTRUKCIJO SEDANJIH
STANOVANJSKIH OBMOČIJ

■lili Hs^jo 3 ™*” Z4SELKI '

REZERVNE NASELITVENE POVRŠINE

milji SEDANJE POVRŠINE STANOVANJSKIH
111111 OBMOČIJ, KI V PERSPEKTIVI OSTANEJO

n  SEDANJE PROSTE POVRŠINE -

PERSPEKTIVNE STANOVANJSKE POVRŠINE

ŠIŠENSKA TRIBUNA

5

Kako smo gradili doslej in...

KAJ JE

S STANOVANJSKIM
SKLADOM?

Tovariš urednik,

prav vsi zaposleni plaču¬
jemo redno vsak mesec do¬
ločen prispevek za stano¬
vanjski sklad. Res se pri
nas mnogo gradi, toda prav
nič ne vemo, kam gredo ta
naša sredstva in kako se
uporabljajo? O. Ž.

OB DESETLETNICI OBČINSKEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS

SISTEM DOSEDANJE STANOVANJSKE GRADNJE
Ob desetletnici obstoja našega občinskega stanovanjskega sklada bom osvetlila politiko
financiranja in gradnje stanovanj, ki jo je vodil upravni odbor našega sklada v zadnjih
letih, kakor tudi rezultate te politike.

Po predpisih, ki so veljali
do leta 1960, je občinski
sklad le kreditiral investi¬
torje, ki so imeli sedež ali
bivališče na področju ob¬
čine. Kreditirana stanovanj¬
ska izgradnja pri nas se je
odvijala na raznih mestih
in obmestnih območjih. Ta¬
ko smo npr. v teh letih del¬
no kreditirali izgradnjo li-
tostrojskih blokov, posa¬
mezna stanovanja v Sav¬
skem naselju ter v blokih
na nekaterih drugih območ¬
jih naše občine in izven nje.
Predvsem pa smo kreditira¬
li vrstno in individualno
gradnjo, tudi v oddaljenih
obmestnih naseljih.

Ob uzakonitvi danes ve¬
ljavnih predpisov so občin¬
ski stanovanjski skladi do¬
bili pravico, da organizirajo
in financirajo stanovanjske
gradnje, če so investitorji
delovne organizacije, zadru¬
ge, delavci ali osebe, ki so
z njimi izenačene.

Po uveljavitvi teh pred¬
pisov je naša občinska sku¬
pščina dala upravnemu od¬
boru sklada nalogo, da pre¬
neha z gradnjo »dolge vasi
v Šiški« in zgradi predvsem
sodoben občinski center.
Upravni odbor sklada je po¬
stal organizator te zamisli
in se odločil za kreditirano
prodajo stanovanj. Pričeli
so rasti prvi skladovi bloki:
3 L bloki ob Leku, Gradi¬
sovi polmontažni PBM, B-l,
B-2, B-4, B-5, devetnad-
stropni bloki ob Celovški
cesti, stanovanjske stolpni¬
ce za B bloki, petnadstropni
bloki in stolpiči ob Černeto¬
vi in Štefanovi ulici, bloki
v Šentvidu, bloki in stolpiči
v Medvodah itd.

Kreditiranje, organizacija,
prodaja oz. dajanje v na¬
jem zgrajenih stanovanj so
so lahko izvajali le preko
natečajev. Prednost so imeli
tisti, ki so lahko nudili več¬
jo lastno udeležbo, ki so
svoja sredstva prej vložili
in nudili krajši odplačilni
rok in večjo obrestno mero.

Ker je pri nas stanovanj¬
sko vprašanje še vedno zelo
pereče, smo se odločili za
gradnjo stanovanj za proda¬
jo na kredit, saj je to za¬
gotavljalo najboljšo mož¬
nost za zbiranje tujih sred¬
stev in večji obseg gradnje.
Stanovanjski interesenti in
njihovi delodajalci so vla¬
gali za gradnjo stanovanj
50°/o lastn. sredstev. 50% pa
je kreditiral stanovanjski
sklad. Vsakoletni program
sredstev v ta namen je bil
odobren na sejah občinske
skupščine.

Taka smer delovanja
sklada je dala naslednje re¬
zultate :

© V zbiranju sredstev in¬
teresentov in njihovih de¬
lodajalcev

Na 100 din lastnih sred¬
stev smo torej leta 1962
zbrali 198 din tujih sred¬
stev, leta 1963 255 din in le¬
ta 1964 287 din, medtem ko
je npr. sklad občine Center
zbral leta 1964 na 100 din
lastnih sredstev 53 din tujih
sredstev, sklad občine Vič
58 din, občine Kranj 21 din
in občine Radovljica 27 din.

® V vlaganju skladovnih
sredstev v lastne in tuje
gradnje s krediti:

Z letošnjim razpisom je
danih v prodajo 615 stano¬
vanj, razen tega bomo za
56 stanovanj borcev sklepa¬
li pogodbe izven natečaja.

# Dograjena oziroma vse¬
ljenih je bilo:

Število
stanovanj:

Letos bo vseljivih predvi¬
doma 816 stanovanj. ,

@ Začetek gradnje novih
stanovanj:

Število
stanovanj:

Tolikšen obseg gradnje
smo dosegli, ker smo s ši-

Iniciativa za gradnjo naj
bi prešla na delovne organi¬
zacije (odslej obračunani
stanovanjski prispevek jim
bo ostal kot strogo namen¬
sko sredstvo), nadalje na
specializirane banke (ki bo¬
do zbirale sredstva stano¬
vanjskih interesentov in
združevale namenska sred¬
stva, ki se bodo zbirala za
stanovanja v delovnih orga¬
nizacijah), kakor tudi na
gradbena podjetja (proizva¬
jalci stanovanj za tržišče).

Resolucija uvaja avtoma¬
tizem v financiranje stano¬
vanjske izgradnje. Vsak, ki
bo zbral določena (svoja in
delodajalčeva) sredstva v
potrebni višini (60 %) bi do¬
bil pravico do bančnega
kredita za ostala potrebna
sredstva (seveda v mejah
sredstev, s katerimi bodo
banke razpolagale).

Inciatorjev gradnje bo v

novem sistemu več. S tem
naj bi se razvila široka
fronta stanovanjskih gra¬
denj in zagotovil tak obseg,
da bo sedemletni plan raz¬
voja realiziran.

Ekonomske najemnine

naj zagotove sredstva za
redno vzdrževanje obstoje¬
čih stanovanj, kakor tudi za
njihovo graditev. Material¬
no šibkim, zaposlenim in
nezaposlenim občanom naj
bi se omogočilo plačevanje
ekonomske najemnine s
subvencijami iz skladov
skupne porabe delovnih or¬
ganizacij in občinske skup¬
ščine.

Olga GROŠELJ

roko propagandno akcijo
vključevali vedno več sta¬
novanjskih interesentov.

© V zbiranju sredstev je
bilo vključenih:

Leta: interesnitov:

Z nakupom stanovanj na
natečajih je 928 varčeval¬
cev spremenilo svoje varče¬
valne pogodbe v kupopro¬
dajne pogodbe. Pred zad-

Tovariš urednik,

nekateri se ne strinjajo z
ustavitvijo dela na določe¬
nih gradbiščih, zaradi tega
Vas prosimo, da napišete
nekaj besed tudi o tem.

F. R.

ODGOVOR: Zaradi po¬
manjkanja prostora ne mo¬
remo tega problema tokrat
obdelati v celoti. Začnimo
pri projektantskih organiza¬
cijah. Dejstvo je, da večina
gradbenih načrtov naših
projektantov ni bila popol¬
noma čbdelana. Ker so bili
pretežno izdelani le grobi
idejni načrti, ne pa tudi vsi
potrebni detajli, so se ti do¬
ločali šele med samo grad¬
njo. Seveda je bilo potreb¬
no zaradi tega tudi rušenje
že prej sezidanega, ker se je
pokazalo, da ne ustreza
zamislim in potrebam inve¬
stitorjev. Tako so rušili tu¬
di kompletno na novo zgra¬
jene hale in jih nato ponov¬
no gradili. Tako so se ne¬
koristno razmetavali težki
milijoni družbenih sredstev.

Za racionalno gradnjo so
med drugim potrebni torej
dokončno urejeni projekti z
vsemi nadrobnostmi. Razen
tega moramo podčrtati še
dejstvo, da smo projektant¬
skim organizacijam dajali
preveč svobode, zato so po¬
samezni projektanti brez
potrebne družbene odgovor¬
nosti projektirali in fanta¬
zirali po svoje. Ob najviš¬
jih povprečnih dohodkih v
Sloveniji so se izživljali v
raznih, zelo dragih, nefunk¬
cionalnih in nemogočih

njim natečajem je bilo 1100
aktivnih varčevalcev. Ko bo
na letošnjem natečaju lah¬
ko dobilo stanovanja le 615
varčevalcev, bo ostalo še
vedno okrog 500 varčeval¬
cev brez stanovanj. Med
njimi je mnogo takih, ki do
vselitve ne bi mogli vplača¬
ti lastnega 50% deleža.

Kljub dokaj intenzivni
gradnji, stanovanjsko vpra¬
šanje (niti v naši občini niti
drugje) še zdaleč ni rešeno,
saj se pojavljajo iz dneva v
dan nove družine, ki potre¬
bujejo družinska stanova¬
nja. Zato se o teh proble¬
mih tudi mnogo razpravlja
v javnosti.

gradbenih rešitvah ter tako
porabljali težke milijone in
milijarde naših družbenih
sredstev, ko nam je hkrati
na drugi strani primanjko¬
valo nujno potrebnih inve¬
sticijskih sredstev za grad¬
njo šol, vzgojnovarstvenih
ustanov, servisov, zdrav¬
stvenih ustanov, stanovanj,
prostorov za rekreacijo in
zabavo.

Iz navedenih razlogov so
morale biti ustavljene grad¬
nje, za katere niso bili iz¬
delani kompletni projekti in
ne zagotovljena investicij¬
ska sredstva.

— Mica, Javna tribuna je
tudi za nas upokojence zelo
zanimiv list, saj ravno prek
njega zvemo največ zani¬
mivosti iz domačih krajev.

— Res je, stari. Zaradi te¬
ga bom še danes naročila in
plačala Javno tribuno, saj
je letna naročnina samo —
200 din.

— Če bova imela srečo, bo¬
va pa kot naročnika s pla¬
čano naročnino dobila še
10.000 din nagrade.

KAKO BOMO V PRIHODNJE?

SPREMEMBE V SISTEMU STANOVANJSKE GRADNJE

Zvezni in gospodarski odbor zvezne skupščine sta letos sprejela resolucijo o razvoju
stanovanjskega gospodarstva, ki postavlja organizacijo in financiranje stanovanjske gra¬
ditve na nove osnove. S predpisi, ki naj bi bili na osnovi te resolucije sprejeti še letos,
bo prihodnje leto ukinjen stanovanjski prispevek kot redni in glavni dohodek občinskih
in republiških skladov za zidanje stanovanjskih hiš. Ukinjeni bodo stanovanjski skladi
kot nosilci in organizatorji gradnje stanovanj na občinskih območjih.

ZAKAJ SO USTAVLJENE INDUSTRIJSKE GRADNJE?

6

ŠIŠENSKA TRIBUNA

NOVA ŠIŠKA
V ANKARANU

ZGRADIMO LASTNO OBMORSKO NASELJE
ZA UPOKOJENCE

Naše gospodarstvo 1964

LANSKOLETNO POSLOVANJE V NAŠIH
GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH

• Lanskoletno gospodarjenje in poslovanje gospo¬
darskih organizacij na območju naše občine daje
v primerjavi s predlanskim letom naslednjo sliko:

— 27,3 % dvig celotnega dohodka,

— 32,4% dvig narodnega dohodka,

— 36,5 °/o dvig dohodka,

— 58,5 »/o dvig čistega dohodka za razdelitev.

•  Izvoz se je lani povečal za 42,9 %> v primerjavi z
izvozom v letu 1963, vendar predstavlja še vedno
komaj eno desetino celotne industrijske proizvodnje.

• Udeležba na delitvi narodnega dohodka se je

lani v primerjavi s predlani v gospodarskih organi¬
zacijah povečala za več kot 10 °/o (od 39,9 °/o v 1963.
letu na 49 °/o lani).

Osnovne slabosti v lanskem gospodarjenju

• Nenehno naraščanje cen na domačem trgu (zla¬
sti na področju osebne, posebej pa še investicijske
potrošnje) je bil lani nezaželen spremljevalec viso¬
kega porasta gospodarske aktivnosti na območju
naše občine.

® Nesmotrno zaposlevanje nove delovne sile je

(namesto nujnega povečanja produktivnosti dela)
lani prispevalo k povečanju proizvodnje in zado¬
voljevanju povečanega povpraševanja na domačem
tržišču.

• Pretežno ekstenzivni način gospodarjenja je še

torej vedno temeljna značilnost našega gospodar¬
stva ter mu je treba napovedati odločen boj.

• Nerazviti sistemi delitve osebnih dohodkov niso
v pogojih visoke konjukture vplivali v zaželenem
obsegu na boljšo organizacijo dela, boljše izkoriščanje
delovnega časa, surovin, strojev in delovne sile.

