<30. številka. " v. m Trst, v ponedeljek 10. junija 1901. Tečaj XXV S „Edlsost Lata eakrnt nn «an. niua ae - za es mewc ........ 2 kroni Nsr3ĆBioo j« piačevtti iaprei. Na na-bret nriio£fc*:*» naročnine »e morava i« triri. _ Po tohatarnah t Trstu ne prodajajo po-icmezr.e t'evilke po fi ntotink nvč.): twn Trma pa po 8 utotink f4 dtč. i Telefon it v. M«. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglasi fle računajo po vrntah v petitu. /slanee vitez Vukovi ć v imenu hrvatsko - slovenskega kluba podal nastopno izjavo : Meni je, če tudi sem vpisan kakor govornik contra, podati izjavo, da ne bomo glasovali proti dovoljenju proračunskega provizorija. S tem pa nočemo dati vladi izraza zaupanja, ampak sledimo tu premisleku, da državi ni smeti odrekati, kar je jk>trebno za vodstvo državnih poslov. Tako je ume vati naše glasovanje. Kar se dostaje našega stališča nasproti vladi, izjavljamo, da jej stojimo nasproti brez ........ . . . i - i vsake zavzetosti, in da jo bomo z vsemi močmi Mazja, ali <*nj ie isti. dedno in isto hočeta . . ... republikanec Bovio, kakor zmerni Luzzatti. podpirali v iije prizadevanju, da zbornica postane delavna. Na drugi strani pa zahtevamo od vlade, Pojavljajo se razna vprašanja. Danes gre za kako interj^la^ijo glede Trsta, ali kako, ki , , - i- . , da se strogo drži v prestolnem govoru pov- oti emlje vseukupne stvari takoimenovane ° ' . ■ ,. ' f - „ , darjane črte, da se bo uprava vodila povsem «\enez>a (jriul:a». .1 utri gre za inter|»ela(*ijo J 1 ... i • i i - - j j samostojno in slobodno od vsaeih političnih ra

d vsemi J . . ....... , ■ i, ravnost sovražna smčr državnih upravnih in tem? vprašanji skrivajo jedno glavno: misel j r • , " . , . - - w pravosodnih organov odpravi in da se bosta na izključno dominacijo na.J a-ir " r pravo in zakon tudi nasproti Jugoslovanom nepristranski rabila v vsakem pogledu. Zahtevamo posebno, da vlada obrne so-sebno pozornost narodnim in politiškim od-nošajeru v spodnji Štajerski, v onem delu Koroške, kjer bivajo Slovenci in v Primorju, ter da ukrene potrebno, da bo enkrat kraj nezasluženemu grenkemu /.apostavijanju Slovanov v narodnem pogledu po nemškem in italijanskem življu, ki je po svoji večini nestrpen in radikalen v svojem narodnem čut-stvovanju, in da bo enkrat tudi za Jugoslovane uveljavljeno načelo jednakopravnosti in jednake vrednosti vseh narodov v Avstriji. {Dobro! Dobro!) Mi zahtevamo s tem le, da vlada res spolni svoj tolikokrat povdarjeni program, da ostane jednako pravična vsem plemenom dr- d r a n s k e m m o r j u ! Kaj hočejo Madjari !-<• svojim grabljenjem na Keki ? Dominacijo Jadranskega morja! Se svojo današnjo politiko, kateri manjka vsaka etiška podlaga, Madjari nimajoživljen-sk*-ga jtogoja. Oni se čutijo brez zraka, oblatijo kakor da jih nekaj duši. Kadi tega si s » svojim grabljenjem na hrvatski Reki tre-bijo [M>t do tujega morja, ker — nimajo svojega ! Ni ga n: enega Madjara, rojenega na m> rju. In vendar govori oni o madjarski luk;, o madjarskem primorju, o madjarskih ribičih, o madjarskih mornarjih, o madjarski mornarji. Za na", ki vemo, kako stvari stoje, je vse to smešno. Da, smešno je, ali je tudi grozno, ker vse to, kar se tu nazivlje »ladjarskim, je hrvatsko in ugrabljeno Hrvatom. Tudi Srbija nima morja in z nekako zavistjo žave, in da v svojem praktičnem vladnem in gie«1a, Kako je ima liolgarska, kako je ima . , . , , , . J 7 J upravnem delovanju ne bo nadannena tistim Hrvatska, kako je ima <'rnogora. I^epa je ravna B<»~na, pa tudi sama kršna Hercegovina je lepa. Nu, kakor sti lepi in kakor Tbija teži jh» n;ijinem t ritoriju, vendar jej je /oj>et drug glavni cilj pred očmi: Jadransko morje ! Dokler je Turška dominirala v B<»sni. bilo je mogoče, da druga država dominira v Dalmaciji. V nobenem drugem slučaju ne bi bilo to mogoče. K«\>sna in Dalmacija vstvarjati jedno celoto, ki se ne da deliti. V Srbiji umevajo t«> dobro. Od todi duhom, ki povspešuje nemški in italijanski element na škodo Jugoslovanov, toli zmernih v svojih političnih zahtevanjih. Zal, da vlada tega, z avstrijskega stališča tako samo sebi umevnega programa še vedno ne uveljavlja, v kolikor se dostaje nas Jugoslovanov, sosehuo pa Slovencev na Spodnjem Štajerskem iu Koroškem, oziroma Slovencev in Hrvatov v Primorju. Specijalno v pogledu na odnošaje v Dalmaciji oj>ozarjamo na to, da vlada še njihovo te/enie im> li«»sni. da bi se preko nie , - i-, . ,.- , , , "V* i j ve . « , «, , J leta od deželnega zbora dalmatinskega za skega morja! — Nem-«i, Italijani,! j • u - -i u u , . * ^vedenje hrvatskega jezika kakor notranjega Mndjari in Srbi r-e trgajo za m<»rie, ki ni ni 1 , . , , , , _ uradnega jezika. (Pohvala.) nem-ko, m mad)arsko, ni srl»sk". Italijansko! . . , . J rvonecno opozarjamo na to. da vlada je -ama v toliko, v kolikor obliva obali Ajk.