Stav. 178 V Vrata, v torek i. lulija 1M» letnik XUV Uiaja v-sak dan, udi ob nedeljah iit praznikih, zjutraj. — Uredni&vo: ulica sv. I a .>ti!:a AsISkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošfljijo ured-bVau. — Nefrenkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koasorcl| lista fdhtosH, — Tu:-; tiskarne Edinost. — NaroCnina uiia na mesec L 3 —, pol L 18 - in celo leto L 3o—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotiuk. — Oglasi sc računajo v širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov nvt po 80 stot. Mali oglasi po 10 stoL beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprajema inscratnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava mlnseiatnl oddelek se nahajata v Trstu, uL sv, Frančiška As 20. Mirovna Konferenco. Wi!~onov odhod. PARIZ, 29. Pred odhodom iz Versaillesa sta predsednik Wrlson in njegova soproga kjosetila predsednika Poincareja. V Parizu je množica živahno pozdravljala Wilsona, njegovo soprogo in hčer, ko so prispeli na železniško postajo. Na postaji so se poslovili od njih predsednik Poincare, predsednik senata Du-tost, ministrski predsednik Clemenceau, ministri in razni poslaniki. Predsedniku Zedinje-oih držav so se izkazale vojaške časti in godba je igrala marseljezo in amerikansko himno. Po razgovoru med Wilsonom in Poincarejem se je odpeljal vlak ob 21.45. Pichon, Leygues in Tardieu so spremljali Wilsona v Brest. Predsednik V7i!son je po podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo poslal amerikanskemu narodu poslanico, v kateri zahteva, da se pogodba Zveze narodov odobri brez pridržkov. BREST, 29. Mesto je v zastavah. Po ulicah so postavljeni slavoloki. Vlak, s katerim se je vozil predsednik, ie zavozil naravnost v arze-nal, pred vkrcevaliiče, kamor je prispel ob 11.40. Vse ladje so nadele veliko galo z amerikansko zastavo. Predsednik in njegovo spremstvo so se vkrcali na topovko »Nor-ttanna*, katera je pristala pri »Georgeu Washingtonu«, na katerem se je takoj razvil« predsednikova zastava. Minister Pichon je izročil gospe Wi!sonovi košek krasnih cvetic. Nato so se poslovili zastopniki oblasti in vrnili na prefekturo, kjer je bil pripravljen sanje zajtrk. »George Wasbington« ie odplul ob 14.15. •BREST. 29. flota »6 pozdravila i ?l topovskimi streli »Ceorgea VVashina-tooac. ko je še! skozi francoske linije, med običajnimi kttd i bura i z obeh strani. Predsednik VVttson ie stoje 9,/zdraviJal Francijo. Kmalu nato jo »George Waschinfftoo« izginil « obzorja Svet četvorice w tzpreaenl v svet desetorice. P Al* IZ, 29. Usti p&ejo, lJve odškodninskega vprašanja se s franco^- • : {rani že tretjič naglaša vprašanje južne .;cie/nice. Znano je, kako je Italija zakievala, naj se ustavi plačevanje okoli 30 milijonom na leto, ki jih je italijanska zakladnica piftčevalab lagajnam Siidbahna (južne železnice) kot odškodnino za proge, ki jih je leta nareaUa v severni Italiji za časa avstrijskega goi. W~;va v beneški Lombardiji. Ker je v francoskih rokah največ akcij Stid-bahna, v katere je vložila republika kapital okoli 1 milijarde i« pol, je francoska delegacija zahtevala, naj bi se vplačevanje tel 30 iriitijpTiov na leto nadaljevalo. Italijansko stališče je lahko zmagalo, ker *ta tudi Lloyd George in Wilson smatrala to zahtevo za nepravično. (»Corriere della Sera-«). Turško delegacijo so poslali domov, PARIZ, 29. Svet četvorice je sklenil da odslovi iurftko delegacijo, ki je bila naprošena, naj zapusti svoje »letovišče« v Franciji in naj 9tt povrne v Turčijo, kjer naj čaka, kaj odloČijo velesile. Nedvoumna so pota m sklepi bogov« na konferenci... Zakaj Kitajska ni podpisala. PARIZ, 29. Kitajsko odposlanstvo je danes objavilo izjavo, v kateri pravi: »Zaradi nepravične rešitve šantunškega vprašanja s strani mirovne konference je kitajsko odposlanstvo 4. majnika svetu načelnikov vlad predložilo ugovor in 6. majnika je naznanilo svoje pridržke glede klavzul v mirovnih pogojih, v smislu katerih naj bi pravice Nemcev na kitajsko šantunško pokrajino prešle na Japonsko, namesto da bi vrnile Kitajski, zakoniti vladarici nad tem ozemljem in dejanski soborilki ob strani za veznih in pridrq ženih vlasti v tej vojni.