zw. toilih, ff Llflbllii!, i soboto, 27. oktobri 1917. L. lefo. .aovtmb Narod* vtl|a p# »oitlt li Avstio-Ogrskot ia Nemčijo: Odo teto »kupaj naprej . K 3O-- ćelo I eto naprej . . . . K 34- pol leta. „ , . 15-— ćetrt leta „ « . • . 750 M Afflcriko In vse drage dežde: na mes«c m » . . . 2-50 cdo leto naprej . . . . K 40.— VpraSanjein glede iaseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprarmiitTO (spoća;. dvorliće levo). Enaftora šlica št 5, telefon *t «5. Uhata vašu dam x?ećtr UvttiaAl **4*l|a lm »raialk*. biseran se računajo po porabljenem prostora in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin.( dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., par te in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Ko?i naroćniki ntj pošljejo naroćnino vedaa <^P" po nakaxatcl. *^MI Na samo pismene aarocbe brez poslatfe denarja se ae moreaio oikikor ozirati. „Marodaa tlskaraa" telefon št. 85. »Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom ali Če se hodi poaj i cdo leto naprej . . . - K 28*— I četrt leta „ . : : : . 7*_ poi leta......H— I na mesec ,...... 2*30 Posamezna Stevilka veliia 12 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OređnUtro: Kaallova ulica at S (v pritličju Ievo\ telefon ft 34. KitiioliliD porazi laike w'\ Dosedaj 30 000 vjetnikov, 300 topov, Zavezniške čete na laških tleh. NASE URADNO POROCILO. Dunaf, 26. oktobra. Uradno raz-erlasajo: Italijansko bojisče. Ob srednji Soči v bo\ postavljene avstro-ogrske in nem-ške bojne sHe so v krepkem prodiranju prekoračile crto Kobarid-Avče. Lepo Treme pospešuje od včeraj zmtraj nji-bovo gibanje. Tutil na Banjski visoki planoti do okolice Sv. Gabrijela srno strli ftaliianski odpor. Sovražnik pri-čenja opuščati vse ozemlje, ki si sa je oćkupil v 11. soški bitki z življenjem mnogih tisočev. Na kraški visoki planoti so se razvili pri nespremenjenem položaju mestoma ž'vahni boj«. iNaval zaveznikov je mcgel v dveh bojnih dneh oraajati 5 * *^e crte v silini 50 km. Pri umiki: .1 se Italijanih vlada na mnogih krajih največja zmeda. Števiine skupine so morale, popolnonia odrezane, na prostem polju položiti orožje. Velike množine topov vseh kalibrov in nepregleden vojni materijal ie padel v roke zaveznikov. \eka av-stro-ogrska divizija je jugozapadno od Tolmina sama odvzela sovražniku 70 topov. Do bjaaj Je prišlo 30Jt0 vje-t!h skozi zbirališča zavcznfkov in je bilo naštetih kakiti 300 vplenjenih topov. Vzhodno bojišce in Albanija. Ne-izpremenjeno. — Sef generalnega štaba, NEMŠKO URADNO POROCILO. Berolin, 26. oktobra. fKor. urad.) Italijan ska fronta. Izrabljajoč pre-fc!tf!f uspeh pri Bovcu In Tolminu pro-du-aio naše divizije preko Kobarida in Ročinja. Ćete severnega krila druge ita-Iijanske armade so, kolikor ciso bile vlete, vržene nazaj ter se umikaio. V ceustavljivem prodrrania so prekoračili nemški in avstro - ogrski polkt tekmu-joč v svojem delu, stavljene jim cilje ter «0 vrgfi sovražnika iz moćnih vilinskih pozicij, ki ilir je skušal držati. Pod našim pritiskom so pričeli Italijaoi opu-Ščati tuđi Banjsko visoko planoto. Na mnogih točkau se bojuiemo že na ita-lljanskih tleh. Števiio vjetih je narasla na več kot 30.000 možf med njimi 700 častnikov, plen na več, kot 300 topov, med njhni mnogo težkih. — v. L. i* • AVSTRLiSKO VECERNO POROCILO. Dunaj. 26, oktobra, CKor. urad.) Uspeh na jugozapadu smo nadalje izpo-polnili. Štcvilo vietih in plena narašča od ure do ure. • m NTMŠKO VECERNO POROCILO. Berolin, 36. oktobra, (Kor. urad.) Na iialijanski fronti nas! zbori hitro na-prcdujejo- Število vjetih in pteim »^ra-šča od ure do ure. Đnev! osvete. MeSčevanr. mora liti italijanska zahrbtnost naprarn navea-rikom izza čas.i izbniha vojr.e z Rusijo, Francijo in ADgHjo do maja 1915. Res, veliki 6O bili Italijani r svoji zrijačnosti in zahrbtnost i, mogočni so se prikazali iz nie. stopajo<5 na bojišče. mali pa so sedaj. ko so sodili. da bođo že srečnl lastniki Trsta in Jadranske obali z Istro in nalma-cijo vred. Kako vse đrasače J<» prifilo. ka-kor so snovali, si predstavljali, upali in smatrali za brezdvomno sigurno. Danes ne mlslijo več na Trst in njihovi vojskovodje ne obračajo oči proti Tretu in Ljubljani, marveč hrbet jima kažejo in niti premiS-Ijevati nimajo časa. kam in kje naj posta-rijo svoje čete in topove, da bi đirjali tako, kakor so precej časa po goričkih hribih in ravninah. Ura osvete bije in strašno zvene njeni ndarci, uničujo^ zadnji plamen poguma v srcu italijanskega vojaka. Kako le mu je danes pri dasi! Vedno napovedo-vanje zavojevanja Trsta, vedno zagot&v-Ijanje skorajšnje končne zmage !n dosege miru, Bedaj pa udarce na udarec, eden »11-nejgi od drugega, da je zbegana in zmeea-na Cadomova armada ob Soči In sapnSča prostore, s katerih je hotela prinesti veli-kanake uspehe In ovenčati Italijo s trium-fom, da bi se bh^stila v častnem sijaju pred vsem svetom. S svežim elanom so udarili avstro - ogrski in nvmski vojaki, z nepre-tnagljivim pos;umom so navalili na italijan-Fke poFtojanke \r. pnćf'i boj p lira' ** im jo, ki napade svojega zaveznika v trenotku. ko misel, da se požene z naših tal zavratnika, verolomneža, ki ne drži svetodane besede, ki napade svojega zaveznika v tretotku. ko misli, da je osiabel. in ga more oropatL Proti nobenemu drugemu eovražniku nišo naši bojevuiki tako razgreti kakor proti RaKjanu. Dolgo časa so ga odbijali in odbili vseloj. pa če je že tuđi pričakova! tre-notka, da jih premaga in ponosno vkoraka v Trst. in nestrpno so pričakovali trenot-ka. ko bodo smeli udariti nanj in se osvetiti z:t vse, kar je hudeg^i storil. NavduSe- j nje polje srce osvetnikov. 2 vso nnf;o so hiteli proti njemu in sedaj ga pođijo in ženejo nazaj v njegovo deželo. V ćiame-tralnem nasprotju 6i je duševno razpolože-nje na naši in sovražri strani in čobro, veliko razpoloženje naših Junakov tlači §e većji obup v dušo italijan^kega vojaka, ki se bori gotovo z vso silo svojega teleea, ali « krčem v srči po tolikih prevarah. To je, kar povečuje moč bojnih pripomočkov in kar razvija krepkost in vztrajnost ter po-gpešuje hitrost ofenzivnih operacij. da se jim vse čudi. Razdejana je naša OoriSka. ?amo v :.j«j je bH sovrtJ.5nik ;3e na av^irij-^kih tleh, sedaj relja, prognati ga in očistiti đeželo, kat eri so se končno začeli pri-bliževati dnevi, ko se bo dalo stalno misliti na njeno obnovitev. N a ž i uspeh i proti Italiji. Iz vojnepopočevalskega stana 26. oktobra: Centralne države so ponovno pričele sku-pen sunek. Topot velja Italiji. Nemoterte po vseh nevarnostih in železno skovane druga z drugo v skupnih bojih in zmagah pre-teklosti sprejema sedaj naše brezpriTierno orožno bratstvo z NemćijD kot daicč sega-joč simbol edinosti in zvestobe takorekoč najvišjo posvetitsv v boju proti laškemu dednemu sovrsžniku. Končno se je od toti-ko tisočev v monarhiji vročc pricakovant dogodek udejstvii in pod jeklenimi udarci se majejo italijanske crte na srednjem in gorenjem delu soske fronte. Sur.ek 8e je komaj priče!, njegova sila stalno naraSČa! Ali kratka poroćila o zmagah na Bovškem, na Banjćicah in Tolminske'ri n^znanjajo že dovolj in podajajo živ dokaz raprarn vsa-kemu skepticizmu, kako mojstrsko izkori- šča zavezniško armadno vodstvo prednosti notranje crte in da zna varovati inicijntivo delovanja vsak čas, kljubovaje ogromni itevilni ententni premoći. Kar je osupnilo svet ob Dunajcu, ob Donavi in na Sedmo-gračkem: da je krepko in pogumno započeto deio prineslo hitri in odiočilni uspeh, to se ponavlja sedaj sijajno in zmagonosno na jugozapadu monarhije. Velikost naših prvih uspehov se more premeriti prav se le, ako si predstavljamo fiasko vseti ne-enako ugodno fundiranih naperov Italija-nov. Od maja 1915. izigrava Cadorr.a vse