— ninskega polotoka; no, v kolikor pa moči «-bali Dalmacije, hrvatskega primorja, Rgledu na gradnjo železnic, cestne zgradbe, »rravnavo rek in potokov inasKnacij, pridejo do skorajšnjega in *;a«l ostnega iyvedenja. (Pohvala.) Politični pregled. ITU, dne lO. junija 11MJ1. O položaju. V 9')boto je bil drugi dvorni obed za delegate. Po obed.u je držal cesar na»*»«ni takoimenovani cercle, to je, razgovarjal se je s pojedinimi delegati o raznih dnevnih vprašanjih. Takratni ogovori cesarjevi so velepomembni, ker v njih odseva hipni sedanji politični položaj. Do mnogih delegatov je cesar izrazil svoje zadoščenje na preobratu na bolje ter je ob enem izražal nado, da bo boljšanje parlamentarnega položaja nadaljevalo. V obče se je opažalo, da je cesar s češkimi delegati nenavadno dolgo govoril in do vseh je povdarjal, kako se veseli na potovanje v Prago. Zlasti dolgo je govoril z drom Kramarem. To je pomembno. Ta mož se nenavadno pridno bavi z vnanjo politiko, tako, da ga je nedavno temu neki nemški list porogljivo imenoval : češkega ministra za vnanje stvari. Od njega je prišla fraza, da je trozveza — obrabljen klavir. S tem možem se je cesar nenavadno dolgo razgovarjal ; iz tega je sklepati, da tudi na najvišem mestu uvažujejo njegove misli in da ne smatrajo za zločin, ako kdo drugače sodi o naši vnanji politiki, nego zahteva šablona v našem ministerstvu za vnanje stvari ! — Se nekaj znamenitega nam je zabeležiti iz ogo-vorov cesarjevih. V pogovoru z delegatom Heroldom je pohvalil cesar tisti govor delegata, ki smo ga bili priobčili tudi mi pod naslovom »Cilji in sredstva češke politike«. Cesar je rekel, da je z veseljem čital ta govor. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Po vseh listih, ki so vladi na razpolago, kar šum' veselo in v vseh možnih varijacijah se poje slava gospodu Korberju. Po njih me-nenju je zbornica minolo soboto dala sijajen dokaz svoje delavnosti, a na pot delavnosti je, seveda, ni dovel nikdo d-ugi nego gospod Korber. Rešila je zakonski načrt o spremembi obrtnega reda, a takoj na to je kvotno predlogo izročila odseku 48 členov. Ta čin pa je »ficijozno družino povzdignil v deveta nebesa. Vladi prijazni listi proslavljajo isto radi tega koraka na vse pretege, ker tla se je vsled njene taktike parlamentarni položaj že tako konsolidiral, da je možno razpravljati že o tako kočljivi stvari kakor je kvotno vprašanje. Nam se pa zdi, da je to zmago-slavlje nekoliko prenagljeno, ker kvotna predloga se je izročila še-le odseku. Rešena je torej formalnost. Počakajmo le da pride do meritornih razprav. Mi bi dali prav nekemu nemškemu listu, ki pravi, da je zbornica tako hitela s tem činom le z ozirom na potovanje cesarjevo v Prago: da napravi s tem nekak slavolok. Odgovor finančnega ministra B o hm-Bawerka na interpelacije posl. Kramara, Grossa in Kaiserja, glede pogodbe s f i n a n e-n i m k o n s o r c i j e m je obseza sledeče važnejše točke : Vlada je sklenila s finančnim konsorcijem pogodbo, glasom katere sprejme isti 125 milijonov kronske rente po *J4°/0 kurzu za trdno in 125 milijonov v opciji. Določil se je tudi del dobička, ki pripade državi, ako dobiček prestopi določeno mejo. Pogodba se je sklenila tak.; hitro, ker je (lenarili trg sedaj trden in ker v jeseni nastopi običajno pomanjkanje denarja in bi imela vlada neugodnejši položaj, kar bi tudi za-moglo pričetek del zakasniti za jedno celo leto. Na javno subskripcijo se ni moglo misliti, ker naša država še ni dovolj zdrela za take operacije in bi taki poskusi zamogli imeti nedoglednih posledic. Italijani in njih interpelacije. Zastopniki naših sodeželanov italijanske narodnosti so nedosežni v falsificiranju dejstev in od-nošajev. Ako se jim vidi to potrebno, vam taje, da imajo solnce nad sabo in tla pod sabo. S to drznostjo v pretvarjanju, spojeno s hinavščino, ki je naravnost virtuozna hočejo dosezati in so, žal, navadno tudi dosezali dosedaj, da jih je strani svet smatral za nedolžne dušice, ka- terim Slovani ni dihati ne dajo. Da, bilo je ljudij, ki so v svoji ignoranci ozirom na naše razmere verjeli v neko namišljeno mučeništvo njih, ki so v resnici tlačitelji in tirani. Tako falsifi kova nje in hinavščino so osobito tirali in tirajo v svojih, od drugih jim koncepira-nih in od njih samih le fjecljanih govorih in interpelacijah. Tu se stvari, ki niso resnične, zatrjajo kakor gola in čista resnica s takim svetohlinskim licem, da se človeku kar gnjusi. Taka dva slučaja smo doživeli zopet v najnovejšem času. Imenovanje župnika-dekana Zam-lića členom deželnega šolskega sveta istrskega — ta najdrobnnja mrvica pravice večini prebivalstva v pokrajini — je dalo povod znanemu možu, ki se vedno hvali sam, da nikdar ne laže, povod za tako drzno