2:\S Številka. Trst, v tmvk 17. nktolua ISJH). "leftij XXIV. ,,Edinost'* iehaia dvakrat n;i dan. riusim nedelj in praznikov. ziutrai in t,veter «»>> 7. uri. <» ponedelikih in po prarnilrih izh h i« ol« H uri zjutraj. Itr^Nlmi iiNiii : OI>e tadanji nR leto . , , yld. 21 • Za tnmo vetrno izdanje , ., 12-Za pol let*, četrt leta In immrtfi' ra/.meriio. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrer. priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Tratu /.jutranje itevilkc po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedei i«ke /.jutranje -te-?i!ke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DMiSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Uv. H70. 4 nvč. V edinosti Je moč Oglasi *e računajo (>•> vrstali v petitu. Za večkratno naročilo primernim popnMom. Poslana. oumriiiK* in javne nalivale, domači osrlani itd *e računajo po pogoditi V« i doič«i naj se poliljajo uredništvu. Nefiankovitni dopisi ne nprejeniajo. Rokopisi •.(• ne vračajo. Naročnino, reklama«'!)«1 in otlii^e *pre-jenia il|»ritTllli(f*. Naročnino in otclase je plačevali Inco Trat. Vrednimi»o iti tlskarnu -linuj Hi. Prvi sekcijski načelnik v mini-sterstvu za vnanje stvari, grof VVelsersheimb, se je podal v Haag, da {»odpise določbe mirovne konferencije. Dunaj Hi. »Reichspost« javlja, tla se vlada bavi z vprašanjem, da se odpravi časniški kolek. Vlada sama se hoče v tem pogledu lotiti inicijative. lila lilij Hi. Poljski klub so je danes zopet bavil s vprašanjem o političnem položaju. O razpravah varujejo strogo tajnost. 14 členov kluba da je prijaznih misli o koaliciji z Nemei. Vsi ostali hočejo ostati v zvezi sedanje desnice. Na zadnje se menda sprejme resolucija, odobravajoča izjavo izvrševal noga odbora desnice. ItlikiUTNtil Hi. Zdravje princa Karola se je znatno z boljšalo. Budimpešta Hi. Cesar se jo podal ob 4. uri popohidne v (iodolio. Koloilju Ki. »Kolnische Zeitung* piše navdušeno o predlogu v »Times*, da bi so Somojaki otoki odstopili Nemčiji, ki ima tamkaj varovati mnogo večje koristi, nego Anglija in severna Amerika. Vojna v južni Afriki. Dlirban Hi. Glasom službene brzojavke iz Ladvsmitha, so se angleške čete, ko so si v petek ogledale postavo Uoeieev ob vznožju soteske pri Tintri, vrnile zopet v taborišče. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Zopet pesek v oči! Naši Italijani so radi babajo sosehno o kakih slovesnih prilikah: ako smo zložni, ako hočemo, smo močni, smo nepremagljivi. Močni so res, temu se ne more oporekati. Nepremagljivi tudi. Saj mi Slovenci občutimo to dejstvo na lastni koži že toliko let. Pravo je na naši strani Vsi etični, moralni momenti govore za nas. Sklicevati se moremo na človeško iu božje pravo. Vrlui tega so naši zastopniki tudi dolgo sedeli v večini, bila je torej tudi potrebna moč na naši strani, ki naj bi užaljenemu pravu našemu pripomogla do veljave. Vso zastonj : naše pravo čepi še danes pred vratmi, naše politično in narodne pravice se skrivajo še sedaj po neznanih temnih kotih, da jih ni videti nikjer, in od vseh atributov moderne in svobodne države današnjih dni smo ini primorski Slovenci jedino deležni — splošno vojaške dolžnosti in plačevanja davkov. Mi imamo svoje pisano pravo, Italijani pa imajo taktično gospodstvo ; mi so smemo do sitega kopati v moralnem zadoščenju, da je pravica na naši strani, Italijani pa se maste na obilnem uživanju vseh narodnih, politiških in tudi gospodarskih svoboščin. In t« stanje se zdi kakor da je petriHeirano. Nad Avstrijo naj le besne viharji, ki pretresajo vso institucije: stanje na Primorskem ostaja mirna in nepremična točka v valovju dogodkov. Italijani so močni, nepremagljivi — njih gospodstvo je skala, ob kateri se valovi dogodkov razbijajo v svoje atome. Ali pa so res tako močni? Ali so res nepremagljivi? Ali je njihova moč res — njihova V! Ali bi bili res nepremagljivi, ako bi se opirali le na s v o j o m o o ? ! Ne, kajti v HH)0 njihove moči predstavljajo oni le 000, pred katerimi stoji neka tuja enojka ?! Kaj so tri ničle brez P O D I. I S T H Iv. j Sursum corda! Spisal E—n,—n. Premoženja ni bilo. Nekaj denarja — malenkost — je dobila sestra za doto, /.a Pavla ni nič ostalo. Skrbni sorodniki so ga nagovarjali, naj poišče kakšno službo; kakor maturant z odliko bi bil že lahko kaj dobil. A Pavel ni maral ; hotel je studi tati. Koliko dijakov se šola, ki so v enakem položaju! Zakaj naj bi se ne posrečilo njemu, kar je mogoče drugim ? Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da hi šel k železnici ali k pošti, ali v kakšen drugi urad. Tu bi bil vodno samo pol človeka, samo orodje. Lastnih ciljev ne bi mogel imeti, služiti bi moral ve J no le tuji volji. Ne. On se mora česa naučiti, postati mora samostalen človek, da bo mogel delovati svobodno. Dobil je majhen štipendij in s tem se je podal na Dunaj, študirat medicino. Če postane zdravnik, bo lahko povsem neodvisen. Tedaj se bo lahko pečal z svojimi cilji. Oh, koliko jih ima, teli ciljev! Narod, ki je d<> skrajnosti zanemarjen, potrebuje delavcev, ki ga povzdignejo, borilcev, ki mu pri hord njegove pravice; reveži, zaničevani koristni udje družbe, čakajo rešitve, pomoči, učiteljev, voditeljev; znanost išče učencev in pospeševalcev. Oh, vso polno je