« Izjava nadaljuje, da je ta rešitev šantunškega vprašanja pobudila u-govore vseh Kitajcev in da torej vlada ni mogla storiti druzega kot odreči sprejem to-stvarnih klavzul v mirovni pogodbi. Zato so kitajski odposlanci naznanili predsedniku konference, da podpišejo mirovno pogodbo, toda s pridržki, napovedanimi 6. majnika« ali pa da se ti pridržki dodajo v posebnem dodatku mirovni pogodbi. Vrhovni svet pa je izjavil, da ne pripušča pred podpisom pogodbe nikakršnega pridržka ne v pogodbi ne izven pogodbe, pač pa da more kitajsko odposlanstvo povedati svojo izjavo po podpisu. Kitajsko odposlanstvo je vztrajalo na svojem stališču in predlagalo, da bi se podpis mirovne pogodbe ne tolmačil kot ovira za Kitajsko, da ne bi mogla v primernem trenutku zahtevati nove razprave šantunškega vprašanja. Toda odklonil se je tudi ta predlog. Ker se je tako izjalovil vsak poizkus, se je kitajsko odposlanstvo vzdržalo podpisa mirovne pogodbe. Kitajskim odposlancem je žal, da so morali storiti tako. kar bi se morda zdelo kršenje vzajemnosti med zaveznimi in pridruženimi državami, toda prepričani so, da odgovornost za to zadeva tiste, ki so jim odvzeli pravico uveljavljenja pridržkov, na podlagi, katerih bi bilo mogoče Kitajski vsaj kedaj pozneje, v interesu trajnega miru na vzhodu, »ahtevati ponovno pretehtavanje šantunškega vprašanja, da bi se popravila Kitajski storjena kri- vica. ▼ Pariz. PARIZ, 39. Dospeli so v Pariš italijanski minister za zunanje stvari, Tittoni, s soprogo ter pooblaščenci Scialoja. Maggiorino Ferrari* in Marconi. Tittonija so sprejeli Sonnino, Crespi, italijanski veleposlanik v Parizu Bo-nin Longaro, londonski veleposlanik ImperiaH, wasWngtonski veleposlanik Macchi dl Celere in drugI člani italijanskega odposlanstva ia poslaništva. Tittoni se je nastanil v hotelu Castigtione. PODLISTEK čemn ? Ivo Vojnović. — Prevedel M- C—č. Zakaj me ne spremljate s svojimi gosli- mi Vi bi hoteli... sem rekel v začudenja in nenadna radost mi je stisnila glavo. — Ta glas bo kot tedaj v rimskem poldnevu — moj — samo mojf Oprostite, ako sem se drznila ponižati gla-aovitega umetnika do.... se je pošalila Bianca. Ne rogajte se mi... sem jo zaprosil. Šalim se Orlovič... je nadaljevala, ponudivši mi roko. Izberite vi komad---kar hočete, balado, romanco, legendo... vse. Za tokrat pustiva klasike v miru. Občinstvu bo do-K volj, da naju vidi v harmonični skupini. — — PARIZ. 79. Predsednik Wi!son je včeraj zjutraj podpisal pogodbo, ki sajamftoje Francoski pomoč Zedinjenik držav v slučaju neiz-zvanega napada. Isto listino je podpisal Uoyd George v imenu Angleške. Gospodarski pogoji Nesdfci Avstriji PARIZ.29. Svet četvorice je določal mirovne pogoje, kl se nalože Nemški Avstriji. Podpisane diplosaatske listine. V5RSAILLES, 29. Diplomatske lisftae, ki so se podpisale danes popoldne, so naslednje: Mirovna pogodba, katero so podpisali vsi pooblaščenci s peterimi nemškimi vred; dogovor glede levega brega Rena, lri so ga podpisali zastopniki Francoske, Zedinjenih držav, Angleške in Belgije; izjave o priznanju Poljske, ki so jo podpisali zastopniki peterih velevlasti in Poljske. Dolg bivše Avstrije se razdeli med narode. PARIZ, 29. Svet četvorice se posvetuje dalje vkljub odhodu Wilsona in Lloyd Geor-gea. Posebna komisija, ki ima nalog, da ugotovi položaj dolga držav, nastalih iz stare monarhije, je sklenila, da se avstrijski dolg porazdeli med narodi, ki so tvorili bivšo monarhijo. Nova avstrijski republika ne bo imela torej plačati vsega dolga. Italiji bo prisojen del kakih šestdeset milijonov kron. Pogodba se izroči Rennerju tekom tega tedna. Po podpisu pogodbe z Nemčijo. VERSAILLES, 28. Na zaključku ceremonije so šli Wilson, Lolyd George in Clemenceau v salon starega senata, kjer je Clemenceau postregel s čajem. Nato so imeli načelniki vlad sestanek, po katerem so ob 18. uri odpotovali iz Pariza. Nemški delegatje odšli iz Versaillesa. VERSAILLES, 29. Nemška delegata Mul-ler in Bell in kakih petdeset članov nemške komisije je odpotovalo ob 20.30 na postajo Noisy de Roi, od koder so se odpeljali v Nemčijo. Kakih petdeset tajnikov je ostalo v Versaillesu. Odhod pooblaščencev in članov nemške komisije se je izvršil neopaženo in brez nika-kih dogodkov. Ostalo je v Versaillesu 58 Nemcev, med njimi Haniel, Dunker in Lersner. Haniel odpotuje jutri zjutraj s 30 osebami nemške delegacije. V Versaillesu ostane torej potem še Lesner s kakimi dvajsetimi tajniki. Promet z Nemčijo po podpisu mirovnih pogojev. CUR1H »Vossiscbe Zeitung« poroča iz K61-fla, da javljajo anfikSke oblasti, da stopi 24 ur po podpisu nov režim v veljavo. Telefonska zveza z Nemčijo bo popolnoma vzpostavljena. Omejitve naložene tisku in oHastim, bodo odpravlje- ne. Brzojaven promet med zasedenim ozemljem in Nemčijo bo svoboden. Ravnotako se zopet uvede služba z golobi. Ostanejo pa omejitve slede prehodnic in brezžičnih brzojavov. Korespondenca in seli bodo še nadalje povdrženi angleški cenzuri. Blokada mmš Nemčije ostane 4» raHHkacOe mirovna pogodbe. PARIZ, 29. Predsednik konference Clemenceau, ie poslal predsedniku nemške detegadie naslednjo noto: »Gospod predsednik! Csst nH je Vam javiti. da premimi dogovor doloma, da se' vrši blokada, dokler ostane ta dogovor v veljavi, t. j. do izmenjave ratifikacij. Vkttab temu izjavljajo za-vezne in pridružene države, da so pripravljene odpraviti blokado, čhr bodo službeno obveščeni o redni in popolni ratJiikacii mirovne pogodbe s strani nemške republil e.