in farizejsko interpelacijo, v kateri je trdil z železnim čelom, da se je s tem imenovanjem dogodila Italijanom nečuvena krivica ter da se je vlada v novič pokazala skrajno pristransko primorskim Slovanom v prilog in Italijanom na škodo. Taka drznost, tako zavijanje noto-ričnih rtvari je menda slednjič nekoliko speklo tudi našo vlado, kajti odgovor, ki ga je dal posl. Bennatiju načelnik naučne uprave, minister Hartel, je bil tako piker, kakor ni bilo v navad; do sedaj nasproti italijanskim raz-vajencem. Ta odgovor se glasi dosledno: Za pretilog naučne uprave stavljen na najvišem mestu, naj se Vincenc Zamlic, župnik v Voloskem, imenuje členom deželnega šolskega sveta, kakor zastopnik duhovščine, bilo je najprej merodavno, v § 38. zakona od dne 27. julija 1875. dež. zak. št. 18. predpisano sporazumljenje z višo cerkveno oblastjo in potem tudi dejstvo, do oseba imenovanega ne nudi nikakega pomisleka, da bi isti ne bil sposoben za tako mesto. Ker je bil za obe minoli funkcijski per-jodi, na željo poreško-puljskega škofa, členom deželnega šolskega sveta imenovan pokojni župnik Nikolaj Druscovich kakor zastopnik katoliške cerkve, zdelo se mi je pravično, da se je sedaj upošteval pretilog fibeh družili škofov (tržaško-koperskege in krškega.) Da radi župnikove narodnosti ni navstal nikak pomislek, je popolnoma naravno, a tudi njegova pripadnost k jedni politični stranki ni dala zadostnega vzroka, da bi se njegov izbor odklanjal; posebno pa še, ako se pomisli, da tudi členi, poslani v deželni šolski svet od deželnega zastopa, pripadajo jedni politični stranki in vendar znajo — česar je pričakovati tudi od Zamliea — slediti vedenju, povspešujočemu naloge deželne šolske oblasti (? ? Ured.) Kako neresnična je trditev, da se od strani vlade o imenovanjih v deželni šo^ki svet ne upoštevajo jednako tudi Italijani, dokazuje to, da ste se v novejšem času ukrenili dve odredbi, vsled katerih se število Italijanov v deželnem šolskem svetu pomnoži za dva člena in sicer s tem, da se je odredilo, da bo deželni zastop mesto dveh odpošiljal tri zastopnike in da se je ustanovilo novo mesto deželnega šolskega nadzornika za italijanske šole. Kakor slednjič gospoda interpelantje ne vidijo nikake krivice v tem, da deželni zastop odpošilja same Italijane v deželni šolski svet, ravno tako se ne more smatrati kakor krivično, ako jedini duhovniški člen večkrat omenjenega kolegija pripada sedaj slovanski narodnosti. Naučni minister dal je s tem odgovorom italijanskim prepotentom zasluženo lekcijo ; mi pa moremo iz tega zopet spoznati, kako nam slavna vlada tudi v slučajih, ko nam navidezno meče košček pravice, odjem-Ije na drugi strani dvakrat toliko, tako, da imamo mi o tem vselej faktično zgubo, naši nasprotniki pa dobiček. Vlada je v tem slučaju imenovala jedkega Slovana v dež. šolski svet : da 1 >c se pa razmere za nas vendar nič ne zU»lj>ale, temveč še pohujšale, poskrbela je, da so Italijani na drugi strani dobili dvakrat toliko, tako, da imajo nedaj dva laška člena več v deželnem šolskem svetu. In Bennati kriči o grozni krivici. Isto-tako drzna je interpelacija, ki jo je isti poslanec stavil minule sobot« tlo gospoda Korbeija. V Cresu je italijanaška gospodovalna stranka | »o vodom ljudskega štetja postopala Tako nezaslišano na škodo hrvatskemu prebivalstvu, da se je to celo naši vladi, ki ni ravno preveč rahločutna vspričo razposajeno-sti I>ahov, zdelo vendar preiiudo in je — kakor je že javil naš čreski dopisnik — uničila <>j»erat, ki ga je izdalo č reško županstvo ter naložila jednemu uradniku losinjskega okrajnega glavarstva, ra povzdigniti. No- se ne spominja več dogodkov včeraj jedno tranje bogatstvo dežele leži zakopano. Naša leto? Kedo se ne spominja več, kako je zemlja jc l«»ra prositi k/uha, kar se dogaja dan na dan, med tem ko mu i nožem ec odnaša potrebni kruh iz-pred ust! Kedo je še kedaj videl kaj tacega, kar se dogaja sedaj v Trstu?! Družba nabrežinskega vodovoda rabi tujih podanikov! Mestni magistrat dela eetrtka. Pod stanovanjem nekega našega | isto v plinarni, na čiščenju potokov, pri po-rodoljuba posvetovalo seje v sredo zvečer metačih, v mestnih bolnišnicah in sploh po na ulici blizu cerkve sv. Jakoba kakih ;"»() vseh podjetjih, kjer imajo besedo tržaški laških podanikov, kako bi preprečili, tla bij Židje!!! vsaki dan lw>lje godi, a se v resnici vsaki dan za nekaj korakov približuje grobu. Kakor nala^r* t>y. da osmešijo ta prisiljeni optimizem angležke vlade, prišli so ravno te dni znameniti burski vspehi, katerih ni mogla priknti niti angležka vlada. in to toliko manje, ker je antrležka javnost začela zgubljati vero v [»oročila vojnega ministerstva, ki pita ljudstvo s stereotipnimi brzojavkami o posrečilo lani. Ali letos jim je spod letelo. Kes je, da so Zidje v