® Zanemarjanje strok, izpopolnjevanja kadrov je

. prav tako značilno za naše gospodarske delovne
skupnosti, saj so v te namene porabile lani komaj
polovico (53 °/o) predvidenih sredstev.

• Vsakoletne izgube v Agrokombinatu povzročajo
posebno zaskrbljenost, saj znaša lanska izguba skup¬
no skoraj 1 milijardo din.

Letošnje temeljne naloge gospodarskih organizacij

• Povečanje materialne osnove gospodarskih de¬
lovnih organizacij naj bo namenjeno predvsem na¬
daljnjemu razvoju gospodarstva, torej:

— zagotavljanju stalnih obratnih sredstev,

— izboljšanju izvoza,

— ustanavljanju potrebnih rezerv,

— povečanju strokovnega izpopolnjevanja kadrov
itd.

• Stalno medsebojno primerjanje in proučevanje

doseženih rezultatov v podjetjih posameznih panog
je v novih pogojih izredno pomombno.

• Posebno stroškovno obračunavanje naj razen
dosedanjega finančnega obračuna med drugim omo¬
goči v bodoče zanesljivejšo in pravilnejšo analizo
gospodarskih rezultatov in rentabilnosti posameznih
gospodarskih organizacij.

Šgl

V ISKRO PRŽAN PO LEPŠI CESTI

Občani iz Pržana so predlagali, naj bi namesto predvi¬
denega asfaltiranja sedanje ceste Podgora—Iskra Pržan
zgradili novo cesto od tovarne Iskra v Pržanu do Vodniko¬
ve ceste v Dravljah. Ljudje tega območja seveda želijo
čimkrajšo povezavo z mestoom.

Tovariš urednik,

v julijski številki ste obja¬
vili članek, da ljubljanski
»Gradis« gradi stanovanja
— najhitreje in najceneje v
Kopru in da bi taka stano¬
vanja lahko bila še cenejša,
če bi jih bilo letno zgraje¬
no vsaj 200. Tako bi ta sta¬
novanja bila res dostopna
tudi malim ljudem z nižjimi
dohodki.

Imam dodatni predlog

Znano je, da delavec, ki
dobi stanovanje, le-to za¬
drži, če ostane pri tej de-

Če bi za naše upokojence
zgradili v Ankaranu pri
Kopru cenene vrstne hišice
z majhnimi vrtički, bi s tem
sprostili tukaj vrsto po njih
zasedenih stanovanj, ki bi
jih lahko zasedli novi de¬
lavci.

Tako naselje naših upo¬
kojencev naj bi imelo tudi
svojo trgovino, skupen dru¬
žbeni prostor ter lastno sa¬
moupravo, postopoma celo
lastno krajevno skupnost.
Tako bo bivanje v takem
naselju starih znancev za
vsakega upokojenca prijet¬
no. V Ankaranu sta tudi
dve bolnici, tako da je po-

DA, GARAŽE, TODA KJE

Tovariš urednik,

Že pred leti so projektan¬
ti, ne vem po čigavi ideji in
naročilu, pokrili zlasti ob¬
močje Zgornje Šiške z ne¬
štetimi garažami, ki so bile
razporejene v skoraj nepre¬
kinjenih vrstah ob vseh uli¬
cah in dovoznih poteh. K
sreči je pravočasna kritična
pripomba z vrha takrat pre¬
prečila realizacijo tega ne¬
smisla.

Ne želimo skrajnosti

in neumestnih enostranskih

rešitev

lovni organizaciji zaposlen
vsaj 10 let. Z drugimi be¬
sedami; delovne organiza¬
cije morajo za nove delavce
nenehno graditi nova sta¬
novanja, kajti prejšnja sta¬
novanja bodo postopoma
zasedali njihovi upokojenci.

Vemo pa, da ljubljanska
klima ni najprimernejša za
upokojence in da bi se ve¬
čina od njih izselila iz Lju¬
bljane in njene okolice, če
bi dobila primerno stanova¬
nje in okolje starih znancev
tudi v novem kraju., zato
predlagam:

trebna zdravniška pomoč in
nega zagotovljena.

Upokojence bi redno obi¬
skovali stari znanci iz pod¬
jetij ter sorodniki, saj bi bi¬
li taki obiski povezani z
razvedrilom in oddihom.

Predlagam, da delovne
organizacije na ta način
mnogo bolj učinkovito, ce¬
neje in hitreje pridejo do
potrebnih stanovanj, saj bo¬
do njihovi upokojenci imeli
pod ugodnejšim obmorskim
podnebjem prijetnejše do¬
movanje. Zaradi tega pred¬
lagam: začnimo čimprej

graditi novo Šiško v Anka¬
ranu.

IN KAKO?

Menim, da smo sedaj pred
podobnim, če ne še pred
mnogo bolj zamotanim pros-
blemom, kajti zlasti za
mestno območje naše obči¬
ne je značilna hitra stano¬
vanjska izgradnja in vedno
bolj številna zasebna motor¬
na vozila.

V zvezi s tem postaja ved¬
no bolj pereče tudi vpraša¬
nje potrebnih parkirnih pro¬
storov in garaž. Kakšen bo
tozadevni razvoj v nasled¬
njih letih, ne moremo niti
približno predvidevati, pač

pa lahko pouk glede tega
dobimo v ekonomsko razvi¬
tejših deželah. Tam pri
ustvarjanju novih sosesk iz¬
ločajo avtomobilski promet
in v naselju niso možne —
razen izjemoma, zaradi se¬
litev in podobno — vožnje z
motornimi vozili.

Gre za interese vseh
prebivalcev, zlasti pa otrok

Dnevni, zlasti pa nočni
hrup avtomobilov, hlapi go¬
riva, ki onečiščajo ozračje,
motnje pešcev v prometu,
izgube dragocenih zemljišč,
ki bi sicer rabila vsem kot
zelenice, parki, prostori za
oddih in — ne na zadnjem
mestu — za brezskrbno igro
otrok, in še neštete druge
okoliščine govore izrazito za
to, da je najbolj smotrno, če
avtomobilski promet, parki¬
ranje in garaže izločimo iz
ožjega stanovanjskega ob¬
močja naselij.

Do takih rešitev bomo
prej ali slej morali priti, saj
bo kmalu zmanjkalo pro¬
stora za parkiranje, zlasti pa
še za garaže in je prav za¬
radi tega edino umestno, da
že zdaj dokončno načelno
uredimo to vprašanje, kakor
so ga uredili v ekonomsko
in standardno razvitejših
deželah na severu.

Predlagam: v razdelitvi
prostora v naselju po nje¬
govi pomembnosti naj bo
avtomobilizmu jasno odka-
zan poseben in ločen prostor.
Garaže naj bodo koncentri¬
rane na ustreznem prosto¬
ru, kjer naj bo tudi manjša
servisna delavnica, bencin¬
ska črpalka, pralnica avto¬
mobilov itd. Tako bo vse to
skoncentrirano na najustre¬
znejšem prostoru ter bodo
vsa manjša popravila mož¬
na na najprimernejšem me¬
stu. Tu bo omogočena tudi
določena zaščita avtomobi¬
lov pred soncem, tatvinami
itd. Sam stanovanjski del
naselja bo pa tako mirnejši,
lepši in prijetnejši.

Kdor je nasprotnega mne¬
nja, naj ga prav tako v listu
objasni in podpre z dokazili.

Ing. D. O.

CEL PRAGOZD
RADIJSKIH IN TELEVI¬
ZIJSKIH ANTEN

Tovariš urednik,

zlasti pri večjih stanova¬
njskih stavbah je pogled
nanje skažen zaradi raznih
televizijskih in radijskih
anten in napeljav, ki so raz¬
metane po strehi in zuna¬
njih zidovih brez vsakega
sistema. Isto velja tudi za
telefonske instalacije, kar
vse kazi zunanji videz na¬
ših naselij.  I. P.

ODGOVOR: Že leta 1962
je bil sprejet občinski od¬
lok o obveznih notranjih
telefonskih instalacijah v
novih stanovanjskih in po¬
slovnih stavbah.  Lani 16.
junija pa je občinska skup¬
ščina sprejela tudi odlok o
obvezni notranji instalaciji
radijskih in televizijskih
anten v novih stavbah, ta¬
ko da bo vsako stanovanje
oz. poslovni prostor imel
notranjo lokalno napeljavo
radijskih in televizijskih
anten. Vsaka nova stavba
ima lahko največ toliko an¬
ten, kolikor je v stavbi
stopnišč. Namestitev zuna¬
njih antenskih napeljav pa
pri novih stavbah ni več
dovoljena.

Občinski sklad za ureja¬
nje zemljišč odgovarja:

Projekt Vodnikove ceste
je že izdelan do Draveljske
ceste. Cesto proti Pržanu s
križanjem predvidene ob¬
vozne železniške proge in
ceste bo treba rešiti z dru¬
gim projektom, ki pa še ni
naročen. Letos se že rekon¬
struira Vodnikova cesta od
Šišenske do Kamnogoriške
ceste (880 m). Rekonstrukci¬
ja do Zapuške ceste še ni
predvidena, ker za to ob¬
močje še ni izdelan urbani¬

stični zazidalni načrt. Zato
v krajši dobi ne moremo
računati na zvezo Vodniko¬
ve ceste s Pržanom.

Zaradi pospešene gradnje
individualnih stanovanjskih
hiš v Podgori in Pržanu je
torej potrebno in možno že
letos začeti z rekonstrukcijo
ceste Podgora—Iskra Pržan.
V Iskri so že pripravili na¬
črte. V ta namen je predvi¬
denih tudi 40 milijonov din.
Za to cestišče bodo porab¬
ljene tudi odvečne kocke iz
Celovške ceste.

J. Posavec

ZGRADIMO NOVO ŠIŠKO V ANKARANU!

Ljubljanski »Gradis« je pri Kopru zgradil celo naselje ta¬
kih ličnih montažnih hišic. Medtem ko stane v Ljubljani
1 kv. meter zazidane površine kar 140 tisoč din, je stal v
tem naselju 1 kv. meter zazidane površine samo 41 tisoč
din, torej skoraj 100 tisoč din prihranka pri vsakem kva¬
dratnem metru zazidane površine. Možna je gradnja teh
hišic s samo enim ali dvema prostoroma, kar bi gradnjo
še bolj pocenilo.

zahvaljujem se vam v imenu vseh interesentov za objavo
navodil o postopku za gradnjo garaž ,toda menim, da to
še ni vse. (Glej lansko novembrsko številko!)

Prav tako bi se morali javno pogovoriti tudi o tem, kje
in kako naj bodo v posameznih naseljih urejeni parkirni
prostori in garaže, da bo to v skladu z naraščajočimi po¬
trebami po lastnih vozilih, nič manj pa tudi s potrebami
prebivalstva, zlasti otrok, ki bivajo v teh naseljih.

ŠIŠENSKA TRIBUNA

7

Kako je letos z našim gospodarstvom?

gibanje gospodarstva na območju naše občine v prvih mesecih letos

Dajemo začasen pregled izpolnjevanja družbenega plana v prvih treh oz. štirih letošnjih mesecih.

• Vnovčena realizacija v

letošnjem razdobju januar
— april je bila za 30.6 mi¬
lijarde dinarjev ali 16.8%
večja kot v prvih štirih me¬
secih lani.

® Dinamika letnega plana

je dosežena s 27.5 %, torej
precej pod letnim planom
(33 %), vendar je običajno,
da gospodarstvo šele v dru¬
gem polletju doseže ali celo
preseže dinamiko plana.

® Slabše izpolnjevanje le
tošnjega plana, od lanskega
v prvih štirih mesecih opa¬
zimo v kmetijstvu (planira¬
no 93.0%, doseženo 91.7%),
gradbeništvu (110.2 : 102.3
odstotka) in obrti (102.5 % :
99.9 %).

•  Boljše izpolnjevanje
plana letos ugotavljamo v
vseh drugih panogah: indu¬
strija (112.4% : 113.1%),
promet (111.8% : 125.2%),
trgovina (101.9% : 137.3%)
in gostinstvo (107.0% : 129.2
odstotka). Medtem ko je v
industriji dinamika vnovče¬
ne realizacije nekoliko bolj¬
ša, pa fizični obseg indu¬
strijske proizvodnje narašča
nekoliko počasneje. Tako je
predviden 15% porast fizič¬
nega obsega po letošnjem
planu, v prvih štirih mese¬
cih pa je bil realiziran ko¬
maj za 10.9 %.

VEČ V IZVOZ

• Izvoženo je bilo v pr¬
vem tromesečju skupno v
vrednosti 1,670.333 ameri¬
ških dolarjev, oziroma za
13,2 % več kot v istem ob¬
dobju lani. Ker pa predvi¬
deva družbeni plan poveča¬
nje izvoza za 17,2%, de¬
jansko zaostajamo, saj je
letni plan izvoza dosežen v
prvem četrtletju kosaj s
15,3% (namesto vsaj 25%).

® Regionalna usmeritev
izvoza se je sicer izboljšala
na tržiščih s čvrsto valuto
(izvoženo 32,6 %), vendar še
ne dosegamo planiranih
proporcev (36,6%).