svoje umetnosti, da bi udri našo fronto med Tolminom in morjem. Proti delu naših bojnih si! se je vporabljala sukcesivno vsa italijanska milijonska armada na relativno kratki fronti. Pođpirana po ogromnih ten-nićnih ponrožnih sredstvih. kakoršna tzde-luje samo najmodernejša iznajdbena umet-nost, s strani Angleške in Francoske z raj-težjo artiljerijo in specijalnim orožjem opremljena, z armado letalcev, tako je bila velesila Italije enajsto soško bitko na ljubo Trstu in >neođrešenim bratom^. S krvjo stotisočev svojih najboljših čet je plsčala jako majhno talno pridobitev v dve leti !n pol trajajočem borenju. Nasprotno pH so danes. v tako kratkem Času po priče'ih ooeracijah. naže in nemlke čete itatijansko fronto prebile na treh najbolje branjenih točkah in dosegle zavojevanja. Nadainja poreci Ia naznanjajo že katastrofalne posle-dice za južne pozicije sovražnika in vsako uro izglnja italijanska last na naših domaćih tleh. 40.000 vjetnikov In 300 topov. to je Jasni in zmagovitl govor zavezniških čet. kl nam naznant v bližnjem času naj-večji in najbolj zasluženi triumf. Velik Italijanski poraz. Iz vojnoporočevalske^a stana 26. oktobra. Po prpivčerajšnjem panlki sl!čnem umikanju ItaTIjnnov po poskusili vCeraj zopet zamati. UFtavljati se v zalednlh Crtah navaln čet, kl jih zasledujejo. Skupno z nemSkimi če-tami smo jim Iztrpall, podpirani po lepem vremenu, tndi obvladujoče visine druge in t r e t j e pozicije, kl so bile po večin? t prejSnjI soškl bitki najsprednejše bojne crte. Kobarlđ, o iaterem Je mislil Ita-lijan, da Je večne Case kot Caporetto priklopijen pokrajini »Venezia Giulia«, je bil vzet s prvim navalom. Fronta poteka tukaj od prvesa soškeca kolena pri Ža?i preko Kobarida In Atč. Na banjski planotl, ki je bila 2 južno Iržečim Sv. t Cabrijelom zadnje tedne pozoriš^e najbolj j vročih bojev vseh naših front, prodlrajo naše čete v vednih bojih proti višinam, ki jih ločijo cm! Soče. Drilje južno do morja je boj v i>olnt*m teku. Iz voja^kega razmotri van ia: Bistveno na uapehu us Po ofenzive je dejptvo, da se je izvršilo prebitje in da prodiramo daljo. Dočim je t Flandriji in heverovzhodno Soisonsa prvemu bojnemu unevu sledil vedno ve^dne^vni odmor, voDie Zeit« odobreno v voj-noporočevalskem stanu: Skrbni in obsežni pripravi, katere prvi korak je bil skupna delocitev straiegičBth r;?.čr*ov po obf^h rtaj-visjih arniadnih vcvistviii in zadnji nenadnl bobnajoi}i ogenj najtožjega kalibra, je sle-dil juriš naših napadalnih kolon na front-ni širini 35 km. Obkrajni točki našega na-rnr^a sta bovška kotlina in tomminsko mo-sti.^če. Bovec in Tolmin sta eđini točki, na katerih se je avstro - ogrska fronta obdržata fo na desncin soškem bregu in sta bili izhođišče za nado protiofenzivo. 22C8 m visoki Rorabon Je obenem vrtil-na točlra fronte, ki se okrene tu s severne-ameri proti znpadu. Pomožne "kolone zaveznikov so prodirale in se razširile po bovški kotlini. Artiljerija je storila sijajno prvo cl^Io iu tako fo stali napadalci v italijan-skih jarkih, pređno še se je zaveđla tega na pol omamljena posadka. Prihitcla italijanska ejačenja so obložala v zapomem obliju nnših masiranih topov. Med Bovcem in Tolminom ima Soča obliko črke S. na zapadni strani loka se vleče mogočni greben Krna, katere^a, držita obe stranki. Proti jugii pada Krnsko pofrorje z Mrzlim vrhom v tolmfnsko dolino. Tolmin je na le-vem soškem bregu. Avstro - ogrrfko mo-stišče gre pri Dolju Cez rcko in se opira na Svoto Marijo in Sveto Lucijo, kateri točki držijo Bošrjaki kljub vsem italijan-skim cETomnim navalom. Svota Lurjja kri-jo dohod v Idrijsko in Copovansko dolino, ki je po banjšlvi visoki planoti ločena od Soče. Nemške Čete eo pomagale tu zavez-nikonj uresničiti njihove nnčrte. Ogenj iz mnogih tisoč starih in novih baterlj je div-jal z močjo in grozovitostjo. kakršne Ttali-jani §e nino doživeli. Ves Kolovrat se je \z-gabil v ognju, dimH in kamenitem dežju, pntrm se preseli ognjena stena za razbito it^ilansko pozicijo in nemudoma pridrve r- pripravljene naradalne kolone iz :h lukenj pri Sveti Luciji, iz obrežno je pri S?lu in s sovemo^a konca .se planote pri Lomu na Italijane, ki anijo 2 obupnim pogumom. Z grebena vrata bljujejo sovražne baterije emrt orje. To otmjeno zono fo preloteli na-.: jurišom in navalili na italijansko vi-iinpko pozicio samo. Naša fronta na Tolminskem. Na Tolminskem tečeio nage pozicije zapadno reke. Pri Dolju spleza bojna crta v gorovje, najprvo vzciolž strmih pobočji Vodila na 1390 m do Mrzlega vrha, na to po Slemenu 500 m navzgor in dalje po grebenu Ltižnice; od tu vodi kakih 80 m široki skalni most do Krna. Mrzli vrh e severni krajni t-rebrr tolminske^a moPtišea. Proti zapadu flankira tolminsko fronto in soško dolino. Ob grebohski poziciji se je sovražnik sapiral na dvajset korakov do lastnih Crt in se vtrdil spretno in dobro. Proti se-veru so italijanski jarki potegnjeni nekoliko nazaj, vendar po na sedlu med Sleme-nom in Mrzlim vrhom še 100 m blizu. Južna fronta Mrzlega vrha pada strmo k Soči. Tam so obojeatranske Crte nad 100 korakov narazen. Najugodnejse napadalne raz-mere je iskal sovražnik na grebenu Mrzlega vrha in v severno sklepajočem sedlu Slemena. Tukaj je napadel že poprej, posebno pa v enajsti soški bitki. V skalah Mrzlega vrha je s težavo Italijan z delom podnevi in ponoči izgradil za moža globoke jarke in kaverne za sebe in svoje topove in »i na prebrisan način napravil polno čest za napadalne kolone. Tako je tekla fronta na Tolminskem doslej do 12. bitke. V snegu in ledu. Na težavnem bojišču Krna in Vržiča so premagale nafie čete po izredno truoapolnih bojih visine tlo 2000 meteor in vdrle v tam močno iz-grajene skalne pozicije Italijanov. Tekom teh bojev so druge kolone ob Soči navzgor obžle sovražnika, ko je nenadno začutil, da je ogrožen za hrDtom. V snegu in ledu tol-niinsko - bovškega gorovja so dokazale naše planinske čete svojo napađalno moč znova. Nannd se je vršil tukaj največ po snežnih poljanah in oledenelih poboćjih. Sovražnik je pustil svoje topove in nekaj moštva ter se umaknil. Kolovrat. V poročilu o bojih na Tolminskem je že omcDjeno, kako bo bru-hale italijanske baterije s Kolovrata. Po ročilo 25. naznanja, da so zavezniki zavzeii viftlne zapadno Volf. Boj za visine Kolovrata je gotovo hud ali tu pelje pot v italijansko ravnino izza tolminske fronte. To pogorje na desnem bregu Soče se razteza v nižjo, prehođnejšo precej razpleteno pla-DGto, ki se niža proti ju^u in prelđe na crti Cedad - Gemona po približno 30 km v go-renjeitalijansko ravan. S temi operacijami se ogrožajo [talijanske bojne crte na Tolminskem in zajedno v Brđih; klin je položen vmes, ki učinkuje na dve strani. Iz vojaSkega razmotri van ja: Naš napad na italijanski fronti tra;-a dalje, stalno pridobivamo tal in se pomikamo naprej, drobeč trdovratni odpor sovražnika. Pri Tolminu je prebitje eeglo do 25. že najdalje. Tu so se naše čete 24. vstalile* na viši-nah zapadno Volč in tako segle do dolge-ga grebena Kolovrata, ki teče paralelno s Sočo in predstavlja najmogočnejšo odbijal-no zono Italijaoov na severnem delu soške fronte. Tu smo na italijanski meji. Letalsko delovanje. Iz vojne-ga poročila 25. oktobra: Letalsko delovanje, katero je bilo včeraj skoro popolnoma neinogcče vsleđ neugodnega vremena, je bilo danes jako živahno. Prišlo je do šte-vilnili zračnih bojev, tekom katerih so av-etro - ogrski in nemški letalci zbili 13 so-vražnih aparatov. Tzpovedi vjetnikov. Italijaa-§XA vjetniki pravijo, da napad zaveznflcov ni prišel nepričakovano, ali prcsenetila jih je sila napada. Proti đemoralizujočemu učinku ni bilo nikakega sredstva in juriš infanterije je imel tako izredno moč, da Italijanom ni preostajalo Časa za