« Cr-dno se adi, da ni .o zavezniki določili iNiern-čiji roko za ratifikacij pogodbe. Zagotavtia se pa, da bo od hitre retitifeacHe odvisna izročitev vojnih ujetnikov. Za ratifikacijo pogodbe. VERSAILLES, 28. Nemški delegaciji je bila izročena nota zaveznikov glede ratifikacije mirovne pogodbe z Nemčijo. BELGRAD, 29. Prispelo je odposlanstvo koroških SIovencevr da se zahvali vsemu jugoslovanskemu narodu in jugoslovanski vladi za rešitev izpod nemškega farma. Tableauz vivant (iiva podoba) s spremljeva-njem: tremola in flaute. Bila je objestna, prevesela; govorila je glas _žene. Spustila se je na chaislongi in stisnila oči. Gledal sem kakor da vidim nekaj črnega pred seboj. Opojni vonj razsutega cvetja me je omamil, da se mi je za hip zavrtelo v glavi. Vendar sem se zganil in rekel: Ako dovolite, potičem. — Ona je bila privzdignila oko in gledala me. Da, gledala«, in smehljala se je nesrečnemu bedaku, ki jo je gledal hladno, neprijazno, ki ni imel niti ene besede prijaznosti, niti enega bliska občudovanja za to prelepo statuarno delo, ki je tn ležalo pred menoj---za mene!... Ali v istem trenutku me \t nekaj ošinilo. Kot tenka vroča struja je spreletela po mojem telesu. Imel sem ključ, da odkrijem tajno te hladnosti. S hitro kretnjo sem pograbil po goslih in zasviral kakor v viharju prebujene strasti de- Dve Atumki CURttt 30. Kakor poroča švicarsko časopisje, so »poslanci črnogorske «4cups0fcte postati mirovni konferenci v Parizu dve spomenici. V prvi spomenici zahtevala da se Crna gora zedini z Jugoslavijo i« potrjujejo odstavitev kralja Nikole. V drugi spomenici zahtevajo za Jugoslavijo, oziraje se na skadrsko vprašanje. uoHno reke Drina in sicer iz zgodovinskih, »zemljepisnih In predvsem gospodarskih razlogov. nah, ker je Nemčiji veliko na tem, da dobi jugoslovanski trg. Zato se kaže pripravljena na vse mogoče privolitve. Celovški vodovod h> električna centrala v jugoslovanskih rokah. CURI«, 30t (»Tribuna«.) Avsrroogrsko odposlanstvo v St. Germa inu opozarja v noti na mirovno konferenco, da je novr demarkacijska črta na Koroškem taka, da se elektTična in vodovodna oentrala, ki dobavljata Celovcu vodo in električni tok, na h a iate oucstran t»e Črte. Zahteva se takojr Sna odpomoč proti temu položaju. Nota slovenske mirovne komisije. LJUBLJANA, 29. (^Lavonatore«.) Slovenska mirovna komisija je poslala vsem prijateljskim državam in tudi Italiji noto, v kateri opisuje položaj slovenskega naroda v sled sklepov pariške mirovne konference. V noti se pcsebio naglašajo žalostne »posledice sklepov mirovne konference zlasti v prihod ni! h odnošatfh slovenskega naroda s sosednimi državami. Nota se postavlja odločno na stališče samoodločbe narodov. Noto so podpisale slovenske politične osebe: škof Jeglič, dr. Gre»go-rin, dr. Karel Triller in socijalist Rudolf Goioufc. Posebna jugoslovanska misija v Parizu. BELGRAD, 29. V Belgrad je bil nenadoma sklican kronski, svet. pod regentovtm predisedstvom. Dva člana mirovne delegacije v Pariau, Jankovič in Paj4tić, -sta podrobno poročata o gospodarskih pogoiih. ki jih ententa postavi Avstriji in Madžarski. Z ozirom na izredno važnost vprašani, o katerih se raspravila v Parizu, je kronski svet sklenil, da pošiie v Pariz posebno komisijo, ki bo sestavHena takole: ntfnistrski predsednik Protič, minister MarinkovfČ, Trifkovlč in dr. Krainer. Uvoz In Izvoc Iz Ceh©slovaške. LJUBLJANA, 29. Po dogovoru s Cchoslovaško sklepajo lahko trgovci samostojno kompenzacijske posle, ki se bodo odobrili. LJUBLJANA, 291 PO vesteh iz Oariza, bo denar, ki se nahaja tam v tisku, do tiskan v najkrajšem času. V Zagrebu bo denar idotiskan sredi avgusta. Gre za to, da se čim prejo odobri Statut nove emisijske banke. Upa se. da bo štatut še pred prazniki predložen narodnemu predstavništvu. - Inozemske zavarovalno družbo. PRAGA. 29. Jugoslovansko poslaništvo v Pragi ie opozorilo merodaine oblasti na inozemske zavarovalne dražbe, ki poslujejo v Jugoslaviji, a imajo svoje sedeže na Dunaju In v Trstu. Ljudstvo se opozarja, da so te družbe podpisale velikanske ki imajo svoj sedež v Budimpešti, so Že v najslabšem položaju, ker so ne samo oškodovale svoie rezervne glavnice na podoben način, temveč jim je madžarska boljše viška vlada odvzela vse rezerve. Slovensko vseučilišče v LjubHsaL BELGRAD. 29. Pred kratkim ise ie vršila v Belgradu pod predsedstvom ministra Davidoviča važna seja o ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Seje so se udeležili zastopniki vseh slovenskih strank. Ra&pravljato se je, kako naj bi se čim prej ustanovilo vseučilišče ustavnim potom. Prihoda.U teden se predloži načrt narodnemu predstavništvu. Trgovinski dogovor z Romunsko. ZAGREB, 29. Trgovinski dogovor nI še stopil v veljavo. Med Jugoslavijo in Romunsko sta bila sklenjena dva vzajemna dogovora. Bden teh dogovorov ?e podpisala Jugoslavija, a Romunska ne, a drugesa je podpisala Romunska, a Jugoslavija ne. Boroevfč Izbrisan Iz seznama Uablianskih častnih meščanov. LJUBLJANA, 29. Na sejt mestnega sveta je bilo enoglasno sklenjeno, da se bivši avstrijski wnera3 Svetozar Boroevlč Izbriše iz saznaera častnih meščanov. ton Vio, Andrej Ossoinack, reški posla-nec, dr. Anton Grossich, predsednik italijanskega narodnega -sveta, dr. John Stiglich, Adone Rudan, finančni delegat Italijanskega narodnega sveta, kapitan Giovaniri Host-Venturi in Giovamtf Ruttinich Pogovor je trajal nad eno uro in je bil nad vse prisrčen. 