® Zaloge v gospodarskih
organizacijah so se poveča¬
le skladno s povečano rea¬
lizacijo prvega tromesečja.
Vendar pa hitreje naraščajo
zaloge nedovršenih proizvo¬
dov in končnih izdelkov od
zalog surovin in reproduk¬
cijskega materiala. Te za¬
loge celo relativno padajo
in so že občutno desortira-
ne. Zaradi nezadostnih ob¬
ratnih sredstev in narašča¬
nja zalog so se v gospodar¬
skih organizacijah nesoraz¬
merno povečale obveznosti
do dobaviteljev in sicer za
64.1 o/«, medtem ko terjatve
do kupcev nekoliko zaosta¬
jajo od porasta vnovčene
realizacije.

PREHITRO NARAŠČANJE
OSEBNIH DOHODKOV

® Zaposlilo se je v prvem.
tromesečju 1325 oseb, od teh
253 žena ,delovno razmerje
pa je prekinilo 1196 oseb
(213 žena). Po stanju konec
marca letos je bilo v gospo¬
darstvu zaposlenih 17.543
oseb (5925 žena), povečanje
znaša torej 129 oseb (40 že¬
na) ali 0,7 %.

• Fluktuacija delovne si¬
le v prvem tromesečju zna¬
ša 6,9% in je bila največja
v marcu (623 oseb) ,medtem
ko je v januarju in febru¬
arju odšlo skupaj 573 oseb.

• Največji porast števila
zaposlenih je bil v trgovini
in sicer 6,2% (družbeni
plan predvideva le 1,1 %),
nadalje v obrti 5,6% (pla¬
nirano le 3,9%) ter v go¬
stinstvu 5,2 % (plan 8,5 %).

• Povprečni mesečni ne¬
to osebni dohodki so se v
primerjalnem obdobju dvi¬
gnili za 36,7 %, v primerjavi
z lanskim povprečjem pa za
15,5%. Povprečni neto oseb¬
ni dohodki v gospodarstvu
so se povečali za 15.302 din,
torej so bili letos osebni do¬
hodki za 7619 din višji kot
v lanskem letnem povpreč¬
ju. Letošnji indeks porasta
v primerjalnem obdobju je
136,7 % ;  lanski pa 134,2%.
Ugotovitev: Osebni dohodki
letos naraščajo celo hitreje
kot so naraščali v prvem
tromesečju lani.

® Zmanjšalo se je število
zaposlenih, ki prejemajo
osebne dohodke do 25.000
din. V lanskem prvem tro¬
mesečju je prejemalo take
osebne dohodke 1269 zapo¬
slenih, letos pa le 148 zapo¬
slenih .

® Strukturni pregled raz¬
ponov osebnih dohodkov
kaže, da večina zaposlenih
(44%) prejema od 40 do 60
tisoč din, 24,1 % prejema
manj kot 40000 din, 31,8% pa
prejema več kot 60.000 din.

© Strukturna primerjava
osebnih dohodkov med in¬
dustrijo in obrtjo kaže da
je v obrti (ki ima manj vi¬
soko strokovnega kadra, tj.
kadra s fakultetno izobraz¬
bo) večji odstotek (16,1 %)
izplačanih osebnih dohod¬
kov nad 80.000 din kot pa v
industriji (12,1 %).

INVESTICIJSKA

POLITIKA

® Večjih investicij v in¬
dustriji v tem razdobju ni bi¬
lo, razen v tovarni Tesnilka
(rekonstrukcija obrata fe-
noplastov), Tovarni deko¬
rativnih tkanin (gradnje
tkalnice) in v Pivovarni
Union (rekonstrukcija po
predvidenem programu.

KJE SO VZROKI
ZA SLABŠE IZPOLNJE¬
VANJE PLANA?

® V kovinski industriji je

glavni vzrok za slabše iz¬
polnjevanje plana pred¬
vsem v slabši oskrbljenosti
z reprodukcijskim materia¬
lom, zlasti s proizvodi črne
metalurgije in v težavah z
obratnimi sredstvi. Posledi¬
ce: v večini podjetij povzro¬
čajo zaloge nedovršene pro¬
izvodnje obveznosti do do¬
baviteljev in terjatev do
kupcev, torej likvidnost po¬
djetij se je pretežno poslab¬
šala.

© V elektroindustriji ima¬
jo podjetja izredne težave
zaradi pomanjkanja repro¬
dukcijskega materiala, kar
onemogoča proizvodnjo v
planiranem obsegu in asor-
tirr.anu.

• V kemični industriji je

položaj isti in se tako lahko
proizvaja le v okviru raz¬
položljivih surovin. Povpra¬
ševanje po proizvodih ke¬
mične industrije pa je ved¬
no večje kot so proizvodne
zmogljivosti.

® Proizvodnja zamaškov,
zaporkov in izolacijskih
plošč je v celoti odvisna od
oskrbe z uvoženo osnovno
surovino (pluta in bela plo¬
čevina). V letošnjih zaostre¬
nih pogojih in možnostih
uvoza bo realizacija plana
problematična.

® Tekstilna industrija ima
enake težave ter zaradi tega
tudi ni planirala povečane
proizvodnje. Kljub dosedaj
sorazmerno dobro dosega-
nem planu (32—36 %) je
opaziti desortiranje zaloge
reprodukcijskega materiala,
tako v pogledu kakovostnih
vrst kot preje.

® Industrija predelave
usnja dosega predvidene di¬
namike izpolnjevanja pla¬
na. Prodaja je v stagnaciji
delno zaradi zamrznjenih
cen. Visoke cene domačega

vprašujte

KDAJ LAHKO DIREKTOR SAM UKREPA

reprodukcijskega materiala
povzročajo vedno težji pla¬
sma izdelkov na zelo zah¬
tevnih zapadnih tržiščih.

® V gradbeništvu mora¬
mo upoštevati negativni
vpliv zimske sezone, vendar
se letos tudi sicer že čuti
upadanje gradbene dejav¬
nosti, kar je posledica re-
strikcijskih ukrepov v grad¬
nji investicijskih objektov.
Zaostruje se konkurenca in
na licitacijah se je močno
povečalo število ponudni¬
kov.

® V cestnem prometu je

dosežena realizacija in sicer
v mestnem prometu boljša
kot v drugih prometnih de¬
javnostih, kar je v zimskem
razdobju zaradi snežnih in
drugih ovir medkrajevni in
tovorni promet manjši, me¬
stni potniški pa je nasprot¬
no večji.

KAJ PA BLAGOVNI
PROMET?

® V trgovini je dinamika
izpolnjevanja letošnjega
plana mnogo boljša od lan¬

skega, saj je bilo v prvih
štirih mesecih doseženo že
31,5% letnega plana. Lani
je bila v istem času dose¬
žena realizacija s komaj 23,6
odstotka.

• Letošnje zaostritve v
kreditiranju obratnih sred¬
stev in močno povečanje za¬
log (58,1 %) so imele za po¬
sledico, da so nenormalno
porasle obveznosti do doba¬
viteljev (390,6).

• Po teritorialnem princi¬
pu so trgovinska podjetja

(Nadaljevanje na 8. strani)

POMNI!
Javna tribuna
je najcenejši
slovenski list

Tovariš urednik,

v statutu naše delovne
organizacije je tudi določi¬
lo, da lahko direktor v nuj¬
nih primerih ukrepa sam
mimo upravnega odbora oz.
delavskega sveta. Ker bo¬
mo v zvezi z novim zako¬
nom o podjetjih in novim
temeljnjim zakonom o de¬
lovnih razmerjih v kratkem
dopolnjevali oz. spreminjali
statut naše delovne organi¬
zacije, me zanima:

® ali ni to nezakonito in
v nasprotju z načeli delav¬
skega samoupravljanja?

B. O.

ODGOVOR: Takšno dolo¬
čilo v statutu delovne orga¬
nizacije ni nezakonito, ven¬

dar je potrebno, da je hkra¬
ti navedeno

kateri so ti nujni ukrepi?

Razumljivo je, da v pri¬
meru požara, poplave, po¬
tresa ali kakšnih drugih
elementarnih nezgod direk¬
tor ne bo skliceval najprej
upravnega odbora ali celo
delavskega sveta in šele na
podlagi njihovih sklepov in
pooblastil začel ukrepati.
Prekoračenje direktorjevih
pristojnosti in kršenje de¬
lavskega samoupravljanja
bi pa vsekakor bilo, če bi
direktor samovoljno skle¬
pal in podpisoval razne, ma¬
terialne obveznosti (npr. o
najetju investicijskega kre¬
dita ali podobno) z izgovo¬
rom, da je bilo tako »samo¬
stojno« ukrepanje nujno za
radi kratkega roka, izredne
priložnosti ali podobno.

KAKO DOBIM PRIVATNO OBRT?

Vprašanje: Želim odpreti kleparsko delavnico v svoji
garaži. Moral bi jo povečati, nimam pa zato dovolj de¬
narja.

Prosim, kje in pod kakšnimi pogoji ter po kakšnem po¬
stopku bi lahko dobil manjše posojilo v ta namen.

J. P. Polje-Vodice

Obrtno delavnico lahko
ustanovi vsak,

— če je opravilno sposo¬
ben,

— če ima strokovno izob¬
razbo ali če je strokovno
usposobljen za opravljanje
določene obrti,

— če mu ni s pravomočno
odločbo sodišča prepoveda¬
no opravljanje obrti oziro¬
ma poklica,

—■ če ima poslovni pro¬
stor, ki ustreza higienskim
in tehničnim predpisom.

Poslovni prostor za opra¬
vljanje obrti predstavlja
posebno vprašanje, ki ga
morajo občinski organi ob¬
ravnavati individualno od
primera do primera. Zakon
(14. člen) sam določa, da po¬
slovni prostor v nekaterih
primerih sploh ni potreben.
Dovoljeno je, ob upošteva¬
nju predpisov o stanovanj¬
skih prostorih (40. člen za¬
kona o stanovanjskih raz¬
merjih) uporabljati kot po¬
slovni prostor tudi stano¬
vanje (26. člen zakona).

Samostojni obrtnik sme
imeti razen poslovnega pro¬
stora še poseben prostor za
prodajo svojih proizvodov,
sprejemanje naročil ipd. (27.
člen zakona). Splošni pred¬
pisi o higiensko-tehnični za¬
ščiti dela, sanitarni predpi¬
si in predpisi o uporabi po¬
slovnih prostorov, ki veljajo
za poslovne prostore druž¬
benih obrtnih delavnic, naj
se primerno uporabljajo tu¬
di za poslovne prostore sa¬
mostojnih obrtnikov (28.
člen zakona).

Obrtne in obrti podobne
dejavnosti, za katerih opra¬
vljanje ni potreben poslovni
prostor, so navedene pod
točko V. odredbe o obrtnih
gospodarskih dejavnostih
(Ur. 1. SRS, št. 10/64).

Zakonodajalec je torej
hotel olajšati ustanavljanje
obrtnih delavnic samostoj¬
nih obrtnikov tudi v pogle¬
du vprašanja poslovnih pro¬
storov. Da ne bi vprašanje
poslovnega prostora bilo
vzrok pregledov nadzornih
organov v poslovanju obrt¬
ne delavnice, je postavljen
pogoj (21. člen zakona), da
mora imeti samostojni obrt¬
nik pred ustanovitvijo de¬
lavnice primeren poslovni
prostor, če je le-ta seveda
sploh potreben.

Občinski organ, ki bo oce¬
njeval poslovni prostor, pa
mora upoštevati okolnosti,
v katerih namerava samo¬
stojni obrtnik opravljati
svojo obrt: obrtno dejav¬
nost, obseg dela, število za¬
poslenih, vzgojo vajencev
ipd.

Glede kredita pa se mo¬
rate obrniti na komunalno
banko in tam lahko, če ste
kreditno sposobni, dobite
potrošniško posojilo kakor
vsak drug občan.

Branko ZAJEC

$

ŠIŠENSKA TRIBUNA

Iz naših delovnih kolektivov

LITOSTROJ SKLENIL V INDIJI POGODBO ZA
8 MILIJONOV DOLARJEV

(Nadaljevanje s 7. strani)
na drobno in njihove poslo¬
valnice na območju občine
dosegle v prvem tromesečju
skupni promet 2,2 milijarde
din. Močno se je povečal
virmanski promet in proda¬
ja na potrošniška posojila.

# Visoko povečanje bla¬
govnega prometa je bilo tu¬
di zaradi .tega, ker je bilo
odprtih več novih trgovin
in so bile v nekaterih trgov¬
skih lokalih z adaptacijami
razširjene dosedanje pro¬
dajne kapacitete.

® Trgovska mreža je zla¬
sti v mestnem delu dokaj
dobro razširjena in bo tre¬
ba v bodoče poskrbeti, da
se urede in povečajo lokali
tudi v nemestnih predelih
naše občine.

ličinsko le za 10,6 %>, vred¬
nostno pa za 23,4 »/o, torej
se je vino podražilo za 11 °/o.
Podobno je tudi pri drugih
gostinskih proizvodih.

© Vrednost prodane hra¬
ne, prenočišč, napitkov, ci¬
garet, spominkov itd. nara¬
šča v gostinstvu nekoliko
hitreje in prodaje. Prodaja
hrane relativno manj na¬
rašča, verjetno zaradi moč¬
no povečanih cen.