odpor. Prišlo je do b'esnih spopađov, v katerih so Italijani povsodi omagali. Italijanska poročlla. Preko Lugana poročajo, da govore italijanska po-ročilći o koncentraciji avstro _ ogrskih in nemSkih čet 5—22 divizij, o pripravljalneni ognju, o uporabi posebnih plinov, velik vtisk napravlja sistematično dobro merje-ni ogenj na mesta poveljstev, skladišča m druge važne zaledne točke. Omenjajo pri artiljeriji sodelovanje nemških čet, večje število letalcev in pijonirskih čet, ponovno pa se poudarja vmes, da je duševno razpo-loženje italijanskih čet mirno. Poročila na. vajajo tuđi dež in snog na Bovškem in TolminFkpm in da je bojno delovanje jako otežkočeno vsleđ narastle Soče, Idrije in Nadiže. Angleško - franeoska po-m o č. Iz Lugana poročajo, da odhajajo na italijansko fronto moćni odđeTki angleških in frpneoskih čet, artiljerijski parki, letal-ske skupine Itd Mnogo ententnih čet je po raznih italijanskih mestih. »Petit Journal« poroča, da na italijanski fronti ođgovarja ognju Fovražnika nad 5000 topov. Odbijal-no akcije se udržnje tuđi okoll 500 angleških in francoskfh topov. »Corriere della sera« trdi, da so centralne države napadle radi tega, ker so se bale angleško - francoske pomoći na italijanski strani. Vojna na tleh beneških Slove n c e v. Sinočno nemško poročilo naznanja prodiranje preko Kobarida in Roči n j a in boje že na italijanskih tleh. Z obeh strani, s kobariške severno In ročinj-sko - kanalske jugovzhođno je priđrla ofenziva na tla beneških Slovencev. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 26. oktobra, Sovražna ofenziva proti levemu krilu naših čet na julijski fronti je trajala, podpirana po mogočnih čovražnih masah, v nočl 24. na 25. oktobra in tekom včerajšnjega dneva s skrajno Iju-tostjo. Od Matajurja do zapadno Avč smo se morali umakniti na svoji najspređnejši vrsti. Skupno s tem um ikom smo morali izprazniti tuđi banjsko planoto. Vzhodno Gorice in na Krasu je položaj neizpreme-cjen. Včeraj so naši letalci 10 sovražnih letalcev ali sestrelili ali jih prisilili, da so se spustili na tla. PADEC BOSELLIJEVEGA KABINETA. Rim, 25. oktobra. (Kor. urad.) Zbornica Je zavrnila resolucijo, s katero b! odobrila Izjave vlade, s 314 glasovi proti 96 in dovolila proračunski provizorij samo sa dva meseca z 241 glasovi proti 36. Kabinet Boselll bo demisijoniral. Položaj na ruski fronti. Nemci so se umaknlH na Dvino. Merodajni ruski krogl so mnenja, da ima umik Nemcev na Dvino namen oja-čiti obrambo Rige ter onemogočiti vsak ruski poskus polastiti se mesta. Nemci so tako skrčili svojo fronto za 40 vrst. Rusi morajo Nemcem slediti in zapustiti svoje že iagrajene pozicije. Bitka na zapadu. NEMŠKO URADNO POROCILO. Đerolin, 26. oktobra. (Kor. urad.) Zapadno bojAšce. Skupina nem-skega pre<;tolonaslednika. Po močit! strclsfJ pripravi so sunifl Francozi s severnih pobočlj Chcmina des Daraes v nižavo Aiiiette. Njih napad je zsdel ob prednje čete, ki smo jih bili preteklo noč postavili na južni rob go-zda pri Pinonu ter smo iih poteguiH na severni breg kanala Oise-Aisne nazaj. Na ostalih točkah bojnega polja smo po nacrtu po uspešni za vr nit vi sovražne ga suuka preložili svoje crte za kanal hi južno od Chavignona, Večkrat je poskn-S!^ sovražnik pozneje prekoračiti nizino kanala, naše bojne čete pa so ga vrgle nazaj. Na vzhodnem bregu Mose so za-jurišali dolenje-saksonski bataljoni v širini nad 1200 m francoske pozicije r gozdu Chaume. Več sovražnih proti* napadov se je krvavo zlomilo. Skupina gfm. Ruprehta. Ob ćeli fronti na Flandrskem ]e bil vče-ra| in ponoći boj artiljerije živahen. Zla. sti silen je bil ogenj od Houthoulstsksga gozda do Hollebecka; tam se je stop-nfeval zjutraj do bobnaiočega ognja. Po-nočni detni napadi Francozov in Angle-žev so se povsod zlomill pred našimi Črtami. Glasom dosedaniUi poročil je prišlo, ko se je zdanilo. na več točkah fronte do sovražnih napadov. • a NEiMŠKO VECERNO POROCILO. Berolin, 26. oktobra. (Kor. urađ.)' Današnji boji na Flandrskem so se razvili do velike bitke. Močni napadi Francozov in Angležev od Bixchoota do že-lezuice Roulers-Ypres In na obeh stra-neh ceste Menin-Ypres so se kljub veČ-kratnem naskoku krvavo zloraill v našem obrambuem pasu. Ob kanalu Oise-Aisne malo bojnega delovanja. — Na vziiodu ničesar pomembnega. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 24. oktobra popoldne. Nade če* te so se uredile na zavzetem ozemlju. Ste-vilo do sedaj naštetih vjetih se zvišnje na S00O mož, med njim! 160 častnikov, kl pri-padajo' 8 različnim divizljam. Med vjetlmi se n aha ja štab treh polkov s tremi pol-kovnlki. 24. oktobra zveče r. število od včeraj vjetih presega sedaj 8000 mož. Med vojnim materijalom, ki smo ga vplenili, je 70 topov, kakih 30 metal min in 80 strojnih pušk. Iz državnega zbora. g D u n a i, 2. oktobra. Tekom današnje seje posl. zbornico je pouaJ predsednik Gross nastopno izjavo: S srčnim veseljem morem spo-ročiti visoki zbornici, da naša krasna armada, zjedinjena z našimi slave pol-nimi zavezniki, je izbojevala na jugo-zapadnem bojišču velike uspehe. (Živahno odobravanje in ploskanje.) 30.000 vjetnikov, 300 topov in nepregledni vojni materijal je prišlo v roke naše hrabre armade. (Ponovno viharno odobravanje in ploskanje.) Velika skrb za naše morsko pristanišče Trst je zbežala ođ nas, up na skorajšnji častni mir ogromno narašča. (Živahno pritrjevanje, tra-iajoče odobravanje in ploskanje.) Naj ostane preizkušenim armadam uspeh zvest, naj kopičijo zmago na zmago! Njegovo Veličanstvo cesar Karei in Njegova slavna armada živela! Zbornica je navduišeno zaklicala: 2ivela! Odsek za vzdrževalni prispevek se je danes prav odločno postavil za rodbine vpoklicancev, katerim se ne i2pla-čuje vzdrževalnina v zmislu zakona, ki je bil sklenjen v Juliju t. 1. V današnji seji poslanske zbornice je bilo prečita-no nujno vprašanje grofa Lasocke-g a na domobranskega in notranjega ministra in sicer v imenu rečenega odseka, s katerim naznanijo, da ima odsek bogato gradivo na razpolago, kako slabo, napačno, krivično se izvršuje omeiijeni zakon. Pritožbe so v glavnem te: 1. Bo danes večinoma še nišo se-stavijene okraine in deželne vzdrževal-ne komisije, 2. Zahtevki se nogosto od-. t\ Stran 1. .SLOVENSKI NAKOD*. one 27. oktobra iVK. 247. Stcv. klonijo z utemeljen anjem, đa gospodarstvo »ni ogroJ eno«, ne da bi se to tuđi pismeno utemeljilo. 3. Vporabliajo se stari obrazci, na katerih Je še vedno nezakonito pravno poučilo, da je vsaka pritožba nedopns tna. 4. Tovarniške de-lavke, kl so bile v delu Še pred odho-dom vpoklicanca, ne dobe prispevka. 5. Se vedno se odbijajo razni »višji užit-ki€. 6. Vdovam in sirotam so odbili po-višanje prispevka z opomnjo, da jim po-višek ne tiče. 7. Staršem, ki so živeli v skupnem gospodarstvu z vpoklicancem, se prispevek ne dovoljuje. 8. Zahtevki, \i slone na podiagi novega zakona, se odbijejo z opombo, da je minulo že šest mesecev od smrti vpoklicanca. 