'Nitti ie izjavH, da more slede narodnih zahtev imeti eno edino mišljenje. Spori v notranji politiki, ministrske krize, interesna nasprotja, agitacije v strankah so do-•godki notranje ipolitike. Narodna politito. ki ji je Reka sveta zahteva, je nad vsemi strankami. Italijani morajo biti v tem času edini bolj kot kedaj. Naša moč bo tem večja, kolikor glede zunanje politike ne bomo razdeljeni. Izjave, ki jrh je podat minister za zunanje stvari, Tittoni, v senatu, predstavljajo mišljenje vsega kabitreta. Dostavljam, jo dejal Nitti, da se vlada v polni mer! zaveda svoje odgovornosti In da bo odločno hodila svojo pot. Ministrski predsednik je na-to dolgo časa raz-pravljla o položaju mesta Reke Obnovitev trge Jugoslavilo REKA, 39. (»Trtima«.O »ititrzaja Liste poroča iz Bel grada, da so se zopet pričela svolećasno prekinjena posejan}* s Nemčijo v svrho sklenitve trgovinske ipogodbe. Po obvestita iz pristojnih virov bo Nemčija dobavljala Jugoslaviji določeno množino industrijskih proizvodov proti plačilu v kro- monsko pesem. — Z Bogom nmetnost, preči-sta boginja; v goslih mladeniča ne zveni več odmev tvoje dike;---vedrina se fe skalila, spomini detinstva to pobledeli, izginili so kakor žarek meseca v požaru — strune mojih gosli to drhtele kot sategnene žile po nečem... kar se je skrivalo ? tisti ženi črnega pogleda in bele polti---. Vsa ta zmes nedoločnih temnih čustev, to bolno stanje duše« lri ji ai dovolj ne življenje, ne uživanje, da se reši svojih brezimnih hrepenenj — vse to se je nakuptealo v onem spevu, v katerem jn glasba zahtevala, Česar ji ne more dati nikdo na sveta. Vaše delo? — je rekla Biiaci In vstala, pogledavši me t začudenju. Nastal je kratek molk. Ona rf rekla niti besedice. Nje glas nI odgovoril na moje vpr*ftaqje. Sele pri vratih se je obrnila te je nadaljevala hladno, utrujeno: {Daljoj Is Nenfllo, Vzpostavljanje trgovinskih odnošajev med Nemčijo In Rusijo. BASEL, 29. »Berliner Tageblattu« pišejo iz Elberfelda: Začela so se pogajanja za vzpo-stavljenje gospodarskih odnošajev med Nemčijo |n Rusijo. Zastopniki velikih nemških »trustov« so odpotovali v Rusijo. Obsedno stanje v Frank ob rodu. CURtti, 29. Iz Frankobroda se poročat Vsled nemirov, ki so se vršili prošlo noč, je bilo proglašeno obsedno stanje. Ker se je na trgu zbrala velika množica, so bile vladne čete v svrho izpraznitve trga prisili«ne. da so začele živahno streljati. Bdo je 7 oseb mrtvib in 2£ ranjenih. Okoli so se vladne čete umeknile. Komunistično gibanje v NeartU. BEROL1N, 29. Med vtado in zastopniki želazni-čarske organizacije so vs začela (pogajanja. Minister Side kal m }e izjavil, da so železničarske zahteve nesprejemljive, ker bi povzročile državi škodo 4 milijard mark. Delegati so naglaSali, da ne 'gre samo iza vprašanje mezde, tomvteč tudi za pri poznan ;e popolne pravice delavskih svetov. Med razpravljanjem je prišia vest, da je bilo vodstvo beroKnske železničarske organizacije aretirano, ker so našk v vodstvenih uradih 500.000 ■komunističnih proglasov. Organizacija je izjavila, da ji ni znano, kako so ti proglasi prišli v urade; vsled tega so bili aretlranci zopet rzpuščeni na svobodo. Proglasi so pozivali delastvo, naj vztraja v Stavki, četudi vlada sprejme njegove zahteve, ker se mora sedanja vlada zrušiti. Is Italije. Italijanski ministrski svet molči o svojih sklepih. RIM, 29. (»Era -N-uova«.) Vkljub oficijelnim obljubam zadnjih diri 9e je včerajšnji ministrski svet bavil -samo z najnavadneišrmi upravnimi vprašanji. Potemtakem se ne ve nič nHJ o zopetni otvoritvi zbornice niti o sloviti volkd reformi, niti o domnevni odpravi cenzure in velikansJcem programu glede dTaginie, ki se pripisuje ministrstvu. Novo italijansko državno posojilo. RIM. 30. Tn se le razšlTjal glas, da vlada namerava izdati novo posojilo. Ta vest je brez vsake podlage. Reško odposlanstvo prt Nittiju. RIM, 29. Danes ob 11 je ministrski predsednik Nitti v ministrstvu za notranje strani sprejel reško odposlanstvo, ki je prišlo v Rhn, da izroči pozdrave in čestitke mesta Reke novi vladi. V odposlanstvu so se nahajali: mestni župan dr. An- iz Madžarske. Vojno sodišče v Budimpešti. OURIH, 30. Iz Budimpešte poroča: Progla* silo se ie poostreno obsedno stanje. Protirevolu cijonarjl, ki se zalotijo oboroženi, se ustrefc. Pa slovati je pričelo vojno sodišče. CURU1, 30. Iz Berolina se poroča: »Acht Uhr-Blatt« objavlja brzojavko iz Budimpešte, katera pravi, da je bil ljudski komisar Baimietly imeno> van za diktatorja in je dal usmrtiti pet častnikom ter zapreti veliko število meščanov. Osem miHJoaov za bolj&evBfco propagando na Slovaškem. CURfH, 30. k Prage se poroča: »Tagblatt«. •glasilo desničarskih socialistov, poroča, da je (diktator republike slovaških sovjetov, 1-enošek, prejel od Bole Kuhna osem milijonov za podpiranjo revolucije na Slovaškem in CeSkcm. Bela Kufan zahteva poroštvo od Clemeuceauia. DUNAJ. 