® Nočnine tujih turistov so
se povečale za 19 °/o, doma¬
čih pa za 10,8 %>. Izboljšal
se je tudi povprečni čas bi¬
vanja na območju naše ob¬
čine.

IN GOSTINSTVO?

• Gostinstvo je vprvih
štirih mesecih doseglo po
vnovčeni realizaciji že 31,5
odstotkov letnega plana, ker
pa se bo prava sezona šele
pričela, bo družbeni plan,
ki je letos predvideval ko¬
maj 7 °/o povečanje, visoko
prekoračen.

@ Večji finančni obseg
prometa v gostinstvu je tu¬
di posledica višjih cen. Pro¬
daja vina se je povečala ko-

PA OBRT?

® V obrti se zaostrujejo
razmere zaradi pomanjklji¬
ve oskrbe z reprodukcijskim
materialom. To povzroča
nerealno kopičenje zalog
istega materiala, ki je tre¬
nutno na razpolago čeprav
ostane daljši čas neizkori¬
ščen. Pri obrtnih podjetjih,
ki proizvajajo za trgovino,
deloma upadajo naročila
zaradi zaostrenega krediti¬
ranje trgovine in zmrznje¬
nih cen.

® Nova obrtna podjetja so

letos nastala iz bivših ser¬
visov krajevnih skupnosti.

NUJNA JE USTALITEV GOSPODARSTVA

Da bi se odpravila nestabilnost in uspešneje uresničeva¬
le predvidene pozitivne spremembe v našem gospodarstvu
(glej resolucijo zvezne skupščine o izgradnji gospodarske¬
ga sistema!), so bili sprejeti razni dodatni začasni ukrepi
in sicer določene omejitve: na področju investicij, krediti¬
ranja obratnih sredstev, omejitve dviganja cen tid. Priča¬
kujemo, da bodo tako ustvarjeni pogoji za boljše ekonom¬
ske kriterije v menjavi z inozemstvom, spremembe v de¬
litvi narodnega dohodka v korist splošne in osebne potroš¬
nje, pa tudi spremembe v delitvi dohodka med delovnimi
organizacijami in družbo, ker brez stabilnosti v gospodar¬
skih gibanjih, ni mogoče izvrševati takih premikov.

Zaradi uvedbe teh ukre¬
pov so gospodarske organi¬
zacije zašle v določene te¬
žave:

— Kritična oskrba z do¬
mačim reprodukcijskim ma¬
terialom.. Zaloge so relativ¬
no manjšajo, poleg tega pa
postajajo vse bolj desorti-
rane.

— Nezadovoljiva oskrba z
uvoženim reprodukcijskim
materialom, zlasti v tekstil¬
ni, kemični, uknjarski, ko¬
vinski, elektro in lesni (plu-
ta) industriji (poleg nezado¬
voljivih deviznih sredstev,
so tudi dobave uvoženih
materialov v precejšnji za¬
kasnitvi zaradi nepravočas¬
no nakazanih deviz s strani

Jugo-banke).

— Zamujanje dobav ko¬
operantov predvsem v pod¬
jetjih kovinske industrije.

— Spremenjeni pogoji
kreditiranja obratnih sred¬
stev v trgovini (50 % omeji¬
tev kreditov za nakup bla¬
ga, zaostreni kriteriji za
odobravanje kreditov za iz¬
redne zaloge itd.).

— Večanje zalog gotovih
proizvodov v industriji in
proizvodni obrti zaradi
oklevanja trgovine pri na¬
ročilih^ ker pri zamrznjenih
cenah trgovina ne sme spre¬
meniti prodajnih cen tudi
tam, kjer so bila že odobre¬
na povišanja.

TEŽAVE REŠUJMO TAKOJ Z LASTNIMI SILAMI!

Navedene težave bodo morale gospodarske organizacije
reševati predvsem same. Ne smejo čakati in pričakovati,
da bodo te probleme reševale višje družbeno-politične
skupnosti, gospodarske zbornice in banke.

Gospodarske organizacije
bodo morale predvsem:

® Usmeriti sredstva lani
ustvarjenih skladov za vla¬
ganja v obratna sredstva.
Do sedaj je bila namreč
praksa, da so gospodarske
organizacije za povečan ob¬
seg proizvodnje in prometa
najemale bančne kredite.

® Kritično preceniti letoš¬
nje investicijske programe
in investirati le v tista
osnovna sredstva, ki bodo

povečala izvoz brez dodat¬
ne večje obremenitve de¬
vizne bilance.

® Pospešiti izvajanje pla¬
niranih izvoznih nalog: Rea¬
lizacija izvoza v prvem tro¬
mesečju ni zadovoljiva. Za¬
radi povezovanja izvoza z
uvozom, bodo podjetja, ki
ne bodo močneje vključena
v mednarodno delitev dela,
zašla še v večje težave, ker
jim Jugo-banka ne bo po¬
skrbela deviz brez konkret¬

nih izvoznih uspehov.

® Skrbeti za večjo usta¬
ljenost zaposlenih, kajti le¬
tošnja sorazmerno visoka
fluktuacija delovne sile, zla¬
sti v marcu, negativno vpli¬
va na storilnost dela. Nove
delavce naj sprejemajo le
tam, kjer je to ekonomsko
utemeljeno (večja intenziv¬
nost dela).

® Tesneje povezovati
osebne dohodke z rezultati
dela, uspehi delovne enote
in podjetja kot celote. Le¬
tošnji rezultati gospodarstva
ne opravičujejo hitrejšega
dviga osebnih dohodkov
(15,5%) od lanskega pri¬
merjalnega obdobja (13*3
odstotka). Ali so upravičeni
visoki osebni dohodki vo¬
dilnih delavcev v nekate¬
rih delovnih organizacijah?

# Posvečati večjo skrb
strokovnemu usposabljanju
kadrov, posebno ker imamo
v gospodarstvu na območju
naše občine še vedno neza¬
dovoljiv kvalifikacijski se¬
stav zaposlenih. Poleg stro¬
kovnega izobraževanja na
delu, bodo morale gospodar¬
ske organizacije v večji me¬
ri skrbeti za razvoj stro¬
kovnega šolstva, ki je glav¬
ni vir nove kvalificirane de¬
lovne sile.

® Doseči hitrejše obrača¬
nje obratnih sredstev z bolj¬
šimi organizacijskimi ukre¬
pi: Visok dvig terjatev do
kupcev in obveznosti do do¬
baviteljev je treba čimprej
zmanjšati. J. B.

Litostroj je sklenil z in¬
dijskim investitorjem Ka-
mani Industrial Corporation
Ltd v Bombayu izvozno po¬
godbo za dobavo strojne in
elektro opreme za komplet¬
no železarno s kapaciteto
150.000 ton surovega železa
letno, Vrednost zaključene¬
ga posla je približno 8 mili¬
jonov dolarjev, dobavni rok
pa 2 leti.

Ta pogodba, ki je uspešna
afirmacija naše industrij¬
ske proizvodnje je dokaz,
da imajo naša podjetja še
ogromne skrite rezerve in
možnosti uspešnega nasto¬
panja na mednarodnih trži¬
ščih, če pri tem sodeluje
več naših podjetij po na¬
čelu specializacije. To je
tudi prvi večji mednarodni
poslovni uspeh poslovnega
združenja »Smelt«.

PLANICA ŠPORT CISTI PRED SVOJIM PRAGOM . ..

Podjetje Planica-Šport je zašlo v nevzdržen položaj ter v
težavne finančne razmere predvsem zaradi neurejenih no¬
tranjih razmer in slabega vodenja. Razumljivo je, da je
vzdušje v taki delovni skupnosti vse prej kot prijetno in
vzpodbudno. Največ krivde za vse to je bilo nedvomno na
direktorju, komercialnem vodju in računovodju, ki so jih
zaradi tega razrešili teh dolžnosti.

Občinska skupščina je z
jamstvom za kratkoročni
kredit v višini 20 milijonov
din omogočila, da v Plani-
ca-športu dokončajo že za¬
četo proizvodnjo, izpolnijo
svoje izvozne pogodbene
obveznosti ter zmanjšajo
odvišne zaloge. Razumljivo
je, da bo nujno predvsem
zboljšanje organizacije pro¬
izvodnje in poslovanja. Zla¬
sti bo potrebno skrbeti za
boljše obveščanje in zainte¬
resiranost ter aktivno sode¬
lovanje vseh članov te de¬
lovne skupnosti.

varni Lek, kakor tudi po¬
stavljati vprašanja ali pa
oddajati dopise za interno
glasilo »Kolektiv«, so na¬
mestili v tovarni posebno
rdečo skrinjico za mnenja,
pripombe in kritiko.

Želimo, da bi podobne
ukrepe osvojile vse delovne
skupnosti, družbene organi¬
zacije in sveti krajevnih
skupnosti, kajti tudi to je
sestavni del ustavnega na¬
čela javnosti.

MNENJA, PRIPOMBE
IN KRITIKA

Da bi vsak član delovne
skupnosti dobil možnost da¬
janja svojega mnenja, pri¬
pomb in predlogov k raznim
aktualnim problemom v to-

Koliko novih
naročnikov ste ze

zbrali v Vašem ;
delovnem
kolektivu?

NARAŠČANJE VREDNOSTI

Pojavljajo se prvi ugodni
znaki zadnjih ukrepov za
zboljšanje na gospodarskem
področju. Tako je bilo lani
decembra v obtoku 460 mi¬
lijard din, letos januarja pa
samo 439 milijard din, torej
kar za 21 milijard din manj.
Z zaostritvijo pogojev za
najemanje potrošniških kre-

DINARJA

ditov se prav tako zmanjšu¬
je pritisk potrošnikov na
domačem tržišču, kar bo
nujno vodilo k iskanju skri¬
tih rezerv v proizvodnji,
zniževanju proizvodnih stro¬
škov ter v zvezi s tem pro¬
dajnih cen ter k borbi za
boljšo kvaliteto proizvodov.

O vsakem nastalem pro¬
blemu razpravljajmo toliko
časa, da najdemo času in
našim možnostim najustrez¬
nejšo rešitev ter nato z enot¬
nimi predlogi in zahtevami
na vseh zborih volivcev pre¬
pričajmo pristojne, da se bo¬
do taki enotni sklepi vseh
interesentov začeli tudi iz¬
vajati takoj, brez vsakega
zavlačevanja.

Vsi moramo jesti, zato nas vse zanima

kako le z našim kmetijstvom

NUJNI SO USTREZNI OBRATNI IN INVESTICIJSKI
KREDITI

Tovariš urednik,

v februarski številki lista
ste uvedli zelo zanimivo no¬
vo rubriko: Vsi moramo je¬
sti, zato nas zanima, kako
je z našim kmetijstvom. Po¬
novno ste jo napovedali v
majski številki, vendar ste
na omenjeni strani objavili
le manjši članek o Agro¬
kombinatu. Res nas zani¬
majo ta vprašanja, saj se
prav na področju kmetij¬
stva dogajajo največje ano¬
malije.

Naš živilski trg je razme¬
roma slabo založen in drag.
Kmetijska zadruga ne od¬
kupuje zelenjave, živina iz
ljubljanske okolice je bila
npr. odkupljena za potroš¬
nike v Čakovcu.

Kmetijske gospodarske
organizacije so imele lani v
Sloveniji milijardo in pol
din izgub, med njimi največ
ljubljanski Agrokombinat.
Zdaj je v Sloveniji že 17

tisoč praznih stojišč v hle¬
vih. Razen tega je občutno
zlasti pomanjkanje kmetij¬
ske mehanizacije.

Brez potrebnih finančnih
sredstev, zlasti nujnih ob¬
ratnih in investicijskih kre¬
ditov, ne bo možno uresni¬
čiti družbeni plan v kme¬
tijstvu. Tudi pomladanske
poplave bodo povečale kri¬
tičnost preskrbe.

Menim, da bi zlasti koo¬
peraciji z zasebnimi kmeto¬
valci morali posvetiti več
pozornosti ter jo razviti do
največjih možnosti. O. F.

tika ni pravilna, da so zlasti
kratkoročni krediti za kme¬
tijstvo preveliko in nesmi¬
selno breme. Marx je v svo¬
jem »Kapitalu« jasno napi¬
sal, da je kmetijstvo naj¬
manj akumulativno in da
kapitalisti investirajo vanj,
ko so vsa industrijska po¬
dročja že zasičena z inve¬
sticijami. Mi pa dajemo
Agrokombinatu kratkoročne
kredite, čeprav vemo, da jih
najmanj 8 let ne bo sposo¬
ben likvidirati.

Povejte nam kratko in
jasno:

KAJ JE Z AGROKOMBI¬
NATOM?

Tovariš urednik,

marsikaj se šušlja o na¬
šem Agrokombinatu. Zakaj
in čemu si ne natočimo či¬
stega vina? Kaj skrivamo
in zakaj? Če treba, priznaj¬
mo, da naša kmetijska poli-

— kakšni so dosedanji
uspehi Agrokombinata,

. — kje so njegove osnov¬

ne slabosti,

— kakšno je njegovo se¬
danje resnično stanje,

— kašne možnosti obsta¬
jajo za prihodnje in

— kaj namerava v zvezi
z vsem tem ukreniti naša
občinska skupščina.