9. V inozemstvu živeči upravičenci še vedno nišo dobili povišane podpore. Taki nedostatki, nastali deloma iz ozkosrčnosti, nevednosti, v posameznih slučaj ih tuđi namenoma, se morajo takoj odpraviti. Ljudska zbornica je hotela bedo vsaj deloma olajšati, vlada je so-pomoč obljubila, izvršujoči organi pa vzročajo s svojim postonanjem le razočaranje, razjarjenost in obup rodbin ti-stih, državljanov, ki doprinašajo najveć-je žrtve. Zato vprasa po si- Lasocki: ali hočeta ministra poskrbetl za to, da se bodo strogo izvrševa'ia đoločila zakona in da bodo neprikraišani v svojih zakonitih pravicah svojci naših vrlih vo-jakov? Ker je zbornica odobrila to ntijno vprašanje v zmislu § 69.. novega poslovnika, je bila takoj priČeta razprava in grof Lasocki je na to utemeljeval prečitano vprašanje. Bistvo govora je obseženo že v vprašan'u samem. Domobranski minister fml. C z a p p je priznal, da v raznih deželah vzdrže-valne komisije še nišo niti ustanovljene! To je izvedel Sele iz pritožb v odseku, kar so mu potem iz dežel tuđi potrđili. Deloma se to ni zgodilo radi tega, ker zastopniki prebivalstva v mnogih krajih nočejo sodelovati brez odškođnine. Glede tovarniških delavk bo minister odredil, da se jim preveč iz-plačani prispevki ne odtrgajo. Opozoril bo tuđi oblasti, da je tuđi vdovam in sirotam paćlih ali umrlih vojakov izpla-čevati z v i š a n o vzdrževalnino. Taki-sto bo ukazal. da naj se pri odklanjanju r.ovih zahtevkov. čeŠ. da je od smrti vpoklicanca preteklo že več nego šest mesecev, postopa kar najblagohotnejše. Za v inozemstvu živeče upravičence so dobila c. kr. zastopstva ista novodila kakor domaće oblasti in sicer že 1. av-gusta. Minister izjavila, da hoče vse storiti, da se bo zadeva vzdrževalnin vseskozi zadovoljivc uredila. (2ivahna pohvala.) V živahni debati se je m. dr. ogla-sfl tuđi poslanec dr. L a g i n i a, ki je kritiziral malomarno postopanje oblasti na Primor^kem. Nato je razpravljala zbornica o olaj-šavah pri nastopu in nadaljevanju obr-tovanja ter je odobrila svoječasno naredbo viade o vštetiu vojaske dobe v lično oziroma zaposlovalno dobo. Konečno je zbornica sprejela pred-fog o repatriiranju begurtcev. Prihodnja seja v torek 6. novembra. Domobranski minister o CrnovoinJški službi nesposobnih. DunaJ. 26. oktobra. V današnji seii forambnega odseka je izjavil domobranski minister fml. Czapp, da v črnovoj-niško službo brez orožja ne bodo klica-ni tišti, ki so bili spoznani »nesposobnim za vsako črnovojniško službovanje«. Zlasti je izrecr.o ukazano, da se ne smejo klicati osebe s tkzv. B-hibami, pa rudi ne osebe s C-hibami, ki traino cnemogočuiejo pridobitno in delovno zmožnost Politične oblasti, ki sestav-Uajo sezname, so dolžne. da izpuŠĆalo esebe, o katerih se more že v naprel soditi, da ne bodo telesno sposobne za izpolnievanje vojaših dolžnosti. Vsi vpo-klicani bodo povrh pred nastopom službe komisijonalno preiskani. Tuđi nika-kor ni nameravano klicati v vojaško službo vseh pri nabiranjih za nesposobne spoznanih. Vojaška oblast bo pazi?a na to, da gospodarstvu v zaledju ne naloži več bremen, kakor je neobhodno potrebno. Vpoklicani seveda ne bodo opravljali nobene službe z orožiem, še mani na fronti Za obnovitev poškodovanih krajev. g D u n a j, 25. oktobra. Pododsek je imel danes zelo važno sejo pod pred-sedstvom poslanca Fona. Navzoči so bili tuđi: minister za javna dela, višji stavbeni načelnik dr. Molisch in sekcij-ski svetnik Dl. Baernklam. Razpravljal je o predlogu poslanca Wrobla, ki za-hteva povračilo vseh škođ, ki jih je po-vzroeila vojna. Dr. Faidutti je predlagal, naj se pridruži razpravam tega odseka tuđi njegov tozadevni predlog, ki $e na-haja v vojnogospodarskem odseku. — Poslanec dr. Schoepfer želi, naj se čim prej ugotovi dolžnost države za povračilo takih škod, kajti pogajanja z Ogr-sko, je-li ta dolžnost zadene ćelo državo za vse škode ali vsako polovico pose-be za svoje škode, se itak jako zavle-čejo. — Poslanec dr. Waldner se tuđi izreče za dolžnost države, ali povračilo škode naj se ne dotika le nepremičnin, marveč tuđi premičnin. Obnovitev naj se izvrši kolikor možno »in natura«. Ako se ne dožene tporazumlje-n*e z Ogrsko, bo pradlagal on imeno- kaszewicz zahteva kolikor le mogoče hitro rešitev vprašanja o dolžnosti države na povračila teh škod; dokler pa se tako človekoljubnermi in patrijotične-na katero mnogi poškodovanci ne bodo mogli čakati, naj se dovole predujmi na bodoče odškodnine. L'pati je, da pridejo tozadevni pred-logi čm prej tuđi v poslansko zbornico, ki jih gotovo odobri. Gosposka zbornica pa se vendar ne bo upala, protiviti se tako človekljubnemu in patrijotične-mu zakonu. Na tisoče naših rojakov z Ooriškega prićakuje koprneče takega zaKona, zlasti izvršitev predloga poslanca Lukaševiča, ki hoče izposlovati predujme na bodoče odškodnine. Koliko solz obriše taka rešitev nujnega vprašanja. Narodno misel na pohodu. Narodnost je treba ali zadovoljiti ali pa jo zatreti; eređnje poti ni. (Laveleye). Spomnimo se, kako smo se učili zgođovine v soli in kaj smo brali v li-?tih. Ko smo se učili o srednjem veku, smo imeli skoraj vedno na jeziku bese-do »i m p e r i u m«. Boj za nadvlado v Evropi se je vršil med papeži in cesarji. Ko je prenehal, so imperijalistične težnje se preselile iz habsburške države v Francija na dvor kralja Ludovika XIV. Vedno spomini na rimske imperatorje, vedno je nekdo hotel svojo nadvlauo in robstvo drugih — to je imperijalizein, san o hegemoniji nad evropskimi drža-vami. Ko smo se učili z^odovine novej-šega časa, je silila povsođt v ospredje druga rdeča beseda: evropsko ravno-t e ž j e in od 18. stoletja koncert petih evropskih velesil, takrat ko sta se habsburški, franeoski, angleški državi pridružili Prusija in Rusija. Evropejsko ravnotežje je bilo kakor božji zakon, po katerem naj* bi se ravnali evropski narodi in države. Najslavnejši vladarji so bili kralji osvojitelji in množitelji svoj'h držav. Takrat je kralje gnalo k osv?.jalnim vojnam dvoje: slava in dobiček. Na želje in voljo narodov se ni nikdo oziral, narodi volje tuđi imeli nišo. Koncem 19. sto'etia se je vrinila v zgodovino nova rdeča beseda: Govoriti se je začelo o novem državotvor-nem činitelju, o narodnosti. Prirodni ali pa božji zakon, po katerem se nai države ravnajo, je sedai suvereniteta narodov, samoodločba narodov. Laveleve govori v svoji knjigi »Vlada v demokraciji« (1S91.) o narodnosti še z nekakim dvomom. Prepričan sem. da bo narodnostna misel podpirala napredek kulture; navzlic temu pa me napolnjuje z bojaznijo in tes-nobo. Vas vse prebivalce evropskega kontingenta lahko ta nova ideja vsak trenutek pograbi, vrše vas v grozno zmešnjavo in spremeni globoko našo usodo. Komaj se je rodila, komaj je dobila ime, že je podirala prestole in porušila prejšnje ravnotežie. Ona podži.a:a misli naših sodobnikov s tako gorečo strastjo, kakor so vžiga'e narode v 16. stoletju naboženske ideje in kakor te bo tuđi ona spremenila obraz sveta. Ona je osvobodila Grško. Romunsko, Srbijo, Bolgarijo, Rumelijo, zgradila jedinstvo Nemčije in Italije. Ona neprestano vznemirla prebivalstvo Avstrije in Turčije. Pogodbe so Ji v zasmeh, hi-storičnih prav ne priznava, diplomacijo spravlja v nered, ruši vse odnošaje, podžiga vse interese in jutri morda raz-vname neblago vojno, spremeni polja, kjer danes dozoreva zlato žito. v krvave bojne poljane in naščuje kakor divje zverine narod proti narodu, kl bi morali medsebojno Živeti v bratski družbi. Tako Lavelevevo proroStvo — eno izmed tistih, ki so se izpolnila 1. 