dela — in on se hoče resno pripraviti, da ho mogel izvrševati svojo naloge. Na Dunaju je začelo za Pavla težko življenje. Dospevši v veliko mesto, si je poiskat malo sobico v predmestju Piinfhaus. To je bilo sicer daleč od vseučilišča, a moral je jako strogo računati, a sredi mesta so stanovanja draga. Potem je začel iskati instrukcije. To je bil pravi križevi pot. V desetih hišah je moral potrkati na vrata, predno se milje posrečilo, najti družino, ki mu je poverila znanstveno izobrazbo svojega paglavca za dve uri na teden, seveda za tako odškodnino, da ga je bilo skoro sram. S težkim trudom je dobil tako nekoliko instrukuij. Izračunal je, da bo ravno izhajal z zaslužkom, kajpada bo moral jako varčno živeti. Kmalo se je pa moral prepričani, tla je varčno življenje dokajšna umetnost. Njegovi gojenci so stanovali po najrazličnejših krajih mesta. Ako bi se hotel posluževati tramvaja, bi moral zavoziti precej in tega njegova blagajnica ni dopuščala. Hodil je torej vedno peš, a to ga je utrudilo zelo. Kaj rad bi si bil včasih privoščil požirek piva, toda premagal se je, ker je potreboval denar za druge, potrebnejše reči. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. o noj ko spredaj ? Trikrat — nič. 7, enojko spredaj pa so pošten tisočak. Tako je. Moč Italijanov je moč vladajočega z istem a, ki so po raznih transmisijah prenaša na kolesa italijanske signoric. Na vseh straneh so take transmisije. .Jedna najglavučjih takih naprav pji je v poročanju o tukajšnjih razmerah. Naši poslanci so že ob noštevilnih prilikah označili ves način oficijehiega poročanja za rabo službenega sveta na Dunaju. V tem listu pa smo se že opetovano bavili s poročili korespondenene pisarne za obveščanje iitslužbene javnosti. Jedna in druga poročila so tendencijozna, so — pesek v oči. Vsa so prikrojena tako, da svet vidi naše razmere v najlepši luči in da mora imeti o italijanski gospodi le najbolje menenje. Kar je dobrega, se povzdiguje, kar je neugodnega, se po taj uje, ali pa se — če je le mogoče — piše na račun družili, nedolžnih. In ti drugi smo navadno mi Slovenci in Hrvatje. Kako poroča n. pr. korespondenci!i biro, če so se kje v teh krajih dogodili izgredi Ce so naši tepli, so zločinci, ker so tepli, če so bili naši tepeni, so pa zopet naši krivi, ker so izzivali. In če se pa že stvar nikakor ne da naprtiti na slovenska pleča, tedaj pa se najbolj krvavi izgredi, najhuje demonstracije iu bodisi tudi bombe krčijo v — brezpomembno otročarijo. Tako je gospodovalni živelj laški vedno v lepi luči. Od tod i prihaja tudi, da so na Dunaju uvorjeni, da bi bila usodna pogreška, ako bi hoteli kaj preminjati na sedanjem stanju. V tem uverjenju, vladajočem na Dunaju, je moč Italijanov, to je enojka, stoječa pred tremi italijanskimi ničlami, to ustvarja tisočak italijanske moči! Pesek v oči, ki se fabricira v Trstu in naprava, ki trosi ta pesek na vso strani, je transmisija, ki prenaša moč na italijanska kolesa ! Tako se je zgodilo zopet to dni, da jc ko-respondenčni biro usuval kar cele pesti peska svetu v oči. ('ujte, ljudje božji: govore o rešitvi krize No, to se že izpreineni, jo mislil; nekaj let so vse pretrpi in potem pride plačilo za vse. Toda leta so dolga. Marsikaj se je pač iz-premenilo, a ne na bolje. Kden njegovih učencev je propadal na vsakem izpitu. Pavel mu ni mogel po sili vliti modrosti v glavo. Nadarjen ni bil, učiti se ni hotel. Pavel je opozoril dečkove sta riše na to, da jc vsaki trud zaman, češ, morda ima fant zmožnost za kaj druzega, za kakšno pošteno rokodelstvo. Stariši so bili zelo hudi, ne nu svojega paglavca, temveč na inštruktorja, ki ni iz njihovega zlatega tepčeta znal narediti modrijana, ter so in u odpovedali, svojega ljubega sinčku so pa vtaknili v vojaško šolo, češ, tam že kaj postane iz njega. Pavel so je poslovil. To izgubo je občutil britko, ker je segala globoko v njegov žep. Instrukcije so mu v obče precej presedale. Mučiti se je moral neskončno in kadar se je moral sam učiti, je bil navadno že tako utrujen, da so je komaj zaglobil v tvarino. Cesto mu je primanjkovalo denarja za drage medicinsko preparate. Tovariši so ga neprenehoma vabili v gostilne in kavarne in potreboval je mnogo duševne cneržijc, tla se jim je upiral. Včasih so mu prav pošteno prigovarjali in čutil je, da imajo prav. (Pride še.) v* naši muaicipalai palači, je rečeni od denarja davkoplačevalcev vzdrževani zavod raznesel v svet vest, da je popolnoma zmagala — zmerna stranka z ž u p a n o m I > o m p i e r i j e m n a čelu!! Zmerna stranka v sedanjem mestnem zboru! Kje je, povejte nam ljudje božji, ta zmerna stranka, in v čem je še kedaj pokazala svojo zmernost? Mar v toleranci ali znosljivosti nasproti slovenskemu prebivalstvu ? Kje so bili ti »zmerni« življi, ko je v zbornici kruto moralno in brahijalno nasilje praznovalo svoje najgnusneje orgije? Se-li je le jeden sam oglasil proti taki sramoti ? .Ip-li bil med njimi le jeden sam, ki bi se bil povodom divjanja radi dvojezičnih napisov divjanja, kije bilo naperjeno p r ot i avtoriteti države oglasil v pomirljivem zmislu ?! Ali niso povodom sramotnega divjanja radi hrvatskega gimnazija kar tekmovali vsi, ne izvzemši ni jed-nega »zmernega« ?! Se-li je h' jeden samo mej njimi