ŠIŠENSKA TRIBUNA

9

Več za naš turizem!

nujni ukrepi za zboljšanje našega turizma

Naša občina ima vse pogoje zlasti za razvoj turističnega gospodarstva, saj leži na krizi
šču poti proti morju, v gore in na jug naše dežele. Na našem območju so tudi izredno
lepi tereni za izlete kot Katarina, Toško čelo, Mostec, Šmarna gora, Zbiljsko jezero itd.
Najlepši predeli so nedvomno v Medvoški kotlini in okolici. Čeprav so zelo obiskani, ni¬
so dovolj negovani.

Za turistična območja na¬
še občine moramo bolj skr¬
beti in preprečevati zlasti
nered, ki vlada pri raznih
gradnjah. Zelo slabo je, ker
turistični delavci in turi¬
stična društva ne sodelujejo
pri izdelavi načrtov za bo¬
doče rekreacijske centre, saj
bi lahko dajali prav korist¬
ne pobude. Premalo skrbi¬
mo za lepši izgled turistič¬
nih krajev. Zlasti obrobni
predeli naše občine so v ce¬
lot: prepuščeni le svetom
krajevnih skupnosti. Tudi
ni predvidenih skoro nič
sredstev za turistične olep¬
ševalne namene.

DELOVNE SKUPNOSTI
SO PREVEC PASIVNE

Poseben problem je iz¬
gled tovarn in drugih jav¬
nih zgradb ter njihove oko¬
lice. Energično moramo za¬
htevati, da upravljalci po¬
svetijo več skrbi temu
vprašanju, saj bo to prispe¬
valo k higienskemu in kul¬
turnemu razvoju delovne
skupnosti, kakor tudi k
večji produktivnosti dela in
ugledu kolektiva.

'I RISTICNA društva
KJE STE, KAJ DELATE?

Po ustanovitvi Turistič¬
nega društva Šiška imamo
v naši občini skupno 5 tu¬
rističnih društev. Njihova
osnovna naloga je, da se
utrdijo in usposobijo za re¬
ševanje družbenih proble¬
mov na področju turistične
dejavnosti. Uveljavijo naj
se kot najpomembnejša gi¬
balna moč turistične druž¬
bene dejavnosti.

ALI SI ŽE ČLAN
TURISTIČNEGA
DRUŠTVA?

GOSTINSKI DELAVCI —
VEC GIBČNOSTI

Tudi z gostinstvom, z od¬
nosom do gostov, s hitrostjo
uslug in drugimi ukrepi za
pridobivanje gostov nismo
zadovoljni. Na najlepših
predelih občine ni razvito
ne gostinstvo ne trgovina.
Cestno omrežje je izredno
slabo. Pokrajino kvarijo
divje gradnje. Vse to ne
prispeva k privlačnosti po¬
krajine niti za domače niti
za tuje turiste. Tudi turi¬
stična vzgoja občanov je
prešibka.

TURIZEM IN TRGOVINA

V turizmu ima precejšnjo
vlogo tudi trgovina, ki je v
času največjega navala zelo
slabo organizirana. Zahte¬
vati je treba, da trgovsko
podjetje »LOKA« moderni¬
zira trgovino v Medvodah
in se posveti tudi Smledni¬
ku, ki postaja važen turi¬
stičen kraj. Če bo potrebno,
je treba zainteresirati za to
tudi trgovska podjetja v
Ljubljani.

TEMELJNE NALOGE

OBMEJNO SREČANJE
PIONIRJEV

Tudi letos je bilo obmej¬
no srečanje pionirjev iz ob¬
čine Kranj in Šiška s pio¬
nirji avstrijske demokratič¬
ne organizacije »Kinderland
— Junge Garde« iz Celovca,
ki so jo naši pionirji spre¬
jeli na jeseniški železniški
postaji. Nato so priredili
kratek kulturni program
pred Prešernovo rojstno hi¬
šo v Vrbi ter si ogledali
kraj grozotnega trpljenja
naših borcev za svobodo v
Begunjah. Položili so vence
na grobove padlih žrtev v
Begunjah in v Dragi. Na tej
komemoraciji je med dru¬
gim govoril tudi koroški
deželni sekretar Komuni¬
stične partije Avstrije ter
poslanec Hans Kalb, ki je
zaželel našim pionirjem vse
najboljše tudi v slovenskem
jeziku.

S takimi prijateljskimi
srečanji se krepi v najmlaj¬
šem rodu tovarištvo, ki je
temelj miru in sožitja med
sosednimi narodi. Š.

O Vključiti je treba čimveč občanov v turistična društva
in tako vplivati na turistično vzgojo občanov, zlasti mla¬
dine.

@ Pritegniti moramo čimveč gospodarskih organizacij
oziroma delovnih skupnosti v turistična društva zaradi so¬
delovanja na področju turizma in aktivne rekreacije čla¬
nov njihovih delovnih skupnosti.

® Povezati moramo turistična društva s sveti krajevnih
skupnosti, političnimi in družbenimi organizacijami in za¬
četi skupne turistične akcije.

® Občinski politični forumi in organi občinske skupščine
naj posvetijo večjo pozornost turističnim organizacijam,
jim moralno in materialno pomagajo, hitreje proučujejo in
rešujejo njihove predloge.

© Vsa turistična društva naj se povežejo tudi z drugimi
družbenimi organizacijami in društvi (SZDL, ZMS, tabor¬
niki, vrtičkarji itd.) ter skupno razvijajo razne turistične

akcije.


Zbiljsko jezero je še vedno med zelo privlačnimi izletniškimi točkami

PRIJETNO LETOVANJE V DOMOVIH POČITNIŠKE
SKUPNOSTI

Pred šestimi leti je bila ustanovljena počitniška skup¬
nosti pri našem občinskem sindikalnem svetu z namenom,
da omogoči delovnim ljudem in njihovim družinam ce¬
nen, udoben in prijeten letni oddih.

V tem času smo odprli
vrsto lastnih počitniških do¬
mov na obalah našega mor¬
ja in pod snežnimi alpskimi
vrhovi (Kje so ti počitniški
domovi in koliko je v njih
prostora smo navedli v maj-

REKREACIJA

ski številki našega lista. Po¬
drobne informacije dobite
po telef. 31-20-11, interna
285 ali pa ustno v palači ob¬
činske skupščine, Celovška
121/IV, soba št. 418).

V šestih letih poslovanja
smo že uspešno preboleli
razne »otroške« bolezni kot
pomanjkljivo poslovanje
uprave in posameznih do¬
mov, zamude v finančnih
obračunih in razni drugi
spodrsljaji, ki so povzročali
slabo kri takratnim dopust¬
nikom.

Tudi s sedanjim načinom
dela še vedno nismo zado¬
voljni ter ise še naprej
vztrajno borimo za boljšo
organizacijo poslovanja,
preskrbe in sploh skrbi za
dopustnike. Zadovoljstvo
naših gostov v letošnji do¬
pustniški sezoni nam bo po¬
glavitna vzpodbuda za naše
nadaljnje delo.

Delovnim ljudem, ki žele
preživeti svoj dopust v na¬
ših počitniških domovih, ne
nameravamo nuditi le oddih
v lepem turističnem kraju
in ob dobri prehrani, tem¬
več jim želimo dati v pri¬
hodnje še več, tako da si
bodo dopustniki pri nas ob
udobnem cenenem in pri¬
jetnem letovanju, oddihu iri
počitku ohranili naše uslu¬
ge v trajnem, prijetnem
spominu.

TABORNIKI PROSLAVILI
DAN MLADOSTI

Šišenski taborniki razvi¬
jajo vse večjo aktivnost in
iniciativnost. Tudi mladin¬
ski praznik so proslavili z
drugimi ljubljanskimi ta¬
borniki tako, da so na ti¬
volskih travnikih postavili
svoje šotore ter prikazali
vrsto taborniških iger in
tekmovanj.

© Število tabornikov na
območju naše občine nara¬
šča. Pri nas je bilo že lani
okrog 300 aktivnih taborni¬
kov, sedaj pa jih bo kmalu
500. Pripravljajo pa ustano¬
vitev nove enote, ki bo še
povečala število članov.
Funkcionarji naših taborni¬
ških enot so mlajši mladin¬
ci, saj je najmlajši načel¬
nik enote star komaj 13 let,
kar predstavlja svojevrsten
»rekord«, posebno še, če ve¬
mo, da kljub temu delo v
redu poteka. Tako 15, 16 in
17-letni taborniški funkcio¬
narji vzgajajo mlajše in se¬
veda obenem tudi sebe.

® Odred ROŽNIK, tre¬
nutno najboljša enota v ob¬
čini je bil že dvakrat med
najboljšimi v Sloveniji —
prejel je najvišji naziv za
odlično delo »Partizanski«
zato se bo letos udeležil
Tabora bratstva in enotno¬
sti v Makedoniji kot pred¬
stavnik republiške zveze ta¬
bornikov. Tega tabora se
bo udeležilo nekaj funkcio¬
narjev iz vsake osnovne
enote v Šiški. Tako bo ta
delegacija v bistvu delega¬
cija občine Šiška. Člani na¬
še Ljudske tehnike bodo po¬
skušali vzpostaviti radijsko
zvezo Ohrid : Ljubljana,
kar bi bilo posebno doživet-
roma za članstvo.

10

Krajevna skupnost

O VLOGI IN POMENU KRAJEVNE SKUPNOSTI

Na zadnjem zboru obča¬
nov KS Hinko Smrekar je
bilo precej živo. Dejavnost
uslužnostnih servisov, kar
bi morala biti le ena od
mnogih nalog KS, je bila
doslej poglavitna skrb KS,
kar je bilo nujno zaradi
ustvarjanja ekonomske ba¬
ze. Delo s servisi je odvzelo
organom KS tri četrtine ča¬
sa. Tako jim je za bistveno
namensko delo ostalo le če¬
trtina vsega časa.

Sveti KS morajo skrbeti
za samoupravo in samopo¬
moč občanov, za socialno
dejavnost, za vzgojo in var¬
stvo otrok in mladine, za
ostarele, za družbeno pre¬
hrano, razvedrilo, splošno
rekreacijo, komunalno ure¬
ditev. Zbirati morajo želje
in predloge občanov in skr¬
beti za njihovo realizacijo.
Skrbeti morajo za povezavo
dela vseh množičnih orga¬
nizacij, poravnavo sporov,
skratka za oživljanje ne¬
kakšne »razširjene družine«
na vseh področjih.

Poslovanje hišnih svetov,
komisij za varstvo otrok, za
zdravstvo in socialno var-

DRAVLJE

• Ureditev Vodnikove ce¬
ste, posebno na nepregled¬
nem ovinku ob gostilni »Pri
Gusteljnu«, je za to območ¬
je zelo pomembno in nujno.
Zaradi tega bi bilo zelo
umestno, da bi se letos že
začeta dela na rekonstruk¬
ciji Vodnikove ceste pri
osnovni šoli nadaljevala tu¬
di v Dravljah.

• Gasilsko društvo je ko¬
nec maja proslavilo 60. ob¬
letnico svojega uspešnega
delovanja in vedne priprav¬
ljenosti priskočiti požrtvo¬
valno na pomoč povsod,
kjer je to potrebno.

C Zbor občanov je konec
maja razpravljal o delu sve¬
ta Krajevne skupnosti ter
obenem pomladil in obnovil
svoje vrste, kar navdaja
občane (zlasti mlajše), z za¬
upanjem, da se bodo konč¬
no začela učinkoviteje reše¬
vati razna pereča vpraša¬
nja.

MEDVODE

• Proslava dvajsete ob¬
letnice osvoboditve v Med¬
vodah je bila res lepa. Sko^
ro vse množične organizaci¬
je in delavski sveti so pod
vodstvom krajevnega odbo¬
ra SZDL sodelovali pri pro¬
slavi. Na zborovanju v ki¬
nodvorani DPD Svoboda
Medvode je sodelovalo 11
delavskih svetov. Okoli 100
članom delavskih svetov in
častnim gostom je govoril
Tone Plešec o delavskem
samoupravljanju.

• V partizanskem pohodu
ob dvajsetletnici osvobodit¬
ve je sodelovalo preko 130
aktivnih borcev. Partizan¬
ske patrole so podale ra-
port predsedniku krajevne¬
ga odbora ZB, ki jih je po¬
zdravil s krajšim nagovo¬
rom. V partizanskem rriitin-

stvo, za telesno vzgojo, za
komunalno dejavnost, za
požarno varstvo, za civilno
zaščito, za organizacijo ci¬
vilnih pogrebov, poravnal¬
nih in potrošniških svetov
bo treba še bolj razviti.

Naša KS, ki ima skoro
7000 prebivalcev in 567 hiš
(od tega 83 SLP), bo še na¬
prej skrbela za , zadostne
uslužnostne storitve tako za
hišne svete kot tudi za po¬
samezne občane. Ukinitev
olajšav za drobna, nerenta¬
bilna uslužnostna dela je
bila preuranjena, saj bomo
še precej časa vezani na po¬
pravila.