družbi z laškimi duhovniki še jeden dan pred procesijo pisaii v svojih umazanin listih, da pridejo okoličani oskrunit laško mesto: res je, da je magistrat sklenil, da ne da v procesijo pevcev, gasilcev in slavnih roagistratovih policajev; res je, da je bil pritisk na našega vladiko grozen, da bi bil prepovedal naši zastavi v pro- zastava sv. Cirila in Metodija naslednjega dne ne šla v procesijo sv. K. T. Sklenili so, da obstopijo cerkev in da tako n išemu ljudstvu in omenjeni zastavi zabranijo udeležitev na procesiji. Sklep je bil res pogumen, ali kako so ga izvedli ? Druzega dne so se prikazali na trgu pri sv. Jakobu od vseh onih junakov le — štirje in še ti so seveda le od daleč in bojazljivo gledali ogromno množico našega ljudstva. * * * Poroča se nam tudi, da so na predvečer procesije hodili okoli laški agitatorji, kateri so ponujali denar in nagovarjali ljudstvo — zlasti na stari Reni —, naj ne odiči zidov in oken, koder je imela iti procesija. No, zdi se, tla to pot niso imeli sreče s fabrikacijo javnega mnenja s pomočjo denarja ! Celo na istrski železnici, kjer ima država prvo besedo, dela do tujih podanikov ! ! Isto se obeta (Je že! uredništvo!) o zasipanju morja v Trstu, kjer pogreznejo v vodo več milijonov avstrijskega denarja ! I n proti vsem tem vneboupijočim krivicam, ki se gode našincem, se naša slavna vlada ne zgane!! Mera je polna ! Mi in naše res dobro ljudstvo obeh narodnosti smo siti do grla tega in takega »gospodarstva« ; zato poziv-ljemo v to postavljene kroge, naj store svojo dolžnost in to takoj, da ne bo prepozno! Na koncu tega svojega opomina, oziroma prošnje, naj še povem, da irredenta pričakuje v kratkem času velikih izprememb — zato se organizira že v naprej ! Dostavek uredništva : Slavna vlada ve vse, kar je povedal tu naš novi dopisnik — a ona ve še več! Zakaj pa se dopušča vse t4> — ve tudi ona naj 1 »olje ! (Višji obziri! Stavec). Na^a M>l>ka mizerija. Stara pesem. V resnici že prestara. A mi jo moramo peti da-lje in dalje! Kako dolgo še? To vedi sam B<*g. Ali mi jo moramo ]>eti in jo bomo peli zopet in zopet, dokler bo obstajala stara krivica, dokler lx» obstajal ta nečuveni škandal, nedostojen evropske civilizirane države, ki mu pravimo: naša šolska mizerija !! Naslov* j»e*mi: naše ljudsko šolstvo! To je tužno dete naših prošenj, naših bojev, naših rekurzov, naših nevspehov, v sramoto dobi civilizacije in humanitete in ne v čast — zi-stemu ! Prijatelj nas je opoaoril na razmere na tukajšnji nemški državni ljudski šoli na trgu Lipsia, kar se dostaje pouka v slovenščini. Nikdar ni bil ta |>ouk deležen posebno ljubeznivega negovanja od strani kompetentnih krogov. Ali to peče, tla niti nekdanje stanje ni ostalo staeijonarno, tla se pouk ni ohranil niti v tisti skromni meri kakor je bil nekdaj, tla torej Še nazadujemo od leta tlo leta. Nek-dai so v šoli na trgu I^ip-ia v 4. oddelkih poučevali slovenščino, potem so skrčili na tri oddelke, a sedaj - kaka tri leta »ein — poučujejo le še v dveh oddelkih. Nota bene: le kakor učni predmet! Kako dosezajo to ? Proračunjeno, ziste-matično. Slovenske otroke odklanjajo — kolikor se le tla — že o vpisovanju. In pozneje tudi s tem, tla naše dečke klasificirajo kolikor le možno slal>o, ali v nravstvenosti, ali v pridnosti, zl»ok česar bi sta riši morali plačati šolnino. Ker pa tega nočejo ali ne morejo, ztrinjajo ti otročiči jeden za drugim. A tudi učenci sami nimajo nobenega veselja tlo učenja v slovenščini. Naravno, ker je način poučevanja tak, tla ne more vzbujati veselja. Nikjer ga ni in nikogar, ki bi kazal kaj brige, skrbi in — ljubezni za pouk v tem predmetu. Ko je šolsko vodstvo samooblastno krčilo oddelke za pouk v slovenščini, se ni živa duša meti šolskimi organi brigala za to, najmanje pa g. deželni šolski nadzornik vit. Klodič, ki je vendar izvedel iz šolskih poročil, kaj se je zgodilo! Za italijanščino so n. pr. letos imenovali j»osebneg: učitelja. Med sedanjim učiteljskim or-objem namreč ni nikogar več, ki bi bil sposolten za ta j>osel. Tudi to je naravna posledica zistema. Naučna uprava pošilja sem doli, enega za drugim, učitelje iz severnih nemških krajev države. Ti seveda ne znajo ni laški ni slovenski, ne znajo materinih jezikov velike ve« ine svojih otrok. Oni, ki so jih imenovali, so s tem kardinalno |>edago-gično načelo — jw»stavili na glavo! A vrhu tega se gtwli krivica prejšnjim starejšim učiteljem, tla niti ne morejo imeti nobenega veselja do jH>učevanja. Oni mladi gospodje imajo toliko časa na razpolago, tla se morejo pečati tudi s j»t»strauskiini posli, stareji — ki so morda še zmožni za poučevaje v slovenščini — pa so preobloženi z delom. A še nekaj. Ilekli smo že, da seje za italijanščino najel j*»sel>en učitelj. Pouk v sloveščini pa morajo dotični učitelji — poleg