pokazal manj fanatika, vsaj v toliko, da bi bil izrekel besedo graje, ko je druhal razbijala okna škofijske palače, da bi bil izrekel besedo graje, ko jo druhal pretepala po ulicah slovenske novince?! .le-li bil le jeden sam mej njimi, ki bi bil v aferi Nabergojevi rekel tovarišem: uklonimo se pred zakonom?! In no-1 i ti gospodje zmerni v konceptu svoje »velike politike« : v pehanju za iz-vestniini idejali, v zasledovanju izvestnih ciljev <1 r ž a v n o p r a v n e nravi?! Kdo je pisal ono glasovito pismo bivšemu predsedniku italijanske komore, Zanardelliju, o glasovitom shodu italijanskih županov?! Kdo je tiral s tem notranjo avstrijsko stvar pred sodišče tuje države, pregreši vši se s tem toliko proti dolžni lojalnosti do lastne države, kolikor proti najprimitivnejim zahtevam takta v razmerju mej državami ?! Mar ni bil to dr. Pompi e r i, v o d j a str a n k e »z m e r n i h« ? ! V čem se je sploh kedaj še pokazala »zmernost« teh ljudij? ! Nikdar in nikjer. Korcspondenčni biro je hotel zopet enkrat nasuti svetu peska v oži, da bo verjel, da je na Primorskem vse prav, vse lepo, vse uzorno, in da — in to je glavno — mora tudi ostati tako! Ni zloroka, da bi na Dunaju ne bili veseli, ko so dobili iz Trsta blažilno sporočilo, da so na vsej črti zmagali — zmerni ljudje! Le jednomu so čudimo mi: da jih na Dunaju ne peče že v očeh ves ta — pesek ! Politični pregled. TRST oktobra 18H9. K položaju. Jutri se stiidc državni zbor, danes pa so se preklicale jezikovne naredbe. Parlamentarna instalacija vlade grofa Clarvja bo torej spremljana po činu, s katerim se nttrodu Češkemu vzkrati zopet kos že pridobljenega prava, državi pa — kos avtoritete. Ustvarjen je jako usoden prej udic. Stranke, ki zaidejo kedaj v stanje ohne-moglosti, bodo vedele odslej, kako morejo ovirati delo, če že sodelovati ne morejo. Da-li se grof Clarv in njegovi tovariši zavedajo, za kako ceno kupili «pomirjenje» Nemcev?! Cena je ogromna, to pa, kar so dobili za to ceno, je mehurček iz milove vode, ki lahko poči sleherni trenotek. Menijo, da so osigurali redno delovanje parlamenta. Bržkone se varajo. Nemški listi se hahajo, češ, vidite, kako prav smo imeli, ka smo trdili, da se ni bati obstrukcije Cehov, tudi če se jezikovne naredbe odpravijo. Kaže, da bo res tako, toda le dotlej, dokler obstoji desnica. Cehi se hočejo brzdati le iz ozirov na druge skupine na desni; ako pa se razbije desnica, ako zadohć Cehi svobodno roko in bodo videli, da morajo sami skrbeti zn-se, pa bo videl g. grof Clnrv, po čem je — češka obstrukcija. Ako jo bo pagospodgrof vozil tako, da se bo desnica mogla ohraniti, ne bo češke obstrukcije, ali s tem se izjalove nade nemških skupin,Jpotem pa se prej ali slej povrne — Schonerer-jeva obstrukcija! To sti Seila in Karibda, med katerima se lovi čolniček Clarv je ve vlade in tam daleč plavajo kosi jezikovnih naredebin —državne avtoritete. V poljskem kolu se vrši te dni razprava o političnem položaju. Razprave so tajne, za to je vse, kar pišejo nemški listi o razkolu, zgolj kombinacija in pobožna želja. Da jo par mož « poljskem «kolu», ki silijo v zvezo z Nemci, to je stara stvar, in smo vedeli to že pred to razpravo. Ali ta četica je danes bolj brezpomembna nego kedaj poprej. , Jedini dve bistri glavi svoji je zgubila : Madeiskije odšel v gosposko zbornico, Rutovskemu pa leži v želodcu poloin gališke hranilnice — propal je materijalno popolnoma. Zveza zloglasnega «Slo\vo Polskie* s poneverjeuji v gališki hranilnici je tej liberalni struji v poljskem kolu podrla vse simpatije v poljski javnosti. Zato meni tudi «Pieoolo» v j svoji brzojavki, da resolucija poljskega kola se bo glasila bržkone za solidarnost z desnico. Ćeftko »varilo na adreso nemške katoliške ljudske stranko, odlična revija, ki izhaja pod naslovom »Češka revija*, je priobčila resen o|x>min na adreso nemške katoliške ljudske stranke. Tega opomina naj bi poslednja ne prozi -j rala. «Češka revija* je priobčila Članek o tedanjem položaju Cehov. Stališče Cehov nasproti vladi Clarvjevi moro biti le opozicijonelno ; ali ob <1 o-1 oda nju stopinje te opozicije bodo j <' e Iii jemali o z i r na druge s t r a n k e v e-; čine. Celii nočejo, da bi radi njih desnica raz-! pala, sili tudi desnica mora poštovati Cehe. Ako i je za poslednjo dan easus belli, morajo tudi ostale skupine unieti dolžnosti zavezništva tako, da času« belli velja tudi za njih. Potem se obrača član kar naravnost do nemške katoliške ljudsko stranke in jo opozarja, da bi vsaka dvoumna politika na nje strani utegnila ljuto maščevati se na njej saini. Avktor misli tu na izjave v nekaterih konservativnih listih, da jezikovne naredbe nič ne hrigajo katol. ljudsko stranke. Tako stališče nebriganja bi utegnilo imeti za večino zelo nevarnih posledic. Cehi mi morda začeli razmišljati: «Ako nam tudi po odpravi jezikovnih naredeb nasprot-stvo Nemeev ne odpade, ako bi v zvezi s konservativnimi Nemci zgubljali efektivni dobiček in napredek svojega prava, a bi ne izgubili jeze nemških sorojakov proti nam, in ako bi vzlie tej škodi naši prijatelji ostajali pasivni, ali bi eelo novih žrtev zahtevali od nas — ali ne bi bilo potem bolje s I u ž e n o našim na r o d n i m i n gospodarskim koristim, ako bi to, kar d a j e m