Občani se pritožujejo nad

visokimi cenami uslug. Prej
je režijska ura stala 450 din,
zdaj več kot 800 din, razen
tega pa se obrtna podjetja
izmikajo drobnim, toda po¬
trebnim uslugam. Občani
tudi niso zadovoljni z ne¬
urejenim načinom gradnje
skupinskih garaž. Sprašuje¬
jo tudi, kdaj se bo začel
graditi prepotrebni dom
družbenih organizacij v
Spodnji Šiški. M. M.

gu so sodelovali tudi pevci
kulturno-prosvetnega dru¬
štva iz Sore in kulturno-
prosvetno društvo Tine Ro¬
žanc s svojo folklorno sku¬
pino. Mitingu je prisostvo¬
valo preko tisoč občanov.

® Medvodski turizem ne
ustreza dejanskim potre¬
bam, saj postajajo Medvode
pomemben turistični center
in bi bilo prav, če bi pred¬
videli tukaj tudi zgraditev
bencinske črpalke ter dru¬
gih turističnih objektov.

® »Kodrinov mlin« v Dra-
gočajni še vedno stoji ne¬
izkoriščen. Primeren pa je
zlasti za turizem in bi zara¬
di tega bilo umestno, če bi
ga ponudili kakšnim intere¬
sentom izven republike za
ureditev počitniškega doma.

® Pester program turi¬
stične dejavnosti je sestavil
novi odbor turističnega dru¬
štva, ki je bil izvoljen na
zadnjem občnem zboru.

® Mladinska sekcija turi¬
stičnega društva Medvode,
ki je bila pred kratkim
ustanovljena, je vnesla v
društveno dejavnost novo
razgibanost. Mladi turistič¬
ni delavci so si ogledali
razne turistične zanimivo¬
sti po Sloveniji ter si pri¬
dobili novih izkušenj za
svoje nadaljnje delo. Kaj pa
mladinska sekcija pri dru¬
gih turističnih društvih na
območju naše občine?

• Goričanski grad je ure¬
jen v muzej orientalskih
kultur. Ima pa tudi poseben
oddelek za narodnoosvobo¬
dilno gibanje, ki je vezan
na znano pokrajinsko kon¬
ferenco KPJ za Slovenijo,
ki je bila 1934. leta v tem
gradu. Nujno bi bilo, da se
v prostorih nekdanje pri¬
stave čimprej uredi ustrez¬
no gostišče za številne obi¬
skovalce.

LITOSTROJ

® Pionirski odred osnov¬
ne šole Hinka Smrekarja si
je na dan mladosti v šport¬
nem tekmovanju ljubljan¬
skih pionirjev priboril prvo
mesto in prvo nagrado.

PIRNIČE

® Ustna javna tribuna o

urbanizaciji, stanovanjski in
komunalni politiki je vzbu¬
dila veliko zanimanje, sa je
bilo navzočih 282 prebival¬
cev, ki so z zanimanjem po¬
slušali ing. Cerarja, ing. Bo¬
hinca ter tovariše Kranjca,
Jelenca, Joviča in druge, ki
so nato odgovarjali tudi na
postavljena vprašanja.

ŠENTVID

O Mladinski aktiv šentvi¬
ške gimnazije si je na
športnem tekmovanju ljub¬
ljanske mladine na dan
mladosti priboril prvo me¬
sto in prvo nagrado.

® Turistično društvo Šent¬
vid je imelo po dveh letih
mirovanja ponovno občni
zbor ter je že poživilo svoje
delo. Novi odbor s podpred-
nikom tovarišem Merjascem
si je že sestavil obsežen
program dela in akcij ter
upamo, da bo začeto delo
vztrajno nadaljeval, razvi¬
jal in izpopolnjeval.

® Tekmovanje v akciji
za lepšo ureditev hiš, ocvet-
ličenje oken, ureditev zele¬
nic, predvsem pa vzdrževa¬
nje čistoče in prikupne zu¬
nanjosti, ki ga organizira
naše Turistično društvo, bo
nedvomno mnogo prispeva¬
lo k večji privlačnosti naših
krajev, kar bo pozitivno
vplivalo tudi na razvoj tu¬
rizma.

® Turistični filmi in pre¬
davanja, ki jih predvideva
TD, bodo prispevali k raz¬
voju smisla za razvoj in po¬
speševanje turizma. Pri tem
bo TD posvetilo posebno
pozornost zlasti mladini.

® Koordinirane turistične
akcije Turističnega in Pla¬
ninskega društva, Počitni¬
ške skupnosti, Počitniške
zveze, tabornikov, Društva
prijateljev mladine, krajev¬
nih skupnosti in drugih, ka¬
kor tudi ožje tozadevno so¬
delovanje z organi občinske
skupščine, gospodarskimi in
sindikalnimi organizacijami
bodo nedvomno precej pri¬
spevale k temu, da se bodo
zlasti tuji turisti, ki sedaj le'
zdrve skozi naš kraj, dalj
časa zadržali tudi pri nas,
kar bo nedvomno ugodno
vplivalo na večji dotok tu¬
jih deviz.

® Zasebne turistične sobe

predstavljajo ugoden vir
dodatnih dohodkov za vsa¬
kega domačina ,ki razpola¬
ga z ustreznimi možnostmi.
Več o tem lahko zveste v
pisarni našega Turističnega
društva.

® Gaudeamus igitur ...

Četrtošolci naše gimnazije
so po stari tradiciji tudi le¬
tos zaključili šolski pouk s
povorko po Šentvidu in Ši¬
ški, Žarečih lic in z rdečimi
nageljčki in svečami v ro¬
kah so prepevali svojo »O
venereabilis ...«  in »Gaude¬
amus igitur...« Marsikdo
pa se je ob tem spomnil na
svoja mlada leta, ki so po¬
tekala pod precej drugačni¬
mi in težjimi pogoji življe¬
nja.

• 113 absolventov šentvi¬
ške gimnazije se te dni zno¬
ji ob opravljanju zaključne¬

ga izpita. Želimo jim vso
srečo!

TRNOVEC-TOPOL

® Gradnja občinske ceste
IV. reda z okrog 30 propusti
je že v teku. Cevi so nabav¬
ljene, težave so le z nabavo
potrebnih količin cementa
in betonskega železa. Prav
tako popravljajo vaške po¬
ti, tako da bi postopoma
imelo vsako naselje vse
svoje ceste usposobljene za
avtomobilski promet, kar
bo nedvomno prispevalo k
povečanju tujskega prome¬
ta.

OBČINSKA PROSLAVA

DVAJSETLETNICE

OSVOBODITVE

V soboto, 22. maja, je bi¬
la v nabito polnem manj¬
šem delu nove športne dvo¬
rane v Tivoliju občinska
proslava dvajsetletnice svo¬
bode. Proslave se je udele¬
žila tudi sovjetska delega¬
cija. Program, v katerem so
sodelovali Akademski pev¬
ski zbor, folklorna skupina
»Tine Rožanc«, zabavni an¬
sambel »Veseli Šentvidčani«
in glasbena šola »Franca
Šturma«, je bil kvaliteten,
čeprav je bil zaradi pre¬
majhne dinamične razgiba¬
nosti tu in tam predmet do¬
ločenih kritičnih pripomb.

Prireditev je izvedel pri¬
pravljalni odbor občinskih
družbenih organizacij pod
predsedstvom Mire Isako-
vičeve.

PESTER IZOBRAŽEVALNI
PROGRAM DELAVSKE
UNIVERZE

Naša delavska univerza
je razvila izredno pester in
bogat izobraževalni pro¬
gram, zlasti na družbeno¬
ekonomskem, strokovnem
in splošnem področju.

Posebno pozornost je po¬
svetila strokovnemu izob¬
raževanju kadrov v gospo¬
darstvu z raznimi tečaji, po¬
svetovanji, seminarji, ve¬
černimi šolami in predava¬
nji. Vsak mesec prireja tu¬
di posebne seminarje za di¬
rektorje, na katerih obrav¬
navajo razne aktualne pro¬
bleme kot fluktuacija de¬
lovne sile, boljše izkorišča¬
nje notranjih rezerv, po¬
slovnih intervjujev itd.

Tudi politične šole v okvi¬
ru delavske univerze so do¬
segle lep razvoj in napre¬
dek. Kmalu bodo razvili tu¬
di politično šolo III. stop¬
nje, kjer bodo obravnavali
samo gospodarska vpraša¬
nja.

V letošnji izobraževalni
sezoni naše delavske uni¬
verze je sodelovalo nad 4000
občanov. Žal pa izredno pe¬
ster in bogat program, ob¬
sežnost in vloga delavske
univerze niso dovolj znani
in popularni. Š.

• Pri načrtovanju kultur¬
nih potreb sodeluje preozek
krog občanov. Načrti so
preskromni. Vsi družbeni
činitelji in vsi občani sood¬
govorni za razvoj kulture v
komuni, ki mora biti tesno

ŠIŠENSKA TRIBUNA

• V turistično komisijo so

izvoljeni Anton Dobnikar,
Marija Dobnikar in Pavle
Kozjek. Upajmo, da bo ta
komisija razvila vso potreb¬
no iniciativo ter s tem pri¬
spevala k nadaljnjemu raz¬
voju domačega turizma v
teh prelepih predelih.

ZGORNJA ŠIŠKA

® Ureditev Vodnikove ce¬
ste do osnovne šole Valen¬
tina Vodnika je že v teku
ter je bila povsod, zlasti pa
pri šolski mladini toplo po¬
zdravljena.

povezan z gospodarskim raz¬
vojem komune, kajti potre¬
ben je enoten in celovit
razvoj kulture v komuni
(»Informacije Zveze kultur-
noprosvetnih organizacij
Slovenije«, 1964/3).

OBČINSKA MATIČNA
KNJIŽNICA

Naša občinska knjižnica
je v svojem neposrednem
okolju razvila živahno ak¬
tivnost, saj je npr. letos v
prvih petih mesecih izposo¬
dila 14.525 bralcem kar
39.454 knjig. Tako je 7799
odraslih in 6726 mladincev
v tem času prebralo skupaj
1173 poljudnoznanstvenih,
19.110 leposlovnih, 16.184
mladinskih in 2987 knjig v
tujih jezikih.

Prav bi bilo, če bi naša
občinska matična knjižnica
razvila podobno aktivnost
na celotnem območju naše
občine s tem, da bi že sedaj
organizirala vse potrebno za
potujoče knjižnice po raz¬
nih krajih zlasti nemestne-
ga območja naše občine.

Občinska knjižnica se pa
— podobno kot vse kultur-
no-prosvetne dejavnosti na
območju naše občine — bori
z neštetimi materialnimi
ovirami in težavami. Med
temi so predvsem dosedanji
neustrezni prostori na Ce¬
lovški cesti 99. To poslopje
bodo ob urejanju tega ob¬
močja porušili, zaradi tega
je knjižnici dodeljen nov
»življenjski prostor« v novo
zgrajeni stanovanjski zgrad¬
bi Na jami, vendar se tudi
že predvideva izgradnja ob¬
činskega kulturnega centra,
ki bo šele omogočil polno
dejavnost knjižnice. Vse te
težave pa ne morejo biti
opravičljiva ovira, da se ne
razvije dobro organiziran si¬
stem potujočih knjižnic v
kovčkih ali kakšne druge
ustrezne oblike.

VODICE

• Kulturno - prosvetno
društvo je imelo svojo de¬
lovno konferenco, na kateri
so pregledali svoje doseda¬
nje delo in z dopolnilnimi
volitvami spopolnilni svo¬
je organe upravljanja. Raz¬
prava je pokazala potrebo
po koordinaciji in , enotnem
programiranju vsega druž-
benga dela ter po oživitvi
krajevnega družbenega
centra in iskanju novih in
privlačnejših oblik in na¬
činov dela.

Naši kraji in ljudje

KULTURA IN PROSVETA*

ŠIŠENSKA TRIBUNA

11

Preveč ali premalo šol?

Medtem ko ima osnovna šola Valentina Vodnika v Zgor¬
nji Šiški nad 1400 šolskih otrok ter zaradi pomanjkanja
učilnic deloma poučujejo v 3 dnevnih izmenah, ostaja
osnovna šola Angele Ocepkove v Centru takorekoč brez
učencev, saj je že v lanskem šolskem letu zaprla svoj
prvi razred, ker je bilo vpisanih le 16 novincev. Prihod¬
nje leto pa bi v 9 oddelkih imela le nekaj nad 200 otrok.

Zaradi tega je predvidena ukinitev te osnovne šole. V
zvezi s tem smo prejeli naslednji dopis:

Tovariš urednik,
ob raznih razpravah o šol¬
ski mladini se pojavljajo iz¬
jave, da število šolskih otrok
pada, da so na območju ob¬
čine Center že zaprli neka¬
tere osnovne šole in da ob¬
staja podobna nevarnost tu¬
di pri nas. Z drugimi bese¬
dami, potrebna je določena
previdnost pri gradnji novih
šol, da ne bodo ostale brez
zadostnega števila učencev.
Prosim za pojasnilo, kako je
dejansko s tem na območju
naše občine. I. O.

ODGOVOR: Primerjava

podatkov o gibanju števila
učencev osnovnih šol na ob¬
močju mesta Ljubljane pre¬
pričevalno dokazuje, da ra¬
zen v občini Center število
šoloobveznih otrok še vedno
hitro narašča, kar je pač po¬
sledica hitre stanovanjske
izgradnje ter stalnega prili¬
va novih prebivalcev na ob¬
močja gospodarsko razvija¬
jočih se obrobnih mestnih
občin.