tega. tla so itak že preobloženi z urami — vršiti brez vsake nagrade. Od kodi naj jemljejo ti učitelji ti-to veselje, ki je med prvimi pogoji za vs|>ehe na pouku ? ! Pa še nekaj druzega, jako važnega je t;:. Kolikor vemo mi. se |x>uk v italijanščini nadzoruje redno. Nadzoruje ga menda deželni šolski nadsornik S\vida. Kako pa je nadzorovanje pouka v slovenščini ? Kdo nadzoruje? ! i g. vitez šel v — zasluženi pokoj. Naj le vihajo nosove, nam pa je krivica, ki se godi tu našemu življu, bolj na srcu, nego pa osebna prijateljstva in sorojaštva ! Pa tudi učitelji sloven-čine morajo občutiti le kakor razžaljenje tako nebrigo tako bagateliziranje. Ceterum een>eo : gg. državni poslanci pritisnite, da Im» enkrat konec tej naši šolski mizeriji ! Naj vendar enkrat uverijo načelnika naučne uprave, koliko krivice se godi slovenskemu življu v Trstu ob tem preva-žnera šolskem vprašanju ! Pokličejo naj ga ostro na odgovor : misli li ali ne misli vendar enkrat ukreniti potrebno, tla bo tudi glede nas ustreženo določbam državnega šolskega zakona, ki pravi, tla je slehernemu narodu nuditi sredstva za šolski pouk v materinem jeziku ? !! Žrtev ljudskega štetja. Nasproti občinskemu vrtu je v isti lepi, visoki hiši nova čevljarnica. V soboto sem stopila vanjo po neko malenkost. Dovršeno še ni, to sem videla; a česar potrebujem jaz, dejala sem si, dobim že gotovo. Na moj nagovor sem videla sicer, da me je lastnik umel ; a odgovoriti mi je mogel le jako slabo laško. Prašala sem ga takoj slovenski: »Kaj ste Slovenec?« »Ne, Ceh sem«, je dejal vzradoščen. Vprašala sem ga dalje, jc-li že mnogo let v Trstu? »Dolgo že (dejal je menda sedem let), bil sem vodja velike tvrdke, pa zdaj sem na svojo roko Težko pojde od začetka, no, morda bo s časoma bolje.« \ >Jaz vas že priporočim tukajšnjim Slovanom«, sem rekla, na kar mi je on segel v besedo: »No, saj ravno radi t-ga sem moral iz službe. Bil sem vodja v trgovini kož L u s t i g & f i g l i o, Via Torrente, pa so hoteli, tla se zapišem za Laha. Dvakrat so me poklicali in zahtevali, naj bi se zapisal za Italijana, ali lepo vas prosim, gospa, kako naj bi se zapisal za Italijana, ko vidite, tla niti italijanskega ne znam ! Začel sem tukaj, začetek je težak, a pojde, upam, s časoma boljše. No, Italijan naj bom !« in pokazal mi je kup čeških listov, med katerimi sem videla tudi »Politik«. Obećala sem možu, tla ga priporočim našincem; moj pogovor ž njim priporoča ga menda dovolj. Da bi pa kdo ne mislil, da bi bila postrežba kaj slabša nego drugod, mu povem, tla mi je mož pravil, kako ima blago le najl>oljše in najfinejše vste. Dražbe premični u. V torek, dne 11. junija ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Traversale del Bosco 1, hišna oprava ; Kjadin 346, hišna oprava ; ulica Farneto hišna oprava; ulica Ainalia Štv. 1*5 in ulica Chiozza, 7, voz; ulica Ponziana 18, hišna oprava: ulica Acrfuedotto hišna oprava: Kjadin 7i>4 in 12, hišna oprava ; Verdela 805, Krava: <'orso 3, hišna oprava; ulica Media 29, voz ; javna sklatlišča, doblice. Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 24 0, ob 2. uri popoludne 27.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7*30 O. — Danes plima ob 3.43 predp. in ob 4 37 pop.; oseka ob 10.0 predpoiudne in ob 11.46 popoludne. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabrala gospica Matilde Skuk dne 27. maja o priliki izleta «tambu-raškega kluba* in kluba »Mladost* v Nabre-žini 7 kron: ker se ni mogel udeležiti predstave «Rokovnjačev», daroval gosp. profesor (jromiljsak 2 K. Vesti iz ostale Primorske. Iz I* o č a nam pišejo : Preti štirimi ineseci nam je umrl velezaslužni župnik, pokojni Anton Mi četic, kateremu so naši Italijani storili vse možno hudega. Za dobe njegovega bivanja v Roču, preko 40 let, so ga t<»žarili po nedolžnem, obreko/ali pred svetom, mu neštevilnokrati razbili kamenite sedeže pred vratini, mazali vrata z raznim Matom, delali škodo na župniškem vrtu itd. itd.: sploh vse, kar si more izmisliti človeška zloba in česar niti ni možno opisati vsega. Spomiujamo se, da njegova izvolitev pred 40 leti je bila jednoglasna, in sedaj, ko je umrl. govore naši Italijani, kako dober da je bil, tla ne dobimo več takega!! Hinavci: zakaj ga pa niso spoštovali popred, dokler je iti! živ?! Sedaj, mrtvega, ga hvalijo! Dne 10. t. m. bomo imeli volitev novega župnika. Ves narod je uprl svoje oči v našega vele v rednega župeupravitelja Sinoe Cervarja, ki se d rž i vseh starinskih običajev in je uvel novih pobožuosti, sosebno pa krščanski nauk po popoludanskem blagoslovu, ki se je omilil vsemu narodu. Ali naši Italijani niso zadovoljni. Napeli so vse sile, da gospod Cervar ne postane našim župnikom. Ze več časa agitirajo proti njemu in naš »j>odeštat* je na sv. Rešnjega telesa dan rekel