19!4. Neblaga vojna je prišla, toda narodnostna misel je izvršila istočasno pohod, ki ga ne smemc imenovati nebla-gega. Narodnostna ideja je postala evangelij celega sveta. Ona mora skozi krvavo kopel, da prinese narodom od-rešenje. Sedanji svetovni potres ne bo rrajal tako dolgo. kakor velika franco-Eka revolucija, toda zapustil bo globo-keiSe brazde, napolnil bo svet z novimi nazori. Na obzorju so Že. Vzemite v roke 30 knji* o vojni, spisanih od ljudi obeh sovražnih front — vsem pisateljem je dares jasno, da se morejo morda obraniti države stare vrste z raznorodnim prebivalstvom. tnda nikdo si ne more predstaviti, da bi v bodoče mogla rastati država z več KaKor eno narod-nostjo. Vsi so prepričani, da vsak narod, čim postane zrel, mora stremiti po tastni držiavi. Lastna država je za narod edina možna forma narodnega življenja. Splošno se prirnava, da Številnost naroda, ki stremi po svoji lastni državi, rri merodajna. Eskimi nimajo pravice do lastne države in če bi jih bilo 20 mili-Jonov. Norvežani pa so si irvojevali »vojo državo, akoravno jih je le dva in pol milijona. Narod potrebuje za državo lastnega ozemlja, W Je ograničeno od drugih narodov. Država kot ozem-lje j* telo naroda, prebivalstvo pa je đ u i a države. Ako se naj prebivahtvo čuti kot Jednota, mora biti e n e narodnosti, katere vidni znak je Jezik. Nt-fodnost ni nič brtz izobrazbe; lt teobraf em narod iahko te krntije 3 svoji- gojiti narodnost. Kdor širi med ljudstvom ijubezen do sole, kdor ustanav-lja društva in posojilnice, kdor piše dobre knjige, kdor izdaja poštene liste, ta deluie za proevit narodne misli. Zrela narodnost ima po prirodnem zakonu svojega narodnega duha; zreli narodi dobivajo svojo fiziognomiio, svoi po-seben značaj. Narodi so dozore-v al i. Ako daje zemlja naroda gmotno hrano, mu daje kultura duino pašo; vsak narod ljubi svojo lastno duševno hrano. Velik pogoj narodnega telesa, ki hoče biti država, je sovisnost vseh slojev in vseh posameznikov. Ta sovisnost vzraste iz narodne samozave-s t i, iz zavesti, da «mo in kakšna da smo enota. Temu čustvu pravimo, kadar se mogočno razvije. narodna lojalnost ali občanska zvestoba. Jako si hvaiijo to lojalnost n. pr. v Združenih državah. Kjer cenijo osebne interese višie nego splošno narodne, tam je lojalnost slaba in narodnost slaba. Silna zvestoba do sebe je pa ogromna živa sila, ki daje narodu zrnato. Konečno narod, kl je jednoten, samozavesten, zvest, vzkipi in iz oštre napetosti udari blisk. Redovito nastane tak trenotek pod zunanjim pritiskom. V Franciji je bil tak trenutek, ko je devi-ca orleanska dvignila prapor proti An-p:ležem. Na Ceškem je bilo to za Zižke in njegovih bojevnikov. V takem trenutku narod proglasi svojo po 1 n o -I e t n o s t. Hoče svojo državo. Stremljenje zrelega naroda po lastni državi ni nič drugačno, kakor kadar se zdrav človek v zavesti svojih zmož-nosti odloči, da si bo postavil lastno og-njišče. Mora imeti svoj dom, ker ima sredstva in ker hoće za sebe in svojo rodbino po lastni volji in potrebi urediti lastno gospodarstvo. Zadnji povod odio-čitve je bil morda ta, da ga je doseda-nii gospodar razžalil ali na presanjal. Z r e 1 mara biti narod, zavest celokupnosti mora za vedno pre-magati separatizam, n-e s e b i č e n mora biti in požrtvovalen vsak po-sameznik, kadar gre za koristi vsega naroda in narodna misel bo ostala zma-govalka, narod si bo izboieval svo-bo do. To đrju Jann H^rbenu T >Narođnih Listih«. Kolna in Mnk Pmkct 33 StajenfeBRl. Izpod Pohorja nam piiejo: V eni zadnjih Stevllk „Slov. Nareda« er^o omenili polo*3j, k» Je v!ad?l med p-1-padnlki obeh narodnosti tik pred izbruhom 8vetovne vojne po £!ov. Stsjerju I. 1914. V naslednem naj podamo par vzgledov posle-dic, kl so ra3tale Iz tega razpolcženja. dasi je b!l proces !e teh po vseh naših eloven-skih dež«!ah malone isti. Gotovo bodemo daii našemu narodu po vojni natančnejše-ga vpog!eda v vs« te dogodke. saj Je zbra-r-ga že mnogo materijala. Kdor rnis'i. da «mo m( Siovenef manj trpeH, kakor n. pr. čehf, al! Hrvati in Srbi v Dalmaciji In južni Hercegovini, ta je v zmoti. Na Kranj-skem in GoriSkem, na Koroškem in v Trstu ter Primorskern so Slovence zaplrali po tu-catih, pri nas po Sloven. štajerju pa kar — po stotinah, tako, da so bile preiskoval-ne ječe v Mariboru v par kratkih tednih od sredine avgusta 1914. pa do sredine septembra istega leta prenapolnjene. V preiskovainih zaporih je sedelo takrat do 2000 štajerskih Slovencev. Zgodilo se Je, da Ste- vsnec bneojavil z Dunaia nerr.ško •% emu prijatelju v Maribor: »PošlJI ml napr eno brzojavno. Peter.-r Slo Je za denar. N« ega lepega dne ob!š6ejo gospoda, kl Je sp:ejel brzojavko, stotnlk • avdltor, policijski in-ftpektor Itd., čei, k»J Je z vseblno pisma. Stvar Jim je bita pojašnjena, a ker že ne-sreča hoče da je tuđi srbskl kralj Peter, je bilo vendarle vse akup*j tako sumljlvo. da so dotlčnlku zasecjll vso knjižnico, spise in tudl — par spltov ter zapisnik »Dramatic-nega druitva v Mariboru«. Vs« Je bilo poslano v Gradec- k?er }m tteialo, od avgusta 19K do maja 1§15. ... Na poitl so tuđi ttro^o pazili na to, da eo alovenako naalov-Ijana pisma ftd. hodlla po 14 dnl, čeravno je bi!o naslovljeno pisnro ali dopisnica na oaebo v Istem kraju. Ceika pisma so krat-komalo vračaH s ka'o neirsmno opazko In pisma, ki so fmela opazko »Slov. Sta jer«, ali pa tuđi samo »Stajer*, Je aprejel adresat navadno popolnoma zamazans. VČasih se je zgodilo, da je bilo kako zaprto pismo eiloma odprto od popolnoma nepoklicane strani, tamo, če je bil adresat bcij znan. Gotov« vrtte »patrioti« «o •« takrat neprestano vozili po rršth lokalnih progah In nadzorovall slovenske potnlke. prav po- sebno slovenske rezervnlke. Ni£ nišo za* ostajali pri tem za mariborskiml nestrpne-žl oni iz Celja. Tam se Jim Je baje namig-nllo od neke strani, dm mariborski in ptuj-aki vzgledl nič ne mlkajo. Zm to ao gotovi •lementt ovajalf popotnfke. Neki trgovec je v Rimskih topllcah nenadoma opazi I prijatelja v oknu nekega vagona In ga vpraial, kam a« pelje. Odgovor Je bil tja In tja po kupelji. KJe Je to? In te je vlak pricel dr* dratl, ko zavplje vpraianf »Nieder Oster-releh«. V Celju ga je aretiral orožnik, čei, hotel «1 re€f »doli z Avetrfjo«. Po par ted-nlh jo bil mot tspulčen ... V ormofkem okraju ao zaprll doklota, kor Je dvlgnllo med tetvljo srp in zaklicaio »tivijo«. Po mnenju crotnika Je hotelo s tem reći: »žtvljo — Srb!« Značllen pa Je tuđi na-slednjl slučaj: V Mariboru so zaprll dva brata Iz znane slovenske obitelji. Denuncirali eo ju tovorlil od proetovoljne rdllno pootaje, kojo prostovoljna, neplačana člana ota bila oba. Pri zasliianju na mooinl organ, £• Imat« morda i« kje kaj: knjige, spifie itd. Mlajsi jo na to dejai, da je ia podstreiju ie neka »železna kaseta«, da pa ima on ključek k njl pri sebi. Urno so SU ponjo. Bilo je zelo težka In, ker *o oo stralniki menda bali, da Je v nji do vrh« aamega dinamita, ao Jo varno položili na-vožicek In v poldrugcurnem trar&portu prlpeljall konečno vendarle varno na poli' cijako stražnlco. Fantu ae Je bil vnll *•>• mor in prlčel ]e skrlvnostno odklepati, tako, da ao so možje postave atrahoma spo* •jiedovali. Ko Je bila Kaseti odpr-ta. so rasli v njl — stare časopis. Mladi moz Je morat vseeno v prelskovalnl zapor, a ostal je pri vsem tem pri dobri vcljt, poftitjal vsaki dzn domu ćele pole doiga pisma 'n pozdravlja! vse o"e Ssnak*?, koj h ss Je do mislil, da so — umrle ie pred 10. In 15. leti . . . Polagoma so postajali naši narodni nasprotniki hudo poparjsni. Vsa denuncijantska strahopetnost pa se je pokazala v rajvečji gofoti, ko so prišli hudi jesenski dnevi I. 1914. Koder se je pokazsl le koltč-kaj znan Slovenec bodlsi v kavarni, gcstil-ni, pa tuđi na ulicah, so hi te 11 se i njim cprijcznlti In z^^ctavJjiM so nas, da s preganjanji nimajo ničesar opraviti. Ti vsenemški In nemčkonacijonaini »patrljo-ti« so že videli kozačko konjenico v Budim-peiti in pred Dunajem, da, računali so že dneve, kedaj prejezdijo vso daljno pot tje do obali Jadranskega morja in kot sence plpino so hiteli po cestah tn ulicah v mraku, samo, da bi jih kedo ne videl in pozneje kedaj morda ovadil! Ali si moremo predstavljati še večjo moralno propadlest, kot biva v teh Ijudeh? Scie, ko so naSi decembra zopet opustili Srbijo in Belgrad, so ae nekateri zopet opogumill In po mestu se je raznesla vest, da smo ta dan proslavljali v državno sovražnem duhu. In nedavno temu nam Je pravi! mariborski Ne-mec, kako krčevito so se trudili gotovi vse-nemški mogočniki, da to Sepetanje potih-ne. a peačica nepokornežev ni hotela već molčati. Kcder so pohajali Slovenci, tam je bilo vse pclno denuncijantskih nemških ušes in oč< in