Primerjava podatkov tudi
jasno pove, da je med vse¬
mi ljubljanskimi mestnimi
občinami največ šoloobvez-

Družbena skrb za večino
otrok in mlajšo mladino v
njihovem prostem času mo¬
čno zaostaja za potrebami.
Prav zaradi tega bi bilo
nujno in koristno, če bi bolj
izkoriščali razne že obsto¬
ječe oblike zanimivih in pri¬
vlačnih interesnih zaposli¬
tev otrok v njihovem pro¬
stem času.

Med temi ima taborniška
organizacija zelo ustrezen
program sistematičnega
vzgojnega dela. Taborniki
smo opravili mnogo poho¬
dov po sledovih slavnih
partizanskih brigad. Tabo¬
rili smo v vseh pomembnej¬
ših krajih iz narodnoosvo¬
bodilne vojne in sodelovali
na vseh večjih proslavah.
Na svojih rednih tedenskih
sestankih in izletih osvaja¬
mo razne tehnične veščine
in druga za življenje korist¬
na znanja. Ob skupnem se¬
stavljanju svojih načrtov,
ob skupnem delu, igrah, ta¬
borniških pohodih, taborje-

nih otrok prav na območju
naše občine, in sicer 6417,
medtem ko jih imata npr.
takoj za njo največ občina
Moste-Polje (4795) in obči¬
na Bežigrad (4493).

Na območju naše občine
je zlasti mnogo učencev pr¬
vih štirih razredov osnov¬
ne šole, kar je dokaz, da se
k nam doseljujejo zlasti
mlajše delovne družine. Ker
se na območju naše občine
zelo naglo razvijajo razne
gospodarske in druge delov¬
ne organizacije in predvide¬
vamo cele soseske za novo
visoko stanovanjsko grad¬
njo, je jasno, da se bo v na¬
slednjih 15 letih še vedno
izredno hitro povečevalo
število prebivalcev in šol¬
skih otrok. Zaradi tega je
vprašanje potrebnih prosto¬
rov za učilnice osnovnih šol,
gimnazije in raznih srednjih
strokovnih šol trajno pereče
navzlic predvideni pospeše¬
ni gradnji šolskih objektov.
Prav je, da se vsega tega
jasno zavedamo ter povsod
pravilno osvetljujemo izred¬
no pomembnost gradnje no¬
vih šol.

njih, ob taborniškem ognju,
ob naših taborniških zaba¬
vah in pesmih razvijamo
med svojimi sodelavci smi¬
sel za kolektiv, za sodelova¬
nje, soodločanje, za soodgo¬
vornost, skratka usposab¬
ljamo sami sebe 'za samo¬
upravljanje, ki je danes
ena izmed najpomembnej¬
ših metod in načinov dela
v naši socialistični domovi¬
ni.

Na območju naše občine
imamo naslednje taborniške
enote: Odred dobre volje v
Zg. Šiški, Odred novih gra-
diščarjev, Odred Rožnik v
Spodnji Šiški, Odred šmar-
nogorskih srn in Rašičko
četo v Utiku.

Taborniki se borimo z
raznimi težavami, ki bi jih
v naši socialistični domovini
ne smelo biti. Naj naštejem
le najvažnejše:

— Preveč smo prepuščeni
sami sebi. Premalo imamo
pomoči od Zveze in društev

prijateljev mladine, kakor
tudi drugih činiteljev.

•— Premalo imamo starej¬
ših tovarišev, ki imajo po¬
trebne organizacijske iz¬
kušnje, ki bi jih lahko pre¬
našali na'mlajše generacije.

— Premalo imamo finanč¬
nih sredstev, da bi lahko
uspešno izpolnjevali in ob¬
navljali našo opremo ter
razne pripomočke za vse¬
stransko vzgajanje.

— Nimamo niti nujno po¬
trebnih prostorov za sestan¬
ke naših vodov, čet in od¬
redov, kar seveda močno
ovira našo dejavnost.

— Vse preveč nas nekate¬
ri odrivajo na stranske tire
kot da smo mi s svojimi ob¬
likami dela in vzgajanjem
pionirjev in mladincev že
preživeli, čeprav je prav
naša organizacija tista,, kjer
je organizacijsko življenje
za mlade ljudi res prijetno,
zanimivo, zabavno, vzgojno
in poučno.

Želim, da vsi, ki se ukvar¬
jajo poklicno ali po druž¬
beni dolžnosti z vprašanjem
vzgoje, posvečajo več po¬
zornosti metodam dela ta¬
borniške organizacije, kajti
prav s to organizacijo bomo
lahko nudili mladim neizčr¬
pen vir novih doživetij ter
zdravo vsebino za njihov
prosti čas, kar bo vsekakor
prispevalo k zmanjšanju
raznih negativnih vplivov
na mladi rod, ki je danes
vse preveč prepuščen sam
sebi. Majda ŠEGULA

URBANIZEM
IN TURIZEM

® Območja ob Savi in So¬
ri naj se zaščitijo, da se ne
bo več uničevalo drevje in
druga rast.

© Preprečiti je treba div¬
je gradnje, gradbena dovo¬
ljenja naj se izdajajo le te¬
daj, če je zunanja oblika
objekta primerna okolju in
če je zagotovljena komunal¬
na ureditev okolice.

® Elektrarna Medvode
naj uredi obalo Save, ki je
ogrožena z dvigom nivoja
vode.

• TD Medvode naj bolj
skrbi za kopališče na So¬
ri, preskrba naj bo pove¬
zana z gradom Goričane,
kjer naj se ustanovi gosti¬
šče. Za obisk muzeja orien¬
talskih kultur v gradu naj
se objavi urnik obiskov.

© Turistično društvo Me¬
dvode naj skupno s TVD
Partizan poskrbi za uredi¬
tev avtocampa pri domu
»Partizan«, kjer so že sani¬
tarije, razsvetljava kakor
tudi mnoge druge.ugodnosti.

• Turistično društvo Zbi¬
lje naj poveča število čol¬
nov, ki jih je pogosto vse
premalo ter so razen, tega
še v zelo slabem stanju.

• Turistično društvo Ši¬
ška naj uredi Mostec kot
lep rekreacijski center, v
bližini naj se čimprej uredi
tudi avtocamp za turiste.

»NOVICA Z DOLGO
BRADO«

Tovariš urednik,

tistemu, ki pod »Preska -
Vaše« na 9. strani majske
številke občinskega lista to¬
laži volivce, češ da bodo še
letos začeli tamkaj napelje¬
vati vodovod Žajdela—Žon-
tar, sporočamo, da je to že

Pri projektiranju in re¬
alizaciji novih gradenj bi
morali pristojni činitelji
obvezno predvideti tudi
zaščito pred požarom. Še
tako dobro organizirana po¬
žarna služba ne more imeti
potrebnega učinka, če nima
tehničnih pripomočkov. Te¬
mu posvečajo samoupravni
organi vse premalo pozor¬
nosti.

TEŽAK POLOŽAJ
PROSTOVOLJNIH
GASILSKIH DRUŠTEV

Še težji so pogoji dela
požarne varnosti v stano¬
vanjskih naseljih. Tu skrbe
zanjo prostovoljna gasilska
društva, ki jih je na ob¬
močju naše občine 24, od
teh je 9 industrijskih. Vzgo¬
ja in izpopolnitev prosto¬
voljnih gasilcev je zadovo¬
ljiva, vendar pa močno za¬
ostaja tehnična izpopolnitev
Občinska skupščina vlaga
sicer precejšnja sredstva v

® Premalo razumevanja

in skrbi prebivalcev za
ustrezno čistočo in lepši vi¬
dez stanovanjskih hiš, ne¬
posredne okolice naših na¬
selij na območju naše ob¬
čine, kar je zlasti pomemb¬
no sedaj, ko smo sredi turi¬
stične sezone.

® Odlaganje in puščanje
nesnage, drv, premoga in
druge ropotije pred stano¬
vanjskimi hišami, na ploč¬
nikih, odprtih dvoriščih in
drugih vidnih mestih.

® Sušenje perila na ulič¬
nih balkonih, odprtih dvo¬
riščih in raznih javnih me¬
stih.

® Polomljene ograje

okrog vrtov in hiš ter zane¬
marjena dvorišča.

® Pohojene in zanemarje¬
ne zelenice, pomanjkanje
cvetja in lepotičnega gr¬
movja in drevja na ustrez¬
nih javnih mestih.

@ Kupi zemlje, blata, ka¬
menja in smeti na raznih
vidnih in neograjenih grad¬
biščih.

• Premalo energično re¬
ševanje teh in drugih po¬
dobnih problemov s strani
občinske komunalne službe.

# Prva stoječa električna
svetilka med palačo občin¬
ske skupščine in kinom Ši¬
ška, kajti ob njej se je že
razbilo precejšnje število
avtomobilov .

narejeno. Takšnim usluž¬
bencem želimo še naprej —
prijetno zimsko spanje ob
dobri plači. Volivci

• Pločnik in kolesarska
steza ob severni strani Ce¬
lovške ceste pri mestnih
blokih sta že urejena in
upajmo, da pride zdaj na
vrsto podhod pri občinski
skupščini.

požarno varnost, toda do
društev prihaja le 9,6 °/o
sredstev. Tako financiranje
onemogoča pravilen tehni¬
čen razvoj in vnaša v delo
gasilskih društev zastoj.

VZGOJA PREBIVALSTVA

Gasilske organizacije naj
vzgajajo in opozarjajo pre¬
bivalstvo tudi na nevarno¬
sti, ki prete pri nepravil¬
nem uporabljanju moder¬
nih strojev in naprav. Prav
tako naj jih seznanja z
dolžnostmi, kadar je po¬
trebna njihova pomoč.

Nesmiselno je prenašanje
zaščite samo na poklicne
brigade. Ob manjših poža¬
rih in nesrečah je pomoč
klicnih gasilcev res hitra in
učinkovita, vendar je zlasti
ob velikih požarih, potresih
in podobno nujna tudi po¬
moč prostovoljnih gasilcev
in prebivalstva samega.
Prav zaradi tega je treba
najti sredstva tudi za nji¬
hov uspešni razvoj.

® Stalno prekopavanje
in predelavanje trga med

palačo občinske skupščine,
kinom Šiška, hotelom Ilirija
in trgovskim poslopjem. Ne¬
kateri trde, da se sredstva
za to črpajo iz izredno viso¬
kih prispevkov za komunal¬
no urejanje zemljišč, kate¬
re plačujejo vsi, ki grade
nove objekte.

® Samovoljna dodatna
tolmačenja besedila pod

sliko »požrešnega majskega
hrošča« v majski številki
našega lista, ki je hotel
opozoriti delovne skupnosti
le na potrebno aktivnost in
sodelovanje pri reševanju
raznih samoupravnih pra¬
vic in dolžnosti in — nič
več.

— Veš, odkar sem naro¬
čena na Javno tribuno, zvem
za vse novice.

Kaj pa taborniki?

VEČ POMOČI TABORNIŠKI ORGANIZACIJI

Statistika dokazuje, da tudi pri nas narašča mladinski
kriminal. Pri tem je zanimivo to, da ta ne narašča med
socialno šibkimi sloji, temveč prav v dobro situiranih dru¬
žinah. Torej tu ne gre predvsem za reševanje socialnih
problemov, temveč bolj za vprašanje otrok in mladine iz
premožnejših družin, ki so pa — zaradi prevelike zapo¬
slenosti staršev — prepuščeni samemu sebi oz. negativnim
vplivom ulice.

Gasilci se pritožujejo

VEC POMOČI TUDI GASILCEM
DANAŠNJI CAS IN RAZMERE ZAHTEVAJO OD NAS
POPOLNEJŠE POŽARNO VARSTVO IN ZAŠČITO, SAJ
SE V SEDANJEM VELIKEM GRADBENEM VRVEŽU
PREMALO PAZI NA ZAŠČITO PRED POŽARI. KOMI¬
SIJA ZA POŽARNO VARNOST JE VEČKRAT NALE¬
TELA NA NERAZUMEVANJE PRAV PRI ODGOVOR¬
NIH ORGANIH.

12

ŠIŠENSKA TRIBUNA

PROSLAVILI SMO NAS PRAZNIK IN TITOV ROJSTNI
DAN

Mladina na terenu

KJE IN KDAJ SE NAJ UDEJSTVUJE MLADINA?

Kdo bi preštel vse mlade
ljudi, ki so pozdravljali no¬
silce Titove štafete in spre¬
mstvo ob prehodu skozi na¬
šo občino. Pripadnik JLA,
ki je prvi prevzel štafetno
palico, je dejal: »Zelo sem
vesel te časti, da sem prvi
v naši občini ponesel po¬
zdrave Titu.« Prav tako sre¬
čen je bil mladi tabornik iz
Litostroja, ki je zadnji pre¬
dal štafetno palico na Je-
perci mladini iz Kranja.

Iz vseh strani naše občine
so na ObK ZMS in na ured¬
ništvo Tribune mladih pri¬
hajala poročila o številnih
proslavah, srečanju mladih,
razstavah, sprejemih pio¬
nirjev v mladinsko organi¬
zacijo in podobno.

9  Iz terenskega aktiva
Podutik so mladinci odšli v
Polhograjske Dolomite in
obiskali kraje in domačine,
kjer se je boril Dolomitski
odred.