30. dela Kuhn je poslal Clemenccauiu noto, v kateri zahtevni jamstev glede obljub generala Pelleja. -Nota ipravi: »V smislu moje brzojavke ie general Pellč «ial nalog, da se ustavijo sovražnosti, ni pa -govoril o jamstvih, omejujoč se na sporočilo, da v stvari odloČi mirovna konferenca. Pokoreč se željam zaveznih in pridruženih vlasti, je madžarska vkda ostavila prodiranje svojih čet, toda boji se jih timekniti z zasedene črte. ker ni prejela jamstev, da se romunske četo •umaknejo Iz zasedenega madžarskega ozemlja. *Gk*ie predloge, da se povabi Madžarska na mirovno konferenco, vlada tu največja negotovost Zato prosimo, da se nam dajo vsa ta jamstva, da moremo »aćeti a operacijami za umik našili čet« _ Sporazum med madžarsko sovjetsko vlado In Masarjkom? PRAGA, 29. V praških političnih krogih se govori, da bo po izmenjavi not med Masary-kom in Belo Khunora mogoče vzpostaviti direktne zveze med madžarsko in čeboslovaško vlado. Predartska za zedlujeuje s Švico. BERN, 29. Predarlska vlada je obvestila /v. .ii svet, da se je z ljudskim glasovanjem -so kov volilcev izrekla za -zesdinjenje s Švico, ■.«-čajoč sprejem vsakatere odškodnine. Z ezni s-.et ie mnenja, da vprašanje zahteva teittvH'te proučitve. Hod razvalinami monarhije Habsburžanav. Od propada rimske države ni videi svet večjih dogodkov, nego se odigravajo danes na svetovnem pozorišču. Kakor je rimska država, ta največja tvorba v svetovni zgodovini« propadla pod bremenom svojih grehov in nečednosti, tako ie tudi država, ki ji je sledila in ki so jo v svoji barbarski bahatosti proglasili za sveto rimsko državo nemške narodnosti, po tisoč letih svojega obstanka zrušena v prah in ničnost. Kajti, četudi je res, da je bilo to drugo rimsko cesarstvo pod udarci velikega Napoleona poduieno in je formalno prenehalo že 1. 1806.; je vendar faktično obstajalo dalje, razcepljeno v dva dela, od katerih je bil eden pod žezlom Habsburžanov, drugi pa pod žezlom naslednikov Friderika Velikega. Vkljub antagonizmu med starodavno dina-| s ti jo Habsburžanov, ki je z okrvavljenimi 3IT8S U. »KDlNUerr« Mer. 178. V Trsi«, dne f. falila 1919, kremplji dvoglavega orla skori Scststo let o- hranjala železno krcr.o, in dinastijo Hohcn-zollemcev, teh kronanin parvenijev, posajenih *po »milosti božji« ic zaelugi Bismarckovi na prestol nemške drža\e: vkljub lemu nasprot-stvu je eni in drugi lebdela pred očmi kot skupni cilj — uvedba in utrditev nemške nadvlade nad sveto«.1 Dcčim se je država strahu božjega- pod pruskimi ostrogami pretvorila v ogromno vojašnico, iz katere naj bi v odločilnem Lrenutku krenila na oevojitev sveta največja vojska, kar se jih je spominjala zgodovina, je pa bila Avstriji namenjena uloga, da čim več sosednjih narodov drži v suženjstvu, da jih raznaro-duje ter jih pod bičem vzgoje vzgaja v jani-čarske črede. Nezasitnemu pohlepu Habsbur-žanov ee je posrečilo, da drugo za drugim stisne pod svojo oblast vse, kar mu je bilo dosegljivo, a kot sredstva so mu služili: prevara, izdajstvo in bogate — dote. Na ta način je uspelo, da so sredi kulturne Evrope z blatom, krvjo in solzami ustvarili državo, ki ni bila nič drugega, nego ogromna ječa, v kaLeri je ječalo sedem do osem narodov, s katerimi stara greznica — ni vedela, kaj bi delala. Da se ta najnesramnciia tvorba svetovne zgodovine ohrani pri življenju in da se ji da celo videz upravičenosti, je Metter-nich izmislil tisti rek o potrebi stabilnosti :n legimitete — stalnosti in zakonitosti. Za Eismajcka in njegovo šolo je bila Avstrija utež na tehtnici evropskega ravnotežja, a za uslužne zgodovinarje — ne izključivši niti Palackega — je bila ta Avstrija »zgodovinska potreba^, kajti: rče ne bi bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti.« Danes, ko gledamo tega jeklenega kolosa zrušere^a na tla, se nam zdi, kakor da se je Clovečanstvu odvalil ogromen kamen z duie in srca. Nemški narod ni propadel zato, ker je poražen, kakor tudi ni propadel ruski narod, radi tega, ker ga je prevrat zrušil, kajti — po besedah enega naših velikih umnikov — krščanski narodi bolehajo, a ne umirajo! Za vtdno pa je propadla Avstrija; pa naj se dogodi, kar hoče, iz te zemeljske krog!je, ki se danes, kot parni kotel pod največjim pritiskom, stresa in trese, grozeč vsak hip, da se razleti na kose: Avstrija ne vstane več nikdar iz groba, ki je pahnjena vanj ob prokletstvu tolikih narodov in pokolenj. Poznejša zgodovina izreče sodbo o tem, ali je in v koliko je ta grozna svetovna vojna pripomogla človečanstvu do vrhovnega cilja svobode, ali, danes že moremo trditi z vso gotovostjo, da je z izbrisanjem Avstrije iz svetovne zgodovine ta strašna vojna odpravila največjo zapreko na potu, ki vodi k svobodi in sreči človečanstva/ - Zasluženo usodo deli z Avstrijo tudi tisti faktor, ki se je istovetil žnjo skozi šest stoletij: dinastija Habsfcuržanov! Menda je ni bilo, niti je ni dinastije, ki bi bila človeštvo stala toliko krvi in solz, kakor ta dinastija. Cmo zgodovino habsburške hiše zaključuje tragična figura cesarja, ki je odsedel na prestolu 6S let, ki je umrl v Schonbrunnu na predvečer zlnma Avstrije, ki je brezčutno preživel tragično pogubo vse svoje rodbine, o kateri je verno mislil, da je od Boga ustvarjena v izključjjiv^> čast, tlavo in izkoriščanje v prilog njegove dinastije. Nedoumna so pota in cilji Previdnosti, in Človeški um ne umeva razlega, zakaj je bila ravno njemu, menda najslabšemu v tej pregrešni rodovini. prizanese-na kazen, določera njegovi kruti vladavini, začeti s krvavim vesoljnim potopom svetovne voine?! Zakaj ni doživel, da bi gledal strašno kazen božje pravice za svoje grehe...?! Mi južni Slovani gledamo z zadovoljstvom in ponosom na razvaline habsburške monarhije, ker je prvi udarec, ki je zrušil to pošast, ki je kot mora pritiskala in davila tolike narode — prišel iz našega naroda! To krvavo zaslugo je srbski narod odkupil, ko je žrtvovat skoro celo tretjino svojega prebivalstva! Toda če tudi sodišče, zbrano v Parizu, ne kroji usode sveta po pravici velikega Boga, marveč po stricih in kuinih, vendar ne izbriše nihče te zaslnge načega narods! Ta zasluga predstavlja aktivum, s katerim stopa nas narod v svetovno zgodevino: vedrega čela, čiste vesti in čistih prstov. Dr, L Majstrovic. darujoč vznemirljivo slabo upravo občfr.e, od katere mora skupnost zahtevati in zahteva zadovoljitve mno^h nujnih in neizofrftjnili zahtev, zuhtc--va tržaški proletarijat, na: se sedanji občinski odbor nemudoma odstavi iu naj se v čim najkrajšem času ustanovi pristno ljudsko -zastopstvo na la^ splošnega, enakega, direktnega in tajnega gl-asov-anja, raztegnjenega na oba spola, in propor-cijonelnega: proletarijat se obvezuje, da se posluži vseh sredstev, ki so mu na razpolago, kajti, čim sc hoče ohraniti na oblasti neodgovorna in ikamo-ristična dražba, hoče proletarijat, da se -spoštuje suverena pravica delavskega ljudstva. — Ta resolucija je bila enoglasno sprejeta. Ni prišlo do nobenih neljubih dogodkov ne pred shodom ne po shodu. Popravek. Vest, ki smo jo objavili pred kratkim, popravjamo v tern znrislu. da k gubemato-rat podelil družbi Socicii Adriatica d'Elettricka v Benetkah koncesijo ?.a napeljavo električne struje visokega napona iz Tržiča v Trst. ne pa za napravo električne železnice. Siruja se bo dovtiala iz Vidma in je koncesija za to napeljavo, vsaj kolikor spada pod gubernatoratovo območje, tudi že podeljena. Ali in koliko se bo napeljava od, Tržiča do Trsta posluževala naprav, ki so bile že pred vojno izvršene v isto svrho, ni nam znano. Naše zemljiške posestnike opoz?.rjr.mo, da veljajo za potrebne razlastitve določni predpisi in da imajo torej zakonito podlago za varovanje svojih pTSvic. Meso za bo!nHic se bo prodajalo, proti zdravniškemu izpričevali!, v sredo, četrtek in petek, v na-slednj-Ih mesnicah: Zafutta, irf. idella Gianastica St. 38, \Vetsko, d. Udine št. 28, Vakmtinotti, tr!. MSpecclri«. Včeraj ob 9 j*e bilo v kavarni =Speccbi« polno gostov. Pri neki mizi je sedel mladenič, ki je vzel mimo majhno steklenico iz žepa tn izlii nje vsebiao v kozarec ter jo nanagloma izpH. Oster duh se je razširil po kavarni. Gosti so se obrnili proti mizi in zapazili mladeniča, ki se je zvijali v groznih bolečinah: izpil je bil strup. Nesrečneža so taka] odpeljali v bolnišnico, kjer so rmi izbrali želoidac in ga sprejeli v I, oddelek. Njegovo stanje je nenevarno. — Ko e vTšil v nedeljo prc-Jp.idne v gledališču Rossetti ob vc-Jiid ihleJežbi lJredsedo\aI je Tuntar, predsedn'k pclitič^ega odlx>ra stranke. V svojem nagovoru hs pozdravljal proletarijat v Rusiji in na Ogrskem. J-z^cni;)-) stanje, v katerem ža\imo — ie rekel — ne sme zasiržnjl ti proletarijata Juiijskc Benečije javnim »predstavrtelistvom buržoaziiskin oligarhij. Današnji sklepi tega sheda naj bc-do upravni oligarhiji v Trstu v oprmin, da zapasti svoja mesta. G!avni govornik »e bil gkvni urednik »Lavora-tora-, Pas^ig'.:. Govoril ie z žgočo h-onijo in persi-fla>o o nede'ovanju občinskega odbora, a vodilni nn t:v v vseh govomikovih izvajanjih je bil: naj že greiol Uvodoma je rekel n. pr.: V Trstu živimo po — ptragrafu drugem. Po drugih mestih iraljestva so dovoljeni javni shodi na javnih prostorih. V Trstu ne več. Tu moramo imeii svoje shede v gleda! ščih. Oči vično uam hočejo dobro. Boje se, da bi se — prehladili, če b: govorili na Javnem trgu. Smo Italijani po § 2 in po — 40 od sto!