gorje mu, kdor bi btl zinll besedico. Ker drugače ni Slo, so pričeli ne-koč, ko Je bila večja slovenska družba v kavarni »Th*reaJenhofDai]y News« poročajo Iz Petrograda: Vaeruski kongres sovjetov zađeva ob veđ-no močnejši odpor. Izprva so se branili kmetje z ozlrom na sestanek tistavodajne-ga zbora udeležiti se kongresa. VojaSkJ zastopniki. katerih moč od dne do dne na-rašča, so se izrekli proti kongresu. Tuđi če priđe do kongresa, je zelo dvomljivo ali bodo zmagali boljševiki, kakor to upajo. Francoska zunanje politika. Ođgovarjajoč na tozađevno interpelar-cijo je naglašal franeoski zunanjl minister Barthou pred vsem svojo posebno dolžnost, da utrdi edinost Francoske z zaveznl-ki, ki so imeli slabe Izknšnje z Rusijo. Od-klanjal je podtikanje, đa novi ruski arma-di ne zaupa tako, kakor carski armađi. Nikdo ne govori o tem, da bi mogla ententa pustiti RubIJo na c e d i 1 u. Enodušno hoćemo ohraniti za-upanje v Rusijo. Alinister je izjavil, da ni imela Francoska Se nikdar več povoda tlo zaupanja v zmago ter Je opozarjal na pri-čakovanje, đa bo v kratkem Amerika po-segla v boj. Zahteval je zaupanje in simpatije zbornice zlasti v Bedanjem času vojne, ko je treba paziti na diplomatično ofenzivo Nemčije, ko bo franeoski vojaki in zavez-niki zlomlli nemško voJaSko ofenzivo. Ne-varnostl, da NemČija razdvoji zaveznike in nahujska stranko zoper stranko, se Je treba ubraniti. Glede vojnih ciljev vztraja minister pri zantevi, da se Alzacija in Lota-Hnška vrneta Francoski, đa se popravi škoda in đa se dado garancije za trajen mir. Glede Alzacije in I^otarinSke Franco-eka ne more popustiti. Dokler more držati francoska pest puško, borno branili nedo-takljivost od očetov pođeđovanih pokrajin. z ozirom na garancije je izjavil Barthou, da 5e ne more navesti ničesar natančnega. Ministrski predseđnik Painlevfi je izjavil, da gre v tem trenutku za povrnitev Alzacije in Lotarinške Franeoski. Za to se mora Francoska bojevati In zmagati. Zbornica Je izrekla vladi z 288 glasovi proti 137 glasovom zaupanje. PoSifiine vesSi. = Iz dežja pod kap. Nič ni v Av- striji tako slabega, da bi ne moglo biti še slabše. Ne spominjamo se natančno, kdo je avtor tega modrega izreka, pri-znavamo pa brez pridržka, da ima mož prav. Do 22. oktobra smo imeli preventivno cenzuro. Sprva Je bilo hudo, je bilo neznosno. Gorostasnosti rdečega svinčnika so polagoma rasle do neba in nobena fantazija ne more izmeriti mej, do katerih je segla bela lisa. Polagoma pa smo se drug na drugega privadili —. saj pravijo, da se še voik in jagnje po-botata. Cenzura je tu pa tam kaj mislila, rdeči svinčnik je bral poleg cenzurnega zakonika »Tagespošte« in »Tagblatta«) še kakšen drug list, prvotna krvoločnost ga je minila, mi smo mu predlagali samo skrbno izbrano hrano, ponajveč že po njegovih tovariših na Dunaju, v Trstu, v Budimpešti in v Zagrebu — skratka: shajali smo. Ko je nekoliko oživelo ustavno življenje in je pričel zasedati parlament, se je položaj ćelo precej poboljsal. Cenzor je prenese! tuđi že kako samostojnejšo in samo-zavestnejšo besedo. Nočemo ga hvaliti, toda reci moramo, da je medsebojno razmerje res polagoma postajalo podeb-no idiličnemu sožitju volka in jagnjeta. Prijeten — za jagnje — ta položaj gotovo ni bil; pa kaj hoćete? Medtem so zapeli razni nezadovoljneži vrtati v par-lnnientu in se hudovati nad državno Previdnostjo, katere najkrepostnejša cvetka Je politična cenzura. Z grobimi batinami, z bridko besedo in grdim po-smehom so napadali Cenzorja in v ne« brzdani strasti so zahtevali odpravo preventivne cenzure. Pravilo, da bi bil ta krik in vrišč ostal glas vpijoćega v puščavi, da nišo Poljaki sprejeli te za-htsve v kontrakt o dobavi poljskih gla-sov 2a proračunski provizorij. In tak€ je Previdnost vrnila državne rravdnike njihovomu pokliču ter odpravila preventivno cenzuro. Nas pa je izročila — policiji. Po § -387. kazenskopravdnega reda ima varstvena oblast pravico zaseči tiskovine, ki jih je v javnem interesu preganjati radi njihove vsebine. Od pr-vega dne, t. j. od 23. t. m., se poslužuje policija vsak dan tega imenitnega paragrafa. Kaj je javni interes, to določa cna; enkrat je ta javni interes državen, drugič vojaški, tretiič zunanjepolitićen, četrtič notranjepolitičen, petič bo sp!o-šen, šestič poseben; vedno pa je še specifično ljubljanski. Kajti dose-dij smo bili skoraj vedno zaplenjeni \z ljubljanskih javnih intresov. Tako n. pr. nam je policijska cenzura Crta; včeraj odlonick iz dr. Tresičevega p: vora, ki smo ga čitali v zagrebških i praških listih. Kako je mogoče, da .• ogro^eoi drj^vm Ultfte^i j^vjafi .Jida 247. Stev. .SLOVENSKI NAHUO-, anc 27 oktobra 1917. Stran 3« če objavi dotični odlomek »Slov. Na-rode? Isto se je zgodilo zadnjič, ko smo označili pomen glasovanja za proračun-ski provizorij. V »S!ov. Narodu* so bili ogroženi zunanjepolitični interesi; čez par dni pa smo dobili češke in hrvatske liste s podobnimi izvajanji — nekonfis-cirane. Za danes hočemo smatrati, da je rdeči svlnčnik vsled svoje nenadne pre-selitve še nekoliko vrtoglav in da se bo sčasoma poboljša!. Zaenkrat pa smo res z deija pod kap. = O mlrovnem pogoju, ki se ?a je grof Czernin izognil, ko je v Budimpešti govoril o možnosti miru, Je razpravljal ćeškl poslanec dr. Stranskv v svojem govoru v državnem zboru 18. oktobra. Poslanec Stranskv je dejal: Grof Czer-riin se je izognil tretjemu pokoju, ki igra v tem boju veliko vlogo. Grof Czernin je namenoma zamoleal, — ali pa stvar ćelo nekoliko pobarval, — da zahteva ententa tuđi prenehanje vsakega tinega gospodstva. To pa je zelo važna točka za mir. Grof Czernin je rekel: Kaj nismo že vse slisali v teh vojnih letih! Slišali smo, da je treba Nemčijo uničiti fn Avstro - Ogrsko razkosati. Potcm so popustili. Hoteli so se zadovoljiti s. tem, da preustroje naše notranje zadeve. Zdi se, da so naši nasprotniki sedaj v tretii fazi in da nočejo zanikati niti naše:!eišo hvaležnost, ker se ni samo odlikoval po najiskrenej-šem sočustvovanju z našo žalostno usodo, marveč je tuđi z cdločno be5edo in veliko požrtvovalnostjo dejansko laj-šal naše gorje. Hvaležnost pa. ki jo gojimo v srcu do plemenitoga pokojnika, naj ne izgine z nami; ko pojderno za njim v kraljestvo mini, naj negujejo naša čuvstva zanamci; od roda do roda naj se dirani med gori^kimi Slovenci živ spomm na dr. Jan. Ev. Krčka. V to vrho je sklenil sestanek goriških be-gtmcev, ki se ie vršil v Liubijani dne JO. oktobra t. 1.. oživotvoriti v spomin Jan. Ev. Kreku ustanovo v gospodarske in kulturne namene goriških Slovence v. Ta spominska ustanova naj ima do-brodelen značaj in naj za vse Čaše omo-gočuje podporo gospodarskih in kultur-lrh teženj goriških Slovencev. Na na-vedenem sestanku se je izbral podpi-sani odbor z nalogom, da začne med čoriskimi besimci in Goričrmi sploh ta-koj nabirati prispevke za ustanovo v spomin dr. Jan. Ev. Kreku in da pripravi vse potrebno za pravno podiago te ustanove. Podpisani odbor se odziv-Ija poverjeni mu nalogi in vljudno vabi vse Goričane naj po svoiih močeh prispevajo za navedeno spominsko ustanovo, da zgradimo našemu nepozabne-r.m dobrotniku dostojen spomenik, ki bo trajnejši od kamena In brona in bo svedočil poznim rodovorn. kako so go-riški be^unci znali ceniti svojega naj-bo'Išega prijatelja Prispcvki naj se bla-govoliio pošiijati na cdbor »Dobrodelna ustanova goriških Slovencev v spomin đr. Jan. Iv. Kreka t v Ljubljani, Dunaj-ska cesta 38, in se bodo objavijali od Č3sa do časa v naših dnevnikih. — V Ljubljani, dno 20. oktobra 1917. — Dr. Alojzij Franko, predsednik; prof. Ivan Berbuč, podpredsednik; dr. ig-nacij Kobal. tajnik; Jernej Kopač, trgovec, blagajnik; Fran G o r j n p, župan in deželni poslanec, odbornik. Veliko