o alpskim N e m e e m in radi česa r , dobivamo v zameno najhuje sovražtvo ' domačih Nemcev, dovoljevali r a j e te m poslednjim in hi tako omogočili mirno ukupno življenje v teli deželah*. To je jako resen opomin, ki ga je »Češka revija* poslala na adreso nemških ^konservativcev. • Nemški konservativci so navadno jako hladni in > previdni račiuiarji, menimo torej, da si lahko napra-| vijo primero inej tem, kar so oni sami sedaj, i in mej tem, kar bi bili potem, ko bi se narod češki združil z liberalnimi življi nemškimi! Danes so jedna najvplivnejših skupin, potem bi jim bila vdvzeta možnost do kakoršnjega si bodi odločanja 1 v političnem življenju države. Ako se jim taka perspektiva zdi vabljiva, naj le nadaljujejo svojo | dvoumno taktiko; ako se jim pa ne zdi, akoso uver-i jeni, da jim nobena druga kombinacija ne more ) nuditi tako ugodnih šans za uveljavljanje njih vpliva, kakor ravno njih sedanje razmerje na desni, potein pa naj ne skušajo sleherni hip odtezati se dolžnostim zavezništva. Aut — aut. Časniiki kolek. Dunajska »Reiohspost* hoče vedeti, da se vlada bavi z vprašanjem odprave kolka. Vlada sama da hoče poprijeti inicijativo, da odpravi to oviro svobodnemu razvoju novinstva in z istim spojene industrije. Sporočilo čujemo pač, ali verjeti mu ne moremo. Vojna v južni Afriki. Oe pojile s poro-čevanjem z bojišča tako dalje, kakor doslej, ne bomo imeli nikdar prave slike o dogodkih. Ni dvomiti, da se že sedaj vrše važni dogodki, ali brzojavke so tako suhe in neumljive, da ne izveš ničesar. Druzega pozitivnega ne vemo ničesar, nego da so Boerci razdejali par železniških vlakov iu da je brzojavna zveza pretrgana na mnogo strani na angleški posesti. Angleška cenzura je stroga. I u ker ugodnega ne more poročati, pa ne poroča ničesar. Transval pa ne more poročati, ker na vse strani meji na angleška posestva, oziroma — na Vzhod — na portugalska. Portugal pa mora simpatizirati z Angleži in v tem zmislu tudi cenzurirati poročila. Domače vesti. V re blago rodnem u gospodu grofu <»oifssu v Trstll. Visokorodni gospod grof! Njegovo Veličanstvo Vas je postavilo za Svojega name- stnika v Trstu z dolžnostjo, da skrbite za to, da so I potrjeni zakoni tudi izvršujejo. Kako dolgo Ik> torej še trajalo nezakonito stanje v naši občini? Občinski odbor vodi in go-| s podari že poldrugo leto. Zakaj se ne konstituira I zastopstvo, izbrano pred dvemi in pol leta, ako je bilo od upravnega sodišča res potrjeno ?! Pričakujemo odgovor« u d a n i volile i. Opertalj v Istri, dne 12. okt. 1H!H>. Prva slovenske lllo/oliilja. Bivša Upraviteljica »Edinosti« in znana slovenska pisateljica, gospica Zofija K veder, je vsprejeta na vseučilišču v Hermi kakor redna slušateljica modroslovja. Slovenska čitalnica v Skednju jo priredila J minulo nedeljo krasno veselico, kakoršnjih vidiš le red k okje na deželi. Udeležba iz mesta je bila sicer ' pičla radi silno neugodnega vremena, ali domačinov j je bilo toliko, da je veselica krušno vspela tudi v i toin pogledu. Mešani in možki zbor «Velesilo v j nad 40 pevcev in pevk je pel divno, kakor ! more le pet zbor z izvrstnim materijalom in iz-j vrstno šolo. O Hartlnovem zboru «Oj planine* ne govorimo dalje, ker jo t >, skoro bi rekli, že stalna točka na programu naših mešanih zborov. V Skednju so ga peli tako, da občinstvo ni odnehalo, dokler ga niso ponovili. Posebno precizno in fino nijansirano se je izve! mešani zbor »Luniea*, istotako Volaričev četerospev «Colničku« (gg. Godi na-Kud -rič, Sancin-Cočo, Flego-Lazar in Sanein-Cek ml.). Peta točka je bila deklamacija »Mojemu narodu*, katero je z navdušenjem izvela gospica Marija God i n o v a. «Vcnček ruskih pesmi!« «Kj uhmem!* Spomini na Slovanskega! Spomini na one dni, ko se je največe gledališče tržaško stresalo slovanskega ; navdušenja in ponosa, ko je naše občinstvo videlo : prvikrat, kaj imamo Slovani in z čem se moremo ponašati pred vsem glasbenim svetom. Kako jo vplivala na srca vsa iniloba ruske narodne pesmi ! In škedenjski tamburaši so bili izborni interpreti duše ruskega naroda, kakor so ista zrcali v pesmi. | Da niso tamburaši imeli nobene druge točke na programu, imenovati bi jih morali na častnem mestu tega poročila že radi te jedne točke. Nedvedova skladba «Vijolčin vonj*, mešani zbor, je tudi po svojem preciznem, gotovem in v vseli znamkah" čistem izvajanju popolnoma zadovoljila občinstvo ter so je morala ponavljati. Brnjša-Pižonov zbor «Istarskim Sokolom« je udarjal tamburaški zbor. Ta pesem je sicer prešla nekako v i meso iu kri slovensko-hrvatskegu naroda, peva se j o vsaki priliki ter gotovo se v kratkem udomači iu postane prava narodna pesem, a vendar jo človek posluša vedno z enako slastjo, vedno objema poslušalce o nje zvokih enako blagodejno čustvo: ' hvaležnost naroda do svojih voditeljev. A veselica minole nedelje nam je ponudila to pesem v povsem drugačni, lepši obliki : svirala se je na tamburaški zbor. Res zelo hvaležno delo. Z narodnim duhom navdahnjena pesem, spremljana s pravim jugoslovanskim godalom, vstvarja res divno harmonijo. Predzadnja točka je bil Vilharjev možki zbor «Kog i Slovani*. Splošno mcncujc je, da polaga slavni skladatelj vso svojo moč v nizko glasove, v base. Naravno je torej, da mora vsaki pevski