« Na zaključku je naslovil govornik na nemški profeUrijat to-ie aipostroio: -Glave po konci! Ti nisi pocpisai, ti nir>i onečaščen____Mir naredimo mi, in bo resničen mir — mir narodov. Mir. ki so ga podpisali v Parizu diplotr.atjc tvojega na-Toda, n: tvoj mir. Tudi ti si velika žrtev imperijalizma — poprej z Viljemom II.. sedaj imperijalizma s Clemenceanjem!« Predložena je bila nastopna resolucija: Uvažujoč, da «e reakcijonarna oH-®arh'?a, predstavbeljica ozkili kapitalističnih in .pa-rasitsk h skupUi, ne meneča se za strašno težo se-«dr.njcia n za proletarsse a-spiracije, up "a tr_o-v«^:no t.r »zjivl^i trdno voljo pretHvalšiva, na- Porotno sodišče. Nesreče« tat. •Včeraj se je »z^pet zače'a razprava proM Marcelu Covaclchu, ki je obdolžen tatvine. Predsedoval je svetnik Lazzarieh; votanta: svetnik dr. Stegu in dr. Gabrielii; drž. pravdnik dr. Bencich; branitelj dr. Robba. Razprava se je bila začela že dne 10. m. zr.., toda radi odsotnosti ipriče, dijaka G vida Maroitija se je Seie včeraj mogla nadaljevati. Obtoženec, sin Maroella Covaciciti in Frančiške roj. Fabiani, rojen v Trstu L 1£97_ je obtožen, da je ukradel iz zaprtega skladišča Viljema Dumerja ki se nahaja na vogalu ulice M'ramar ži Torqcato Tasso. nekaj blaga in zaboj čokolade, v skupni vrednosti <>467'50 lir. Dijak Marotti se je vračal v noči od 1.-2. III. po miramarski ulici domov. Ko je prišel blizu omenjenega skladišča, je videl dva individua, ki sta nakladala razne zaboje iz skladišča aa kočijo, ki je stala na ulici. Stvar se mu je zdela takoj sumljiva, ker so vrata v skladišče kila zaprla in ier sta možakarja spravljala zabuje skozi ckno. Marotti se >2 čelal pijanega in je še-I prav blizu voza ter točno opazoval te dva čudna delavca. Kmaki sta možakarja dokončaia svoje delo, na kar sia zaprla okno in odšla. Prvi je šel proti Bankovljein, drugi proti u?. Belvedere. Kočija pa se je nato je>a i'i, kaj ste pa Vi dejali? Priča: Jaz nisem piesal, ker ne tznam. Pil tudi nisem, ker nikoli ne pijem. Uradnica pri tvrdki EHrmeau. OI>ga Krašovec, spozna obtoženca. Nekaj dri pred tatvino je ponujal avtomobile. Zde! sc ji ]e sumljiv, ker je tako gledal čudno na okno v skladišču. Prvič je imel plav mornarski jopič, a drugič }e 4>i! črno oblečen. Karabinjerski maršal Zono Miehek pripoveduje, ks-ko je prišel v tisti noči ob 4 zjtttraj nek! mladenič na e vprašal lastnike «teh lokalov, če je res bil Covacich pri njih. Nobeden ni vedel ničesar. Končno mi je rekel Levi, lastnik neke gostilne, da je bil Atny v njegovi gostilni do polnoč:, a Covacich a d-n ni videl. Jakob Levi, lastnik gostilne, ne pozna obtoženca. pozna pa AJmvia. Spominja s^*, da so v zadnji ipustai noč; prišli okoli 23 v njegovo gostilno -trije individui, med njimi Covacich in Akny. Zdi se mu, za tatvino, se je popravil in in izjavil, rja so odšli okoli 4 zjutraj. Karel Valeri, natakar v Levijevi gostilni, izpove. da je prišel ckoii polnoči tz nekim individuom v gos-tilno. Ta individuum da ga je okoli 2 pop. klo-iirtnil, ker mu je baje izginilo neko orodje. Drugega sc ne spominja. Karel Osnnna, natiikar v kavarni s-Francese«i ne pozna obtožencev. Zdi sc mu, *ia je prišel okoli 4 zjutraj v Scavamo z AJmvjem. in da sta ob 5 že oba odšla. Levi (oče) izpove, da jic pozna C-avacicha in da se ne spominja, da bi kedaj videl. Sinu ni rekel, u a -sta A+my in Covacich odšla ob 5.30. Vse, kar je povedal karabinjer, da je resnica. VsJei te izjave >e bii Levi (sin) aretiran radi krive i/povedi in odpeljan pred preiskovalnega sodnika. Nate- se je razprava prekinite. Popokfzsska razprava. Priči Fani Sibema m Gilota Bkloli trdite nsj-prei, da ste rloeli Ahnvja in Covacicha okoli 5 zjutrAj v kavarni ifrancese«. Ko ste pa 2 raznimi vprašanji spravljeni v zadrego, izjavite, da se ne spominjate ničesar, ker ste bJii popolnoma pijani. Drž. pravdnik zahteva, naj se obtoženec obsedi, ker je njegova krivda jasno dokazana. Branitelj dr. Robba izpodbija trditve dri. pravidnika. Dokazuje, da so Marottijeve izjave nezanesljive in zahteva, naj se obtoženec oprosti. Predsednik ie reasuniiral razpravo, nakar so se porotniki umeknili v svojo posvetovalnico. Ko so se zopet povrnili v dvorano, je njih načelnik prečital pravorek, s katerim so porotniki odgovorili na dano jim vprašanje z 10 Na podlagi tega pravorek a je bH obtoženec obsojen »a 10 mesecev strogega zapora. Borzna poročila* Trst, dne 30. jtmija 1919. Brez poslov. Tečaji: Cosulich (AusU-oaiipericana) 670— 690 Dahr>aria (Parobr. dr-) 340— 370 Gcrolimich 1650— 1700 Lloyd 1000—1050 Lussino 1650— 1700 Martinolich 495— 505 Na v j Radione Ltbera Triestina 1660— 1750 Oceania 520— 540 Pre.THida 660— 700 Tripcovic4i 610— 630 Assicurazioaii Generali 16900—17100 Riunione Adriatica 3050— 3200 Am-pelea 450— 480 Cement Dalniatia 260— 280 Cement Spaiato ; 360— 380 Čistilnica riia (PHaiura rlso) ' 380— 400 Krka 380— 390 Ladjedelnica v T-žičn CCanticre) 330— 350 Tržaški Tramway 215— 225 Tržaška tvornica oi»a (Oleifici Triest) 750— 800 HALI OGLASI PRODA se hiša z 2 stanovanj sobo. sobico, kuhinjo, vrtom in vodnjakom za 1&500 Lir. Naslov pove ins. odd. Edinosti. __ NOVO *H>hištvo zakonske 9obc se proda. Pojas-uila: U. Perriera 23. v dvorišču. 