v svoji prodajalnici, da bo tožil vseh, ki so mu kaj dolžni, ako ne bodo glasovali proti Oervarju. Ali, kaj briga župnik našega župana. ko la poslednji itak ne hodi v cerkev ni po 2 do 3 krat na leto. Tako je tudi drugih, ki agitirajo proti Oervarju, ki pa niso bili že 5 let in celtf 20 let pri sv. obhajilu. Neki gospod iz Roča je na dan sv. Rešnjega telesa dajal za pijačo, da ne bi glasovali za Ćervarja. Tudi za dan volitve je obljubil pijačo. Tudi lj u bez njiva njegova gospa zna tako agitirati. Minole nedelje se j* izrazila : Coi che tla il vuoto a questo birichin, lo merita .... Ta naš podeštat ima prav lepo omiko. Mož ima tudi pošto. Ko je naš župeupravi-telj pred par dnevi prišel na pošto in ko ga je zazrl naš župan, se je začel kar zvijati od jeze in groziti : Orco, magari se sta 100 anni qua tjuesto maladetto, ma mai piti per pa-racco non l1 sara! Ali niso te lepe besede od enega župana?! Kaj tacega zna le, kdor je oblizan od 2000-letne kulture! X Zidovsko-irredentarska — nesramnost! V včerajšnjem izdanju »go-verna» z lesnega trga čitamo, tla je finančna uprava zagrešila «grozno» zlodejstvo, ker je v nekih aktih zapisala »Petrovja* mesto «Petrovia» in Krašica mesto «Crassize> ! Pe-trovja, da je čisto laška vas, a v Krašici da je kakih 40 Hrvatov, proti 774 Lahom!!! Tako podlo, tako umazano in tako nesramno zna lagati le Zid in to le madjarski Žid! Drugi ljudje, tudi Italijani, ako so količkaj pošteni — bi ne imeli korajže, da bi tako nesramno bili resnici v obraz! V Petrovji pri Umagu ni niti toliko Lahov, kolikor je prstov na dveh rokah ; tla je pa odpadnikov, to priznajemo tudi mi. Kar se tiče Krasice, ni tam niti sledi pravih Lahov; tla se pa tudi tam nahaja mnogo «pro-danih duš*, to je resnica! Resnica je pa tudi, tla je tam ljudstvo skrajno nevedno, na čemer naj se zahvali le — kulturonosnim Lahom ! Perfidnost židovske irredente presega vse meje, ker drugače bi si ne upali objavljati tako umazanih — laži ! o dejstvu. Sedaj se niti ne ve, da-li se to vprašanje sproži na kompelentnem mestu. ('e se zgotli to, bo treba to vprašanje razmišljati ne le z vojaškega, ampak tudi z narodnogospodarskega in tinancijelnega stališča. 30.000 kron znaša glavni dobitek srec-kanja »Concordia«. Opozarjamo naše cenjeae čitateije, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno dne 25. junija 1901. DomaČe zdravilo. Da se izogne morebitnega nesporazumijenja, dovoljujemo si izrecno povdariti, da je izdelovanje in prodajanje inseriranega izdelka bilo dovoljeno odlokom c. kr. namestništva v Pragi od dne 5. maja 1895 št. (>1260 in z odlokom c. kr. ministerstva za notranje stvari na Dunaju od dne 10. novembra 1895 št. 17464 ter da odgovarja oglas v polnem obsegu vsem dosedanjim postavnim določbam in oblastvenim zahtevam. XKKKKXKKK**KKXX* XI X X X X X X X X X X X X X X X XI MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela prvo slov. zalogo pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. (na des"i strani cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke. * x X x x X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx Brzojavna poročila. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (B) Na vprašanje vojnega ministra Brodricka je izjavil lord Kit-chener telegrafično, tla vest, da je bil del komanda Burov pod Beverjem dne 5. t. m. iznenadjen in tepen, ni resnična. LONDON' 10. (B) Glasom uradnega sporočila iz Kapstauta se je v minolem tednu pripetilo 18 slučajev kuge; od teh jih je bilo 10 s smrtnim izidom. Vsega skupaj je bilo dosedaj (i.S4 slučajev, a umrlo je 308 oseb. LONDON 10. (B) Kakor poroča »Daily Maile, se v Bruselju govori, tla gospa Botha tlne 12. t. m. obišče predsednika Kriigerja. Istemu listu javljajo, da je gospa Botha o svoji prevožnji v Evropo izrazila svoje občudovanje lordu KiLehenerju kakor pravičnemu, plemenitemu in dobrohotnemu možu, ki ni nikdar prelomil svojih obljub. LUBLIN 10. (B). Z gospo Botlio v London došli Bur iz Oranje, Fischer je izjavil mej potoma v Evropo zastopniku nekega lista, da je gospa Botha odšla na potovonje v prvi vrsti radi nje zdravja a bo tudi, kjerkoli le more upljivati, z odobravanjem Kit-chenerjevim delala na to, tla se stvari zbolj-šajo in, da bo položaj nje rojakov čim mileji. Državni zbor. DUNAJ 10. (B.) — Gospodska zbornica. — Zbornica razpravlja o predlogi, tičoči se vodnih zgradb. Poroča vitez Prosko\vetz. DUNAJ 10. (B.) —Zbornica poslancev. — Ko so bili prečitani došli spisi in je minister za nauk odgovoril na več interpelacij, je zbornica prešla na dnevni red t. j. k vo-litvi nagodbenega odseka, ki se konstituira popoludne. Na to je začela splošna razprava o predlogi, tičoči se lokalnih železnic. Ko je posl. Loser izrazil vrsto želja prebivalstva Vorarlberškega, je začel govoriti