9  Skoraj na vseh šolah

so imeli slavnostne spreje¬
me pionirjev v mladinsko
organizacijo. Dijaki šentvi¬
ške gimnazije so skupaj s
pripadniki vojašnice »Bori¬
sa Kidriča« naštudirali uspel
recital in slavnostni pro¬
gram. Prav zaradi tako
uspelega sodelovanja z mla¬
dino iz Šentvida je ta vo¬
jašnica zasedla prvo mesto
med vsemi garnizoni na
območju Ljubljane.

• Terenski aktivi so iz¬
vedli več tekov od spome¬
nika do spomenika.

• Klubi mladih iz Unio¬
na, Plutala, Torbice in Slo¬
venija vina poročajo, da so
imeli ves maj tekmovanja
v športnih disciplinah in ne¬
kaj predavanj.

O  V nekaterih aktivih de¬
lovnih organizacij so imeli
slavnostne konference. V
Litostroju in Colorju so pri¬
redili slavnostni sprejem za
vojake in ogled tovarne. V
Megradu so mladi proizva¬
jalci uspešno zaključili tek¬
movanje (delovna brigada
na gradbišču osnovne šole
na Jami) za »dvig produk¬
tivnosti« prav v tednu mla¬
dosti. Tudi v Tovarni deko¬
rativnih tkanin so uspešno
zaključili šestmesečno tek¬
movanje za dvig produktiv¬
nosti in kvalitete in prosla¬
vili dvajsetletnico osvobo¬
ditve in tedna mladosti. 30
najboljših mladih proizva¬
jalcev je prejelo praktična
darila. F. H.

OBČINSKA PROSLAVA
DNEVA MLADOSTI

Razen številnih prireditev
v zvezi z dnevom mladosti,
ki so bile letos organizirane
na območju naše občine, je
vsekakor vzbudila množič¬
no pozornost zabavna pri¬
reditev na trgu pred občin¬
sko skupščino, ki jo je or¬
ganiziral občinski komite
ZMS.

Navzlic vztrajnemu dežju
je mlado občinstvo pod
dežniki navdušeno pozdrav¬
ljajo program Litostrojske

godbe, zlasti pa dixiland or¬
kestra »Tonus« itd. Zaradi
dežja je prosta zabava s
plesom morala žal odpasti.

Mlajši občani si želimo
več podobnih prireditev na
tem prostoru, seveda ob le¬
pem vremenu. P.

NAŠI PIONIRJI
IN MLADINCI ZASEDLI
PRVA MESTA

Na dan mladosti je bilo v
Tivoliju športno tekmova¬
nje ljubljanskih pionirjev
in zanimivo je, da so
v teh dveh tekmovanjih
pripadla prva mesta in prve
nagrade prav pionirjem in
mladincem iz naše občine
in sicer ekipam iz pionir¬
skega odreda osnovne šole
Hinka Smrekarja ter ekipi
mladinskega aktiva na šent¬
viški gimnaziji. Čestitamo!

V MEDVODAH PONOVNO
KRAJEVNI KOMITE ZMS

Na ustanovnem sestanku
je bil izvoljen 16-članski
krajevni komite ZMS z na¬
logo pripraviti program de¬
la, ki naj uvede sodobnejšo
obliko, način in vsebino
družbene dejavnosti mladi¬
ne v Medvodah.

KAKŠNA JE KADROVSKA
POLITIKA?

Tovariš urednik,

več mladih Šiškarjev
zaključuje svoje šolanje
ter bi se radi zaposlili na
območju domače občine, za¬
radi tega nas zanima, kakš¬
na je kadrovska politika pri
nas? Kako je s stanjem iz¬
obraženega kadra? Kakšna
je sestava vodilnega kadra
v delovnih organizacijah? V
imenu vseh O. L.

ODGOVOR: 41 večjih de¬
lovnih organizacij na ob¬
močju naše občine je imelo
v začetku letošnjega leta
skupno 16.167 delavcev, od
katerih jih ima samo 818
srednjo, 45 višjo in 258 vi¬
soko izobrazbo. Devet de¬
lovnih organizacij nima niti
enega zaposlenega z višjo
ali visoko izobrazbo.

Od skupno 227 vodilnih
vodilnih uslužbencev (di¬
rektorji, tehnični vodje, se¬
kretarji podjetij, komercial¬
ni vodje in računovodje) jih
ima 78 nižjo, 71 srednjo, 45

LEP PRIMER
SODELOVANJA

Mladinska aktiva iz To¬
varne dekorativnih tkanin
in Iskre Pržan sta. na skup¬
nem sestanku sestavila pro¬
gram dela za povezavo med
mladino teh delovnih orga¬
nizacij. Program zajema:
šolo za 'življenje, tribuno
mladih, športna tekmova¬
nja, organiziranje krožkov
(plesni in marksistični) in
klub OZN. Dogovorili so se
tudi za posvet mladine o
proizvodnji in za izmenični
ogled obeh tovarn.

OBČINSKI CENTER
KLUBOV OZN

Novoustanovljeni občin¬
ski center klubov Organiza¬
cije združenih narodov pri
našem občinskem komiteju
ZMS povezuje deset klu¬
bov OZN na osnovnih šolah
naše občine.

Center posreduje svojim
klubom predvsem tozadevni
tisk, filme, predavanja in
študijsko literaturo. Žal
skromna finančna sredstva
onemogočajo še večjo aktiv¬
nost in uspešnost te, izred¬
no pomembne dejavnosti, za
katero je sicer veliko zani¬
manje med mladino.

višjo in 33 visoko strokov¬
no izobrazbo.

Kakor iz gornjih podatkov
vidite, ima le 6,8 °/o vseh za¬
poslenih v omenjenih 41
večjih delovnih organizaci¬
jah naše občine srednjo, viš¬
jo oz. strokovno izobrazbo.
Prav zaradi tega priporoča¬
mo mladini, da izkoristi
sedanje zelo ugodne možno¬
sti za pridobitev potrebnih
strokovnih kvalifikacij, kaj¬
ti te bodo postajale vedno
bolj eden izmed pogojev za
zasedbo vodilnih in naj¬
bolj odgovornih delovnih
mest na območju naše ob¬
čine, zlasti ker smo v hit¬
rem razvoju gospodarstva
in tudi družbenih služb. Smo
tudi v obdobju uvajanja
mehanizacije, avtomatizaci¬
je, integracije, vse večje
mednarodne delitve dela
(izvoza) itd. Vse to pa zah¬
teva strokovno sposobne vo¬
dilne kadre. Perspektive za
mlade strokovno izobražene
kadre so torej na,območju
naše občine vsekakor zelo
lepe.

Organizacijsko delo z mla¬
dino je med proizvodnim
delom ali poukom omejeno
le na določen čas. Ostali čas
pa preživi mladina tam,
kjer prebiva, t.j. na območ¬
ju krajevnih skupnosti. Kra¬
jevne družbeno- politične
organizacije, zlasti pa kra¬
jevni družbeni centri, pa
marsikje niso posvečali
mladini njihovega območja
tiste pozornosti, ki bi bila
potrebna, ter jo niso vklju¬
čevali v kakšno koli aktiv¬
no sodelovanje. Razumlji¬
veje, da je premala pozor¬
nost in skrb v tem pogledu
puščala negativne posledice.

MLADINA NAJ SE
AKTIVNO UDEJSTVUJE
TAM, KJER PREBIVA

Tudi tam in zlasti tam,
kjer preživlja mladina svoj
prosti čas, naj bo poskrb¬
ljeno, da se bo lahko mladi¬
na zbirala, združevala v
razne družbene interesne
skupine ter se aktivno udej¬
stvovala v športu, kulturno-
prosvetni, ljudsko-tehnični,
zlasti pa v družabno-zabav-
ni dejavnosti. Najprimer¬
nejša oblika za takšne de¬
javnosti pa so prav mladin¬
ski klubi, ki so vključeni v
krajevne družbene centre.

Mladini bomo tako omo¬
gočili, da se bo lahko sesta¬
jala v svojem prostem času
ter se koristno vključevala
v skupno družbeno delo.
Tak način dela bo tudi za
mladino bolj zanimiv, saj se
bo tako združevala in sreče¬
vala pri skupnem družbe¬
nem delu mladina iz raz¬
ličnih šol, gospodarskih or¬
ganizacij in ustanov ter se
aktivno vključevala v kra¬
jevne samoupravne organe.

Vsekakor bi taka krajev¬
na organizirana aktivnost
mladine lahko bistveno pri¬
spevala k družbeno-politič-
ni vzgoji nas mladih in k
drugačnemu odnosu članov
in zlasti vodstev krajevnih
organizacij SZDL do nas
mladih. O. N.

• Proslave 20-Ietnice
osvoboditve in dneva mla¬
dosti tako na območju me¬
sta Ljubljana, kakor na ob¬
močju naše občine so bile
v mesecu maju tako šte¬
vilne, pestre in raznovrstne,
da jih ne moremo niti na¬
šteti, še manj pa podrobne¬
je poročati o njih. Zahva-
ljujejmo se tovarišu Radu
Kukovcu in vsem drugim,
ki so poslali svoja poročila
oz. kritične pripombe v zve¬
zi s tem ter jih prosimo, da
nam oproste, ker. tega za¬
radi pomanjkanja prostora
nismo mogli objaviti. Ogla¬
site se še!

• Ustne javne tribune, ki

smo jih napovedali v maj¬
ski številki kot dopolnilo
našega lista, so vzbudile ve-

DRUŠTVO PRIJATELJEV
MLADINE V DRAVLJAH

Letni občni zbor DPM je

bil v polno zasedeni dvora¬
ni. Staršev in odraslih čla¬
nov DPM je bilo navzočih
sicer malo, čeprav je bilo
razdeljeno nad 400 vabil,
pač pa so dvorano napolnili
mladinci, ki so že v svojem
dosedanjem delu začutili, da
jim DPM ne daje samo
praznih obljub, temveč jim
dejansko nudi vso konkret¬
no organizacijsko, finančno
in materialno pomoč.

Poročilo o dosedanjem
delu DPM je bilo zelo bo¬
gato, saj je to društvo da¬
jalo ves čas vrsto novih po¬
bud ter razvilo bogato klub¬
sko življenje, ki je vzbudi¬
lo pozornost in priznanje
širom domovine. DPM Drav¬
lje je bilo v vseh občinskih
in drugih meddruštvenih
tekmovanjih vedno med vo¬
dilnimi zmagovalci in na¬
grajenci.

Tudi razprava je bila iz¬
redno živahna in konkret¬
na. Osvetlila je vrsto aktu¬
alnih problemov, ki ovirajo
še uspešnejše delo DPM.

V novi odbor DPM so bili
izvoljeni predvsem mlajši
člani, ki bodo nedvomno še
laže našli neposredni stik s
pionirji in mladinci, med¬
tem ko jim bodo starejši
člani nudili pri konkretnem
delu potrebne izkušnje in
pomoč. E. M.

HURA »OLIMPIJA«
ČESTITAMO!

Naša OLIMPIJA v I. ligi!
Hura, hura! Čestitamo!

liko pozornost, saj smo pre¬
jeli že številna vprašanja.
Pri tem so pokazali največ¬
jo zainteresiranost osnovne
organizacije ZK Iskra ■—
Avtomatika Pržan, Ingro-
dex, Litostroj in sicer OO
v kadrovskem in izobraže¬
valnem sektorju ter ploče¬
vinama, II. osnovna orga¬
nizacija iz Zgodnje Šiške
itd. Tudi sindikalna podruž¬
nica v podjetju Tesnilka —
Medvode je zainteresirala
svoje člane za to vrsto de¬
javnosti. Najaktivnejši med
vsemi pa so bili člani kra¬
jevne organizacije SZDL v
Pirničah, kjer je bila že ko¬
nec prejšnjega meseca ust¬
na javna tribuna o urbaniz¬
mu ter stanovanjski in ko¬
munalni politiki.

Kam po končani osnovni šoli?

KAKŠNO NADALNJE IZOBRAŽEVANJE SI BOMO
IZBRALI?

• Ali se bomo odločili za praktičen pouk v ustreznem
poklicu in v katerem?

© Ali se bomo odločili za vpis v kakšno srednjo stro¬
kovno šolo in v katero?

• Ali pa se bodo odločili za nadaljevanje šolanja na gi¬
mnaziji in v kateri smeri?

• Kaj moramo v zvezi s svojo poklicno usmeritvijo sto¬
riti, da bo ta pravilna, za nas uspešna in za našo skupnost
koristna?

Kakšen poklic naj si izberem ?

Našim naročnikom in bralcem

PRVIČ V SVOJEM ŽIVLJENJU SMO MLAJŠI MLADINCI POSTAVLJENI PRED POMEMBNO ODLOČITEV:
KAM PO KONČANI OSNOVNI SOLI? KAKŠEN POKLIC NAJ SI IZBEREMO, DA GA BOMO V SKLADU S SVO¬
JIMI SPOSOBNOSTMI IN NAGNJENJI RES USPEŠNO IZVRŠEVALI V KORIST DRUŽBE IN V SVOJE OSEB¬
NO ZADOVOLJSTVO?

Ali si že plačal
lefno naročnino
za naš list?