i zbor, ki hoče peti v pravem duhu skladatelja, razpolagati z močnim in izvežbanim materijalom glede basov. In ravno to je gotovo najmočnejša stran »Velesile*: v basih je ta zbor neoresegljiv. Kako se strinjajo tu veličastni akordi z ^velikansko, močjo, s katero lahko razpolaga Slovanstvo. To človeka elektrizira, ob takih zborih si lahko erpa moči in odločnosti za uadaljni boj, a vzbuja mu ob enem ponos, da je sin onega velikanskega naroda, ki bo igral v bližnji bodočnosti odločilno ulogo v evropskem, da, v svetovnem koncertu. -Zadnja točka vsporeda je bila Malovrhova igra «Solski nadzornik*. Izvajala se je povsem dobro, žal, tu pa tam pretiho, tako, da občinstvo v ozadju velike dvorane ui razumelo vsega. Pohvaliti pa je treba, da so se vso osebo prav dobro naučile svoje uloge in da ni bilo tistega glasnega šepetalčevega šepetanja, ki grozno žali uho. Učitelj Petrovič (g. D. Godina) je igral povsem naravno v vseh situ-vaoijah. Uloga, ktero si je izbral, je radi raznovrstnih spletk precej težka, a hvaležna za tistega, ki jo razume. (Želeti bi bilo le tu pa tam več razumljive in počasno govorico.) Njegova soproga (gca. D. (iregorič) je tudi igrala neprisiljeno in /. neko preprosto prisrčnostjo, ki vpliva na gledale* jako dobro. Sploh je ona nastopila žo večkrat pred občinstvom in imeli smo že priliko pohvaliti jo radi njenih igralskih vrlin. »Jeliea, njuna hči* (gea. Marija Samin) je bila tudi popolnoma kos svoji nalogi. O svojem prvem nastopu jo bila sicer boječa in pertiha, a v nadaljnem razvoju igre so je ojunaČila kmalu tako, da ni nobeden sodil, da je prvič na odru. Kako pogumno in mmoavestno je n. pr. odgovarjala g. nadzorniku, ko si je dovolil povpraševati jo po skrivnostih njenega srea ! Na splošno zadovoljnost je igral tudi nadzornik Pepo-vič (g. H. Kariž). Kretal se je dobro v vsej igri, in jezik mu je tudi tekel povsem gladko, da mu ni bilo treba bojevati se z besedilom. Isto velja tudi o pripravniku Stankotu (g. V. Godina), le tu pa tam je pokazal neko negotovost v govorici, ki je pa stalna spremljevalka prvega nastopa. Pisar Kragulj (g. Josip Flogo) je s svojim popolnoma naravno jecljajočim glasom vzbujal mnogo smeha. Jgra je bil srečno izbrana. Snov ji je vzeta iz priprostoga vaškega življenja, ki je našemu ljudstvu najbolj prikladna, in nima tisto trivijalnosti, ki ljudstvu bolj škoduje nego koristi. Po kratkem odmoru so je razvil vesel ples. Na vsej predstavi smo dobivali utis, da seje v Skednju vse nekaj preosnovalo, ojaoilo, omladilo injosvežilo. »Velesila* je sedaj v taki sestavi, da ima le malo vrstnikov med slov. društvi po vsem Slovenskem. Z zavestjo ponosa lahko zre gospod pevovodja Pižon na to svojo vrlo četo. In ta tamburaški zbor! Kako življenje je v njom, kako navdušenje,- kolika ljubezen do slovanske glasbene umetnosti! In kako fina interpretacija, kako nijansiranje! Pa tudi godba škedenjska ! Kje na deželi imajo tako glasbo, kakor jo imajo sedaj v Skednju, sedaj — odkar imajo voditelj a-strokov-njaka, domačina gospoda Andreja Godino! Pod takim vodstvom morata vspevati tamburaški zbor in godba. Mi čestitamo Skedenjeem na tej akvi-zaeiji. Zložno torej, neumorno naprej, vrli Skedenjci, po poti dela do napredka v čast in srečnejo bodočnost naše sloverskc okolice. Slav« rodoljnhkani v Kranju! Iz Kranja smo prejeli nastopni poziv : »Veleoenjene gospe in gospioe! V Trstu so lansko leto slovenske dame ustanovile »Zavod sv. Nikolaja« kakor zavetišče za vse službujočo ženstvo v tem velikem primorskem mestu. Tržaške slovenske gospe so videle namreč, kako na stotine slovenskih deklet vsako leto prihaja v Trst cvetočih in zdravih, a da tam le pre-kmalo ovenejo, ker so prišle v roko brezvestnim ljudem, ki jih uničujejo duševno in telesno; — videle so takšne strte, ovenele cvetke, videle njihovo nadalnje životarjenje, videle bitja, ki so v nadlego sebi in vsemu svetu. Ta nesreča tisočerih slovenskih deklet je pretresla blage dame, in sklenile so, rešiti kolikor le mogoče. Kadi toga so ustanovile »Zavod sv. Nikolaja*, kateremu je vzvišeni namen, vsprejemati neizkušena slovenska dekleta, ki prihajajo v Trst iskat službe, pod svoje okrilje, jih svariti pied različnimi skritimi zanjkami, ki so jim tam nastavljene povsodi, jim pomagati o iskanju službe, jih preskrbovati, ko so brez službe, brez sredstev, in jim, zapuščenim revam v daljnem mestu, biti v vsakem oziru zvezda voditeljica, da se tako ohranijo slovenskemu narodu zdrava in krepostna, duševno in telesno sposobna, da postanejo kedaj dobre slovenske matere ali pa da vsaj ostanejo poštene služkinje. To plemenito nalogo si je stavil »Zavod sv. Nikolaja« in lepo Število slovenskih deklet je v njem že našlo varno pribežališče. Ali breme, ki so si je blage slov. gospe tržaške nalož le s tem, je pretežko in za dalje Časa jim ne bo mogoče zmagovati vseh stroškov; radi tega so se po »Edinosti« že opetovano obrnile do slovenskega občinstva s prošnjo za podporo, posebno pa so prosile in rotile slovenske žene po vsej slovenski domovini, naj jih podpirajo s pobiranjem radovoljnih doneskov, da bodo mogle vztrajati v svojem blagem delu. Toda slovenske žene po širni naši domačiji so ostale do sedaj —odbivši malo častnih izjem__ za te prošnje gluhe, kakor da