minister za železnice, vitez \Vittek. DUNAJ 10. (B.) —Zbornica poslancev. — Po ministru za železnice so govorili poslanci Plantan, Kindermann in Kittel, na kar je bila splošna razprava zaključena ; generalnim govornikom contra je bil izvoljen posl. Maštalka, pro posl. Kittinger. Iz delegaeij. DUNAJ 10. (B.) Danes je imela oger-ska delegacija plenarno sejo, v kateri je razpravljala o proračunu vojske. Grof Ivan Zicliv je izvajai, da je pripravljenost za vojno najboljše sredstvo za ohranitev miru. Govornik meni, da so prednosti dvoletnega službovanja večje nego škode. Grof Apponvi je govoril proti temu, da se v delegacijah o povišanju kontingenta novincev govori kakor 1 Aleksander Levi liizia m Prva In največja tovarna pohištva ^^ vseli vrst -t{ TRST 2«- TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (Šolska poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM— Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^^ vrsnje naročbe tndi po posebnih načrtih. ^JJ Cene brez konkurence. gj ILUSTROVASJ CENIK ZASTONJ IN FRANKO gj Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. gj Velika zaloga pohištva in tapecarij po najnižji h cenah. Via C&iozza št 5. L (Sala Tersicore.) Odprto od 9. do 1. in ud o. do 8. ure zvečer. Prosi se za blagohoten obisk, da se v resničnosti vsakdo prepriča. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni C? Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srebru i/, najslavnejših tovarn s in pe-riskopičniini lečami od nove. više. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. ^^ Termometri za mrzlico, baro- O metri in povekševalne leče po ugod- O nih cenah. J/tT" Sprejemajo se poprave. Z oooooooooooooooo Hiša v Rojanu m enonadstrupna. skoro nova. z lepi vrtom. j»* na prodaj. Natančneje se ]►<>-izv«' v naši tiskarni, ulicu farintia 1 '2. Važno oznanilo! Pfipmaai smatra v dolžnost javiti. da * VINA iz VISA. KASTELOV pri SPLITU, ISTRE ic BELA VINA iz VISA, ki »e prodajajo v njegovi T«iry anafizovana in -tavijena pod stalno kontrolo zavoda za kemično anahzovanje. ovlasčenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse s. ..Je in kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določito je izdalo visoko c. kr. notranje minister sivo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja * reaoo wv»nKwt ljudstvo. _ t Kedor torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov. da !«e v njem ne nahaja drugih movij, nego d* f v in' i r -to in naravno, da »e sme z mirno vestj« daj ti bolnikom in konvalescentom. ker analizacijski . . mravlja pod svoje varstvo samo ona vina, kJ •o . -ta m r;;:ijo vso potrebno vsebino, ki jo moraj« hneti najtiuej-a vina. CENE: l-Tr-ki teran . . . . . liter po 32 novd, Vino iz Ka-telov pri Splitu „ 34 F;iio vino iz Vma. . . n 34 „ Vino Opollo..... m 38 «* Belo vino iz Visa ... „ 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišč«^ IVAN KRŽE triroviM- z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. — Podružnica : Via Torrente4. Priponka svojo zalogo jestvin kolonij a lij, vsakovr-tnega olja, navaluega in najtinejega. — Najfince testenine. |h> jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na r pletenin in lesenega blaga Eesene pij** iz naj l >olj šega tisovega lesa z goln> al: tudi brez gol»e. Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW. fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo j> najjače mazilo, ki obla/J bolečine, jili hitro zdravi ter odpravi lia človeškem ^ telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazcc, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamon^zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: lekarnarja A." Thierry-ja tovarna v Prepadi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj t*e izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Ženitna ponudba. Kadi pomanjkanja poznanja se želi mlad, lep mož, prijetne zunajnosti, omikan, trgovec in lastnik dol ro cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznanit; v svrho ženitve : s pridno, omikano, dobrosrčno, domače vzgojeno, zalo gospico z doto. .Sprejmajo se samo resne ponudbe z natančno napovedjo značaja starišev iu bivališča* Hčerke trgovcev imajo prednost. Želi se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. <'enjene ponudbe s fotografijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenem zavitku pod šifro: »Lop može na upravo »Edinosti« v Trst. Predzadnji teden. Mala oznanila. Poti to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenali. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvČ. V Trstu. I Zaloga likerjev v sodčili in buteljkah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. ....................... ■ —.......... ................