veselje za zavladalo med go-riškimi begunci radi ofenzive proti Italiji, pa saj ima ta ofenziva očistiti de-želo in pahnit: sovražnika iz nje, ki jo ie opustošil in oni del, kjcr se je vila fronta, napravil za ogromno grobišče. Umevno je veselje beguncev in umevna želja skorajšnje vrnitve na domača tla. Ali tako hitro pa vendar ne pojde, ka-kor sodi neki begunec, ki je spisal že prošnjo, da bi se smcl vrniti domov. Gotovo je, da se bodo smeli begunci vračati, kakorhitro bodo razmerc v evakuiranih krajih godne za to. To pa ne bo že jutri in pojutrisnjem. Oblasti store brez dvoma vse mo^oče v smeri vdo-movania beguncev in bodo svoj čas na-znanjale, kam se more izvršiti povr-nitev. Scdaj Je vendar dana podlaca upu na povrnitev na domaćo grudo, veselje radi tega je upravićeno, toda nikdo naj se ne prenagli, marveć mirno 5ledi dogodkom, ki so se priCcli razvijati v korist goriške dežele in ki ne-kega lepesa dne omogočijo povrnlrev. Na osetnrazredni deHIlšKI Ciril-Metodovi soli pri Sv. Jakobu (ulica Montecchi 2) vTrstu je za šolsko leto 1917/18 prostih več suplentskih mest. Prosilke naj se čimpreie javiio pri sol-skem vodstvu. — M. E n % e 1 m a %\ Razpls štlpendijev. Razpisujeio se 4 stipendiji v zneske po 600 kron, ustanovljeni od deželnega odbora v spomin na 401etno vladanje Nj. Vel. rresv. ce-sar[a Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta, rojenega, stanujoćega in pristojnoga na Ooriško Gradiščansko in so slušatelji prava, zdravilstva ali modro-slovja na avstrii >kem vseučilisču. dalje redni slušatelji tehnike ali višjega polje-delskega zavoda Avstrije. Stipendiji se podelijo le za eno akademično leto, t. j. za leto 1917/18. Prosilci naj predložijo svoje prošnje goriškemu deželnemu odboru (Dunaj, VIII., Schlesingerplatz 2/III.) do 15. ivembra 1917 in naj jim priloži jo rojstni list, domovnico, ubožno spričevalo, frekventacijsko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. — Razpisujejo se 4 deželni stipendiji v znesku po 600 kron, ustanovljeni od deželnega zbora v spomin na 60let-no vladanje Nj. V. presv. cesarja Franca Jožefa I- Za te ustanove se morejo potegovati dijaki, pristojni na Goriško-Gradiščansko. kateri so dovršili srednje Sole in stopili na vseučilišče. Stipendiji se podelijo začasno Ie za eno akade-micao leto, t j. za 1917/1& Prosilci naj predložiio svoje prošnje goriškemu deželnemu odboru (VIII., Schlesingerplatz št. 2) do 1*5. novembra 1917 in naj iim predložijo domovnico, ubožno spričevalo, irekventacijsko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. Razpis naiećaja. Razpistijeta se dva stipendija po 600 K ustanove Ni. prevzv. deželnega glavarja grofa Franca Coro-nini - Cronberg, ustanovljene v spomin na 401etniwO vladanja Nj. Veličanstva presvitlesa cesarja Franca Jožeta I. Pravico do tega stipendija imajo ubožni Jijaki, ki so pristojni v kako občino po-knežene grorovine Goriško-GradiSčan-ske, ki z dobrim uspehom pohajajo av-strijsko visoko solo (vseučilišče, tehnič-no ali zemljcdelsko visoko iolo*. Prosilci naj predlože svoje pravilno opremljene prošnje deželnemu odboru (sedaj) na Dunaju, VIIL, Schlesingerplatz 2. do 15. novembra t. I. Kdo kaj vc? A^arija 2 b o s a r, rojena Huma r, iz vasice Lahka, h. št. 106, županstvo Banjsice. išče svojo, na nogi pokvarjeno sestro Jožefo Humar iz vasice Lahka, županstvo Banjšice. Kdor ve za njen naslov, nai ga posije pod naslovom: Marija Zbogar v Metliki h. št. 180, Doicnjsko. Stroški se mu po-vrnejo. Iščejo se. Elza 2bona v Manners-doriu št. 22 na Nižje Avstrijskem, išče družino Ivana Pavštča iz Ćepovana. Kdor bi o njej kaj vedel, nai naznani na zgrraj navedeni naslov. — Karolina Fi-gelj, c. kr. talx)rišče v Wagni pri Lip-nici, baraka 49, išče svojo sestrično Jožefo Rcbolico, doma iz ^tandreža pri Gorici. Poizvedbe naj se blagovolijo po-slati na zgoraišnji naslov. — Peter Lo-višćek, pcšpolk št. 48, 1. poljska stotni-ia, poizveduie po svoji materi Mariji 1 ovišček, doma v Lokovcu št. 28 na Primorskcm. Komur je znano njeno bivališče, nai poroča njenemu sinu na zgoraj navedeni naslov. Prefiiunlstiiis KrsnisHe! Pod Najvišiim pokroviteljstvom Njcgovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva cesarja Karola I. stoječi odbor za oskrbo voia.ških grobov v Av-striii priredi z dovoljenjem c. kr. mini-strstva za notr. zadeve z dne 20. avgu-sta 1917 št. 48.577, in deželnega pred-sednisva v Ljubljani z dne 6. oktobra 1917 št. 2715/pr., tuđi po ćeli Kranjski dne 31. oktobra, 1. in 2. novembra splošni dan za vojaške grobove, čigar polni donesek je namen »Zakladu za vzdrževanie voiaških grobov v Avstriji«, ki ga upravlja c. in kr. vojno mi-nistrstvo. S tem dnem za voiaške grobove se bodo nabrala po ćeli Avstriji sredstva, da se vzdržujejo grobovi junakov. ki so daleč od svojega doma žrtvovali svoje življenje za domovino in so našli po veCini v tu]i zemlji svoj zadnji po-čitek. Stotisoči takih junaških grobov po-.c:rešajo ljubeče oskrbe preostalih svojcev. Na skrajnih mejah naše domovine, da, ćelo onstran meja, leže očetje, sinovi in bratje. položeni k zadnjemu počitku, in pozabilo bi se jih lahko. če se jih mi vsi ne spominjamo in se ne za-vzamemo za to, dn s svo.timi deli ljube znj ivo ohranimo njih grobove za pri-hodniost. Podpisani se torej obračajo z za-»panicm nn prebivalstvo dežele Kranj-r kc s prisrčno prošnjo, da ob dneh za vo_ jaške grobove 31. oktobra. 1. in 2. nov. 1917. ob dneh vseh mrtvih, z bogatimi darovi poplaća delo hvaležnor.ti našim junakom, ki so varovali s svojim življenjem našo skupno domovino pred so-vra/nikom. Častno predsedstvo za Kranjsko odbora za oskrbo voiaških grobov v Avstrij!. V Ljubljani, 28. oktobra 1917. Pcžeini predsednik Henrik grof Attcms. knezoškof dr. Anton Bona-ventura J e g 1 i č, vojaški poveljnik v Gradcu fml. Ignac Schmidt plem. F u s s i n a. deželni glavar dr. Ivan ? n s t e r š i č, žup?.n dr. Iv. T a v č a r. Za vojne grobove. Te dni. ko se spominja ves svet svojih preminulih, ko prihaia vse s cvet-jem k njih gomilam na pokopališčih, ne smemo pozabiti onih, ki leže daleč od nas, v tufi zemlji, na bojiščih, pogosto brez gomile in brez cvetja. Zato naj ne bo nikomur žal malega daru. ki ga bo poklonil v dneh od 31. oktobra do 2. novembra za vojaške grobove. Vsak dar je dobrodošel in se bo porabil. da se preskrbe našim padlitn boievnikom dostojni grobovi in da se ti grobovi trajno ohranijo in primerno opremijo. Gre pred vsem za napravo skupnih vojnih grobišč, iz preostanka pa se bodo po-zneje nakazovali gotovi zneski krajev-nim odborom, da ti oskrbujejo grobove. Zato naj žrtvuje te dni vsak, kolikor mu pripuščajo razmere, za naše padle junake! Pristopijte Jofemki lalin". CiMiriM 4K, HstaaovniM Ktt K. Dnevne vesti. — Z bojiiča nam pišeio: Kruta ne-izprosna smrt nam je ugrabila v domovini moža velikega jugoslovanskega bo-jevnika. Slovenski vojaki na bojišču ža-lujemo z rojaki v domovini za dnem Krekom. Velik je udarec, ki je zauel na5 narod, to vemo tuđi mi vaši bratje na bojišču. Spomin na njega, ki ga ni več med nami, naj nas združi pri ve-likem delu za osvoboditev jugoslovanskega naroda. Pošiljamo skromno svoto 110 K »Slov. Matici« na mesto venca pokojnemu dr. Kreku. — Posamezni slovenski vojaki tržaškesa domačega peš-polka. — V spomin poročniku Jožu Scbwarzu. N a m o r j u, 13. oktobra 1917. Zalno pismo od 13. oktobra mi sporoča, da je na dopustu po kratki bo-lezni izdihnil poročnik J. Sch\varz svojo di:šo. Kruta usoda ni dopustila, da bi Ti Še enkrat stisnil prijateljsko desnico in Ti pogledal še enkrat v obraz, v zadnje slovo... Bolezen, katero si si na-kopal na bojnih poljanah, te je neprića-kovano ugrabila iz naše srede. Grenka je bila ura ločitve Ijubih domačih od Tebe. dragi naš Jože, in mnogim od Tvojih prijateljev se je prikradla grenka solza bolesti po suhem licu. ob Tvoji smrti, blaga duša. In sedaj, ko pada jesensko listje na Tvojo, s cvetjem okra-šeno gomilo, in na praznik Vseh Svet-nikov, bodo vroče solze rosile na Tvoj prerani grob. Spavaj sladko, dragi nam nepozabniJoža! Prizadeti rodbini pa kli-čemo ob britki izgubi ljubljenega Jožeta: »Vaše solze so bile naše solze in Vaša bol je naša bol.