njim ni nič ležeče na tisoč in tisoč slovenskih dekletah, kakor da njim ni nič ležeče na časti slovenskega ženstva ! Ali naj se mej narodom našim udomači taka I brezbrižnost za tako vzvišene, plemenite stvari ? Ne, velecenjene gos|»e in gn*pico, to ne sme biti ! IVkažimo, da nam je na srcu blagor službujoče ženske mladine slovenske, ki iz vseh koncev slovensko zemlje prihaja v Trst po zaslužek, da nam je na srcu sreča, prava sreča slovenske domovine, kateri je zdrava in krepostna slovenska žena — temelj! Darujmo torej radostnega srca vsaka po svojih močeh! Nabrano svoto pošljemo potem »Zavodu sv. Nikolaja« v Trst kakor dar gospa in gospodičin mosta Kranja. V Kranji, "'). septembra 1 *<><»«. Tako so je glasil poziv, s katerim so rodo-Ijnbke v Kranju njim na čelu velehlagorodni gospa M. Mavrova in gospica Olga Deu — nabralo lepo svoto ;~>li gl. f>0 nč. Darovale so : Terezija Klorjnn 4 gl., Ivana Huhad ."»(> nč., Marija Kiiler ml. 1' gl., Marija Korošec 2 gld., Terezija Kone I gl., Marija Lavrenčič 4 gl., Matilda Maj-die H) gl., Ivana Majdič 5 gl., Marija Marenčič gl. 1.50, Marija Mavr 2 gl., Ana Mavr 1 gld., Janja Miklavčič 50 nč., Antonija Novak I gld., J ose fin a Omrsa 1 gl., Marija Pire 2 gl., Josipina Pučnik gld. 1.50, Antonija -Provo .'5 gld., Mara Rakovo 1 gld., Helena Pavšlar 5 gld., Jeanetta Sajovie 2 gold., Olga Šavnik 2 gold., Leopoldina Savnik Ji gold., Ana Štempihar 1 gold. in Olga Deu 50 nvč. Slava rodoljubkain v Kranju, ki so pokazale, kako treba vršiti narodno delo, kako reševati narod, kjer je v nevarnosti, in kako bodi mejsehojno podpiranje v — praksi ! Zopet Jedeil. V petek je bil že znani eelj-ski policaj Kunst spoznan krivim prestopka po Jj •131. kaz. zak., storjenega s tem, da jo dne H. avgusta letos, ko je bil v službi, gospico Kozo Zimniakovo osu val in ozmerjal. Obsojen je bil na tri dni zapora. In državno pravdništvo v Celju toži one, ki se izrekajo za uvedenje drž. policije, češ, da se s tem celjska policija — žali. Spomini i/, Celja. Kadi znanih dogodkov oh obisku čeških akademikov v Celju je bil državni pravdni k uvel preiskavo proti deželnima poslanci ma dru Serncu in dru. Dečkotu, ker sta šla z Cehi na razvaline in ker je dr. Dečko rekel županu Stiegerju, da se Celje že ukroti, češ, da sta s tem zagrešila javno nasilstvo. Ljubljanski listi pa javljajo sedaj, da se je preiskava proti imenovanima gospodoma ustavila, ker je vsa ovadba neutemeljena. Zalivala. Petorica členov bratovščine svetega Cirila in Metoda v Trstu so podarili cerkvici sv. Cirila in Metoda v Trebčah prelepo podobo s trobojnim trakom. Za to lepo darilo izrekajo Padri-čani najiskrenejo zahvalo. Okrajna bolniška blagajna. Minolega tedna se je prijavilo 320 slučajev bolezni, 375 oseh se je proglasilo zdravimi in v zdravljenju jih je ostalo (»01, med njimi 100 ponesrečencev na delu. Prestopkov proti zdravniškim naredbain se je naznanilo 170. Podpor je blagajna izplačala ta teden H(i7H.(i4 kron. Ljudske zabave, ki so se vršile do sedaj na stavbišču llalli ob uhodu v javni vrt, so preselijo na stavbišče Banelli inod ulicama Foscolo iti Isti-tuto. Sosedje naj si že sedaj na primeren način okrepe svoje živce, da bodo brez škode za svoje zdravje zainogli prenašati ta vrišč, krik, škripanje in hreščanjo raznih godal. Iz pred naših sodišč. Včeraj predpoludne so jo na tuk. deželnem sodišču vršila tajna razprava proti 19-letni natakarici Franji 11. iz Komna, toženi radi razžaljenja veličanstva. Kazprava se je odgodila, da se zaslišijo še nekatere priče, zlasti Angelina N., ki jo stvar ovadila. Pes Je ugrizu TI včeraj popoliulne l2f-letno Kmilijo Jak iz ulice Kandler na desni roki. Na zdravniški postaji so ji podelili potrebno pomoč. Nevaren gost. Včeraj so aretirali v njegovem stanovanju v ulici Pozzo bianoo št. 2. zidarja Nazarija Uindi iz Forlija na Italijanskem. Isti je prestal že več kazni za razno težke zločine. Itali-lijanske oblasti same so ga proglasile obče nevarnim. Vsled tega ga je naše redarstvo zaprlo ter te dni osrečijo zopet domovino — Italijo z častno osebo tega poštenjaku. Krvav dogodek. Vojak Florestan, o katerem sino poročali včeraj, da je bil v nedeljo večer, ko so ni dal aretirati, težko ranjen s sabljami redarjev, je, kakor čujemo, sicer nevarno bolan, vendar je upati, da mil zdravniki rešijo življenje. Iz bolnišnico bo potoval v garnizijski zapor. Tatvine. Zadnjo sol>oto je dr/en u/inovič ukradel iz izložniee tvdke Karol (tasser 2 komada barvanega flanela, vredna (i0 gld. Dogodek so naznanili redarstvu. Dninarju Jakobu Franku iz ulico Boschctto št. H je nekdo včeraj popoludno ukradel v neki krčmi v ulici Caserma novčarko z (i gld. V rata rici hiše št. 4 v ulici degli Artisti je bilo ukradene stare obleke in raznih drugih predmetov, skupaj v vrednosti 25 gld. Tudi ta slučaja sta so javila redarstvu. Aretirana. Včeraj bo zaprli 2f>-letneg:i Ivana St. iz sv. Marije Magdalene spodnje, ker je v neki gostilni v Skednju zadnjo nedeljo vrgel steklenico v svojega prijatelja Josipa V. od oudot ter pa ranil na glavi. Kakor je videti, ima letošnje novo vino precejšnjo moč. Delavca Viktorja C., ki jo o gornji priliki vrgel kamen proti nekemu redarju, so izročili deželnemu sodišču, pred katerim bo imel odgovarjati radi javnega nasilstva. Ponesrečen kolesar. 