■■■■ i. Pekarne in slaričičarne. HQljL" I Piazzetta S. Giacomo st. 3 (Corso . OIIUI6I lilij alka ulica Kiborgo 15 ima vel ko pekarno in sladčičarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh s»e razpošilja po pogodbi in naroČilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pe karna in sladčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domaći kruh v pecivo. Postrežba točna »pregori ji ve mrežice. »*J± v Trstu, Piazza Negozianti St 1 ■ I lOfc U« priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor*' in vse druge priprave za plinovo luč .. Aner." Kavarne. Anton Šorli priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. dobitek V vrednosti 3D>QO€$ kron Oglje iu drva. M||l|o InCin v *orrr> štev. 12; p priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. izdelovalnica in "zaloga zazuovrstnega LL iz last-n i h Zaloga dalmatinskih vin kleti in istrski terau toplo priporoča cenjenim družinam. gg. krčmarjein in hotelirjem. Simeon Pav-linovič v Trstu, Via Chiozza 11. 1% si j »lat i so zastonj, ako v>akdo ^ • rabi ^Durator- ter žnjim 3- 4 tedne maže svoje podpUte. kateri trajajo 5 krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni -katljici z navodilom vred 1 in 2 kroni. .. l>urator" se prodaja v mi-rodilnicah. špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem m obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj -e ga z 1 K stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro iu Dalmacijo: .1. Mi-chaiup v Trstu, uliea Kossetti št. 12. Incin R i 7101/ urarBki mojster v Trstu JUolp QiZ.JdB\ „lira Stadion 2."). naznanja -lavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst. bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje. da -i lw> prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela. za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo r**' udano priporoča. . tVs. kr. pri v. eivilni, vojaški jM uradniški ^"'J21*-* ^ Poveraj. trgovec v tiorici. na Mfct 'Jjjk Travniku štev. ^2 l. nadstropje pripoio«'-a i-astiti gospodi svojo izltorno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vr-t<- in vse potrebščine k ohlrkam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naročilu in po modi. Srečke „Concordia po 1 krono. Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov bliščeči lak -»--*- -i. 4. za podove v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere iu e trpežen. Za lO m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni v plehasti skatlji. priporočajo : Josip Bolaffio. 31 and I & C.o. 31 ere u rio Trlestino. Ig. »u-niami, Henrik Seliiffiiiaun. Josip Zoldan- Prva slovenska pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naroČbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naroČbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c- kr. deželne sodnije.) • "r rr •-" Slovenec Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje iu prevažanje pohištva Rudolf Ezner priporoča svojo veliko prodajInico in izdelovalnico vsakovrstnega j>o-hištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča van Cink, ulica Daniele št. 2. Ces. in kralj. priviligirana tovarna kemičnih izdelkov ST. FERNOLENDT Zaloga : Dunaj, I Schulerstrasse štv. 21 Ustanovljena 1X32. Razpošilja se tudi po poštnem povzetju. Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepreinočljive masti za usnje, patentovano sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zmes, srebrne iu zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje leZlilo (biks) Cenik poSljem brezplačno poštnine prosto Trst. -- Via Squero nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovćllimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. Cene zmerne. Tnrovinu z izirotovijeniini oblekami. " " Ponte de 11 a Fabbra št. 2, vogal ^JClICli lili« ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare -t. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer priporoča za hinkostne praznike in birmo: obleke za moške od gld C>.5<> :. — Trst. Zaloga mebljev, kovčekov. potnih tort» j.o eenali. da se ni bati konkurence. Albert Brosch Mlad mož 7. uče ti mlinar, vešr -lovenščine nemščine v besedi iu pismu, i>ee primerne službe, tu li ko potovale«'. Naslov upravništvu ..Slovenke*-, v Trstu. ulii*a Mtdin piccolo ^t. II. Nova narodna krčma. Podpirani javlja slavnemu občinstvu, da je z današnjim dnem odprl svojo kremo v uli ji Tesa st. 3. kjer b«> toeil naravna bela 111 orna istrska vina prve vrste ter Kosit rjevo pivu. Ivan Krajkovip. krčmar. Trst. — Via S. Antonio .». — Trst. Hi Kožnhar in izdelovalec kap a« Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju. Restaurant SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. n najugodnejša gostilna PLZEMO PIVO SILBEREGG- po 24 dovč. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosilu in večerje o