3347 ZA UČENJE KLAVTRJA. Diplomirana klavirska aSteljica poočeje v ktartelo po metodi konser-vstorija. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. B Ul. & SOBICA, meblirana, se odda. UL Antonio Sto-pani 5, 11.____B lt8 MIZARJI! Domači orehovi podstavki, emerikan-ski bokov, jesenov, mahagonijev, brestov in gradoaov les ee doti v «L Bocaccio 16. 3S16 ZAHVALA. Podpisana izratam najtoplejšo zahvalo vsem dobrim Kortežasiom In sosednim vašč nom, sorodnikom, znancem in prijate jem, ki so me tešili v moji pregloboki žalosti ter s tako iskrenim sočutjem spremljali k večnemu počitku mojega soproga Franjo Orla nadučitelja v Kortah. Posebej se še zahvaljujem čč. duhovščini, kakor preč. gosp. Škerbcu» dekanu iz Krkavec; gosp. * Čemažarju, župniku iz Šmarij, ki sU vodila izpre-vod; gosp. Tulu in cerkvenim pevcem za ganlj vo petje ter marljivemu Me-došu za vso njegovo neumorno sktb in pos režljivost. Tisočera hvala g. naozornikti Domirku in gg Ahtiku, Grču, Pucljnu in Babiču iz Kopra; gg. zastopnikom učiteljskega društva kakor g. Vale tiču, Venturiniju in Košutniku, ki se niso zbali truda in dolge poti, da so prihiteli izkazovat zadnjo čast svojemu pok. tovarišu. Korte pri Piranu, 30. junija 1919. Msrifa vd. Orel« 0 nedeljo, 6. t m. vsi u Senožeče i Javen se pri edi v nedeljo, 6. L m. v Senožečah. Svira godba iz Kozine, K oblini udeležbi vaHi mladina. ZOBOZDRAVNIK^ t tffMlIEtaiSSBj D\ MRAČ1K TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. IrBzčDifttBO Mim zob, t\n&M\i ia mM zalije NAZNANILO- Podpisani naznanja slav. občinstvu, la je iznova odprl ffOO?iooiiM® prsđiaato?. krst iti j po primernih cenati. Točna postrežba Se priporoča vdani JOSIP MERZEK Opčine Stev. 170, Se?anska cesta. Kovaška delavnica Andrej Puriyr$t,ui.MeSia 6 Prevzema vsako delo kovaške stroke. Ima na prodaj več Štedilnikov. Prevzema naročoe po meri. — PHporoia se slav. občinstvu. Dr. FRAM1UT?! ZOBOZDRAVNIK v Trstu, u!. Gioachino Rossini Stev. 12, vogal ul clelle Poste. Tehniški vodja A. Johtischer, dolgoletni asistent Dr. J. Č^rmaka. - Izdiranje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. t« vssonss m pristnega italijanskega, črnega E Val Policella, 14% je na prodaj po konkurenčnih ceuali na debelo in na drobno v dobro znani trgovini J(M P^QlS£f Trs! ulica delle flegue 6. — Teiafon 2-85 Velika zaloga domačega tropi novca, ruma, konjaka, slivovke, špirita 96%, vinskega kisa, maršale in vermuta različnih Trst. ZALOGU DR IN ILATAHItlE n: na veliko Ubero se vdobi prj A. POVN v Trstu TRG GARIBALDI (BARRlEttA) 3. S UMETNI ZGSJE * In brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobki VILJEM TUSCHERkz°o»^ TRST, al 30. oktobra (ez Caserma) 13, Deln glav. K m0>3, Reserve K Canlratu TASr na im di Risparnila 5 - Vli S. Niti) 3 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub ljana, Metković, Opatija. Split. SibenU. Zada Ekspozituri: Krnnj, Obavlja vse v binčno stroko spidijeć« Sprejela vžo^a nn hranilne knjižice proti 31/2% letnim obre-stim. v baneogiro-prometu proti 3" o letnim o-brestim. I.a odpoved navezane 2neske sprejema po najugodnejš h pogojKi se imajo pogoditi od slučaja do ^čaja. Baje v najem varasitos suiala [hhi ^nsifir Blagajna posluje od 9 do li. JANKO TROŠT — sodni revizor TRST — ui:ca Rlsorta stev. 5 — Trst. Izvršuje: vpise izpreraemb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustanovitve in likvidacije zadrug, ureditev finančnih zadev vseh vrst. Sestava bilanc in revizije računov. _Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. — GUGLIELMO WEISS — Trst. |av!jam svojim cenjenim odjemalcem, da je mo;a ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78) vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim vinom, katero prodajam po konkurenčnih cenah, i.i da sem odprl na Boijempoliu pri Prošeku svojo PODRUŽNICO. V tef podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu. Vdani GUGLIELMO \VEISS. Zlato zapestnico k izgubite v muli 11" 29. t. m., mfcđa Kosnodttaa, i Moč po cesti od S»rsega do fhbrežtae. — Kdor Jo najde, m) sporoči cospodični Ljudmili Catarija t Naferežtai itev. 299. — Dobi dobro nagrado. KISOVA - PRVE VRSTE -v originalnih steklenicah od kg netto 40 do 45 kakor tudi od kg 5 naprej se prodaja pri tvrdki N. GRISON, ul. Milano št. 25 (prel vža Mofiino piccolo it. 7.) — Telefon 314.