34-letni postrešček Anton (Vgolj iz ulice Bergatnaseo št. 10 je na ko-perski cesti padel s kolesa ter si zlomil desno go-lenieo. Spravili so ga v tuk. bolnišnico. Najdeno. Na komisarijatu pri sv. Jakobu se hrani svilnata mošnji ca s šiviljskim orodjem, katero je včeraj neka deklica našla v ulici Oiuliani. Dražbe premičnin. V sredo, dne 18. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrnjnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: trg stara Barriera št. 1, mani fakturno blago; v ulici Giulia št. 15, hišna oprava in steklen i na; v Kjadinu št. 310, hišna oprava; v ulici Torrente št. 10, hiciklji; Corso št. 2, pisalni stroji in štampilje. Književnost. Novi knjigi. Tudi mej Slovenci že znani odlični pisatelj hrvatski, veleč, gospod župnik Ivan N e p. J e-meršič v Grubišnem polju, nam je zopet doposlul na ogled krasno knjigo »H r v a t s k i n a r od«, drugo izdanje. Prvo izdanje je bil državni pravdnik v Zagrebu — zaplenil! Ze to dejstvo samo na sobi je dovoljao priporočilo. Slovencem je znan gosp. pisatelj že iz divne knjige »Materino delo za Roga i a domovino«, katero je naš pesnik Simon Gregorčič priredil tudi za Slovenke. Ne moremo se baviti temeljito s to poljudno pisano knjigo »Hrvatski Narod«, toliko pa pravimo, da zaslužuje, da hi jo s pridom čital tudi sleherni Slovenec, da bi se seznanil st* zgodovino, zemljepisom in političnimi razmerami na Hrvatskem. Knjiga je pisana v tako lepi, priprosti besedi, da jo lahko ume vsaki le količkaj olikani Slovenee. l)a bodo videli čitatelji smer in kolikor toliko dikcijo Jemeršičeve knjige, naj prevedemo tukaj odstavek iz III. poglavja »Sprehod po Hrvatskem«, ki govori o Istri. »Obrni se sedaj proti zapadli, proti solčnenut zahodu, pu pregledaš daljnim pogledom vso Istro, večinoma kamenito in siromašno, in naseljeno z narodom, kateri v svoji revščini nima ničesar raz-ven svoje poštenosti in svoje vere. Ta narod so odlikuje po zdravem razumu in hrvatski zavesti, ki ne dopušča nikomur, da bi jo grdil. Istra, da-si S Zaloga in tovarna V pohištva vsake vrste S 0(1 8 Ataandro Levi Miiizi v Trsto. A P laz/a Itosa r i o ž to v. 'i. M (šolsko poslopje). , Vlv Hogat izbor v tapetarljah, zrcalili in ( jf si i kali. Ilustriran cen i k gratis in franko V vsakemu na zahtevo. W Cene brez konkurence. w Predmeti postavijo se na brod ali 1 w železnico, brez da bi so za to kaj ' W zaračunalo. i %)000000000(300000C tevn«, je naša ponosna iti mila sestrica. Na zapadni obali je nekaj Italijanov, s katerimi *e Hrvati morajo boriti, ker oni, čeprav v manjšini, hočejo povsodi vladati naobriia, a sedaj še vedno branijo tukaj hrvatski- pravice Vitezie'i, Volariei, Trinajst.iei, La-ginja, Mandic, Spinčić, Slovenec .lenko in mnogi drugi. Le z naobrazbo in učenostjo ho mogli ti večinoma nepremožni možje oteti svojo okolico italijanskega pritiska, kajti tam obiskuje vsaki, kdor le more, ljudske Mile in gimnazije; zato ni čudo, da sam narod vzdihuje po hrvatskih šolah, katerih mu vlada ne daje. Narod sam nabira po vsem Hrvatskem denar za društvo sv. Cirila in Metoda, katero društvo zida hrvatske šole v vaseh, kjer je to potrebno. Kolikor več bo dohodkov, toliko več bo tudi šol. V severnem delu Istre živi lepo število Slovencev, ki pa živijo s Hrvati kakor s pravimi brati in se borijo žnjimi skupno proti Italijanom. Ta sloga napolnjuje vsakegn rodoljuba z upom v srečnejšo bodočnost. Slovenci imajo malo sreče, kakor mi, ker so tudi oni razcepljeni pod raznimi vladami ter se morajo povsod boriti ali proti Nemcem, ali proti Italijanom.« Vso knjigo preveja globoka rodoljubna ljubezen. Priporočamo jo še enkrat prav gorko našim čitateljem. Knjigo, ki šteje F>44 strani, je dobiti za 1 gold. nvč. pri gosp. pisatelju v Gruhišnem polju. Od istega pisatelja nam je došel prevod Vaclava Vladivoja Tomeka »Zgodovine k r a-1 je v i ne Češke«. Kar smo rekli o »Hrv. narodu« glede hrvatskih razmer, to velja tudi o Tome-kovi knjigi gledč Češke. Kdor hoče poznati sedanji položaj obeh bratskih narodov, mora se uglobiti v minole čase. Tukaj velja v pravem zmisln besede rek, da je zgodovina učiteljica narodom. Prevod je krasen. Istemu na čelu stoji životopis pisatelja in uvod iz peresa prevodilca. Cena 2 gld. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnja vesti.) DlinaJ 17. »\Viener Zcitung« objavlja naredbo ministerstev za notranje stvari, pravosodje, finance, trgovino in poljedelstvo o rabi deželnih j e z i k o v n a oblastih v kraljestvu (5 e-škem. Jj- L pravi, da je ministerska naredba od 24. fehruvarja 1 H<»8. razveljavljena. Dokler se raba jezikov ne uredi potom zakona, bodo veljala določila, ki so veljala pred začetkom naredbe, od 5. aprila 1H07, a razveljavljene dne 15. marca 1H9H,, to je pred ttadenijevimi jezikovnimi naredhami. Hkrati objavlja »VViener Zeitung« naredbo istih ministerstev o rabi deželnih jezikov na oblastih na Moravske m. Ministerska naredba od 24. fehruvarja IStIH je razveljavljena. Do zakonitega urejenja imajo začasno veljati ona načela iu določila, ki so veljala do začetka delovanja naredbe od 22. aprila 1807, a razveljavljene z naredbo od lf). marca 1808. Ta navzoča naredba stopi v veljavo z dnem razglašenja. Dllliaj 17. Kazni klubi so imeli danes posvetovanja. Dunaj 17. Listi javljajo iz Tridenta, da jc državni poslanec Ivan baron Cinni naznanil svojim volileem, da je položil mandat. Prni^i 17. Povodom odprave jezikovnih na-redeb so bile sinoči v Žižkov u velike demonstracije. Praga 1 7. Danes je izšel manifest čeških poslancev z ozirom na odpravo jezikovnih naredeb. Manifest pravi, da ta odprava pomenja zmago onih, ki hočejo hegemonijo Nemcev ter poživlja ves narod na boj v obrambo svojega jezika. V tem boju se morajo združili vsi brez razlike stranke. V tem boju bo imel narod češki tudi družili slovanskih sobojevnikov. Kim 10. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da se komori skliče tu na dan Ui. novembra. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno inaercijo so placa po 1 nč. za be*e toči izvrstno črno iu belo istrsko vino ter Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo, Mn ■ Vin Aeq«edotto štev. M . r GrnaUC v"»kovrstnih vin in hotel j k. Postrežba točna. cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij Via Medin št. :5., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorenzo (za magistra-tomi. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f> litiov naprej. Na zahtevanje «e pošilja na doni in na deželo. ■■ ^ ima gostilno v ulizi Potočnik Fran, - - - - 7 istrijansko, dalmatinsko in belo ipavsko vino, in Steinfeldsko pivo ; vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko Stantič Josip Sv. Petra poil lju olo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. Rehar Peter ulica Riborgo št. 2.r). Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega oblivala po naročbi. Trgovci. Nazarij Grižon Via (iiulia <>4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko 'onijalnega blaga in olje A j i Piazza S. Franeesco St. 2. Pro- Um r II j IS |1 dajalnica jestvin in kolonija!- nega blaga. Postrežba točna Senc brez konkurence. Via S. Franeesco št. 22-Trgovec z dogami in so-daraki mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. Abram Fran ko vrstne sode in posodo. Delo Jak. Perhauc Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejetna tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. Rmjr | na oglu ulice Oeppa in delle Poste KQ|3| Nuove, prodaja kolouiuilno blago delikatese, likere itd. Marija Čokelj Anton Šorli „Roj&nsko konmmno društvo" razpisuje službo krčmarja. Zahteva se itOO gld. kaveije. Prednost ima oni ki iniit na razpolago dobro kuharico. Ponudite nuj se pošiljn, do 24 t. ni. iiii ..Konsnniiio društvo v Kojiinn". FILTJALK A BANKE UNION V TRSTU i u ;J1 o 1 0 •in/ u "ho e peča ■/, vsemi bančnimi iu menjalnimi posli, kakor: a| Vsprejema ii]dačila na tekoči račun ter jih brestu je: Vrednostne papirje: -"h " n ft dnevni odpoveili •>i, »/ i •> 1 - ju .. 2n 4°/n „ il mesečni n -'t "„ H .. Tako obrestovan je pisem o u plačilih velja od 26. oziroma 2. avgusta naprej. h) /a giro-conto daje 2a'4®/„ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a oherpte; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejemu za svoje eonto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, mcnjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, meujice in kupone proti primerni proviziji. Assicurazioni generali V TRSTU. t Društvo ustanovljeno leta lH.il.i To društvo jc raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne dl. decembra 181)51.....gltl. AH,071 .H7a-84 Premije za poterjati v naslednjih letih . . ......m SlU,f>41.700'H4 (ilavnica za zavarovanje živetija do ai. decembra lHi»4. . . ' . „ llii),l)2!U»2;VOa Plačana povračila: a) v letu 181)4......... !»,7a7.«14'48 h) od začetka društva do .'SI. decembra 1H!I4........Ži)2,4t)1.7(Mi'Jil Letni računi, izliaz ilosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-licja pojasnila sc dobe v Trstu v uradu društva: Via del I a Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. I*«* na Korzu St. 8. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva }>o primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istej zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna iu cene nizke. ! priporoča svoji kavarni I Commercio .n Tedesco, ki I sti shajal išči Slovencev Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. ■rnm^mmr mmm Špiritu« alnapla oompoiitui ALGOFON. edino sredstvo proti zobobolu, revmatić. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAKMAREH iAi dne Mori) Piazza pande TRST Paziti na ponarejanja. T. Zadnik Via S. Franeesco štev. lii, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. I. Tavčar, Fran Hitty, krojač Via delle fieccherie štv. ti, priporoča se slovenskemu ob-činHtve. Via Barriera vecehia št. 111 prodajalniea vsakovrstnega mit mifakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. trgovec, ulica Sv. Cn tariua št- D., priporoča svojo zalogo kolonijal-uega blaga na debelo iu na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Novak Mihalj EDINOST U večerno in z jutranje izdanje se prodaja, ruzun v drugih navedenih tobakarnah, tudi na južnem kolodvoru. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST Zaloga pohiSUn za jedilnice, spalnice in »prejemnice, žl ni lile tu pc resnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Vbooooo