« — *' ihov Janko. — Naše knjigarne voiiiein času. Pišeio nam: Izložbe n£ knjigarn se mi ne dopadejo. Prevec je tam tujih knjig, premalo naših, naših v širšem po-menu te besede. Res so praktična tr-govska podjetja, a vprašati se je: Kje, na kattrih poliih in s katerimi knjigami hočeio ciosezati svoj dobiček? To vpra-šanie ni važno za knjigarno kot tako; zakaj za trgovca je vse eno, za katero blago dobi denar; glavno je, da ga sploh dobi. Važno pa je za nas, ki hočemo kaj kupiti, torej za publiko, k a j nam ka-žejo izložbe, ali slovenske ali nemške knjige, ah samo slovenske, ali tuđi druge slovanske knjige. Izložbe knjigarn imajo čisto drugačno važnost nego izložbe drugih trgovin. Za većino občinst-va knjige nišo tako vsakdanja potreba, da bi jih ljudje iskali tuđi če nišo izložene, ali pa vsaj nišo tako versirani o važnejših in novejših publikacijah, da bi sami mogli voliti in izbirati. Treba jim je knjige pokazati in jim dati priliko, da jih vidijo in si jih ogledajo. V tem zmislu delujejo knjigarne kulturno \zgo-jo oziroma — zapeljivo. Kakšne so pač domače knjižnice naših imovitejših rod-bin, če jih smemo presojati po tem, kar nam kažejo ali vsiljujejo naše knjigarne? Da povem naravnost: pogrešam po iz-ložbah naših knjigarn večje število slovenskih knjig. zlasti pa tuđi knjige v drugih slovanskih je-zikih, pred vsem v srbsko-hrvatskem. Lažje nekdo kdaj bi knjigarji sedaj v vojnem času ugodili tej naši kulturni zahtevi. Slovani vseh na-rečij prihajajo in odhajajo; zakaj bi jim ne nudili prilike, kupiti si v Ljubljani knjigo svojega dialekta. Da bi trgovina 5 slovanskimi knjigami ne bila slaba, je gotovo. Analogije nam daje tuđi vzgled prodajaln za časopisie: Kai slovanskih časopisov se proda sedaj tam? časo-pisov, ki jim prej običajen Ljubljančan ni vedel niti imena. V toliki množini se sicer knjige ne bi prodale, ali prodalo bi se jih vendar le mnogo, pa ne samo ined druge Slovane. ampak tuđi med slovenske domaćine, ki bi vendar enkrat dobili slovansko knjigo doma v Ljubljani in jim ne bi bilo treba pisati po vsako posebej Bog ve kam po svetu. Bolj nego kdaj torej lahko naše knjigarne pre-trgajo sedaj v vojni tisto krivo sklepa-nje, češ, slovanske knjige se ne bodo kupovale in dobička ne bo. Ni zadostl, da poslušamo ali čitamo sedai politične jugoslovanske govore; ćelo dušo nam mora prevzeti absolut-na ljubezen do vse ga, kar je jugo slovansko; to borno dosegli, če se s toploto in vnemo lotimo ne le slovenske, ampak tuđi srbsko-hrvatske knjige; misli, besede in deianja nam bodo v lepi harmoniji in le v taki harmoniji je vir trajne moči. — Umetniška razstava. Kakor }e bilo Se Bporočano, je razs ta vijena zdaj maska đr. J. E. KreKa od L. Dolinarja. ProSll te-đen sta dodala ▼ razstavo Pr. Klemenčič eno oljnato sliko In H. Smrekar đve risbl. Prihodnji teden bo razstava nekoliko pre-urejena in bo nekaj prodanih del nađome-SCenfh z novimi ge ne razstavljenimi. Do-tičniki. kl žele vide« razstavo S© v dose-danji oblikl, naj toraj ne odlašajo predolgo 8 svojim obiskom. — Za učitelja pet ja na ljubljanski đr-iavni viSji realkl je imenovan Ivan Zdešar. — Vojni vjetnikl. Danes đopolđne Je priSlo na ljubljanski grad s soške fronte ogromno število vojnih vjetnikov. Skoro vsi so imeli jeklene sleme, nekateri so bili zariti v tople koSnne. — C. kr. revirnt rudarski urađ V Ljubljani nraduje od 25. oktobra 1917 dalje ob delavnikib od 8. đopolđne do pol 1. po-poldne in od pol 2. đo 4. popoldne, ob nede-ljan in praroikih od 9. đo 11. dopoldne. Uradne ure za stranke so samo ob delar-nikih od 10. do 12. dopoldne In od pol S. đo pol 4. popolđn«. — Na občnem zboru Kolinske tovarne kavnih primesi v Pragi, ki se je vršil dne 23. t. m-, »e je sklenilo za upravno leto 1916/17 izplaCevati sledeče dividende: na kupone 6t. 1—5000 po osemdeset kron. na kupone St. 5001—20.000 pa po š ti ri deset kron. — Dobava čevljev z lesenlmi podpla-ti. 2npanstva, Župni uradi, šolska vodstva in zavodi, ki so narocili potom deželnega odbora čevlje z lesenimi podplati, se obve* ščajo, da je izđelovanje in razpošlljanje teh čevljev ustavljeno, ker je morala to-varna radi pomanjkanja premoga in izur« jenih delavcev začasno prenehati s tem de-lom; kdaj bo zopet pričela Ž njim. bo ob* javljeno v časopisjTl. Pod vlak Je prišla 751etna Jera Sini pri Skofji Lofci. Pripeljali so jo v bolnišni-co v Ljubrjano. kjer je umrla vsled težkik poškođeb. Vojaške rekvizicije na Štajerskem. Dne 26. t. m. je vložil poslanec dr. Ko-rošec interpelacijo na prehranjevalne-ga ministra generala Hoferja, ker se je tuđi za Štajersko določila vojaška rekvizicija deželnih pridelkov (žita, ližola, krompirja, sena in slame) pri producen-tih. Izvrši se naj do 1. januarja 1918 in sicer na podlagi informacij stajerskega namestnika grofa Clarvja, ki trd!, da kmetje nišo oddali predpisane množine teh pridelkov. Proti krivični rekviziciji krompirja na štajerskem. Poslanca Brenčič in dr. Janko vic sta podala v zadnji seji poslanske zbornice s števili podprto interpelacijo proti krivični rekviziciji krompirja na Slovenskem Štajerskem. Ministr&tvo za ljudsko prehrano je od-merilo ćeli Štajerski 8000 vagonov, ka-terc bi moralo namestništvo primerno rszdeliti po okrajih v primert z dejanskim pridelkom. To se je pa krivično izvršilo, namreč nemškemu delu dežele se je naložilo manj, slovenskemu več nego bi moral oddati. Samo ptujskemu okraju se je odmerilo 1423 vagonov. Interpelacija vprašuje: ali hoče minister poskrbeti, da se bo na Štajerskem od-merjala oddaja krompirja v razmerjn s povprečnim pridelkom in ali hoče takoj razveljaviti rečeni predpis v ptujskem okraju? Ali hoče poskrbeti, da se bo za-naprej pri vseh rek\izicijah enakomer-no postopalo z obema narodoma v de* želi? Po roči I se je dne 24. t. m. ▼ mariborski stolni cerkvi gospod Ivan Klemen-č i č, učitelj in veleposestnik na Crni gori pri Ptuju z gdč. Miro P o 1 i č, hčerko ve-leposesfhika. Poročil ju je brat nevesttne-ga svaka g. Konrađ Jarh, t. č. kaplan v La-porju pri Slov. Bistrici. Bilo srečno! Na privatnem učnem zavodu Legat v, Mariboru ob Dravi. Dne 20. novembra t. I. se otvorijo novi tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopisje, tTgoTski nastavelr, računstvo v zvezi % temeljnim poukom v. knjigovodstvu, lepopisju in nemškem jezt»* kn. Trajajo 4 mesece. Prospekti zastoni. Govorilne iire vsaki dan od 11.—12., Mart* bor, Viktringhofgasse 17., I. nađstropje. Umrla je v Celoveu gospa Magdalena Ehrlicb, soproga žabniškega poštarja in mati prelata drja Martina Ebrlicha ter prof. bogofllovja drja Lamberta Ehrlicha r Celoveu. N. v m. p. Ona dama, ki Je 23. t. m. v Kino Idealu pri predstavi ob pol 6. uri vzeGer vzela moder svilen dežnik z zelenim kvadratom na ročaju, se prosi, da ga vrne takoj pri blagajni v kinematografu, sicer se vloži proti njej tož"ba. V sredo zvečer se Je zgubll pea fofes-terjer z usnjatim vratnikom. Imel je dva pasji znamki od 1. 1915 In 1916. Prosim, naj ga najđitelj povrće v Cigaletovo ulico št. 1. III. nadstr. desno. Najdena je bila ročna torbica z manj-Šo svoto denarja in rođbinsko izkaznioo. Dobi se v gostilni »pri Francelnu« na Tr-žaški cesti št. 22. Našla se je danes zjutraj zlata Žen-8ka ura. Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri gospej Mariji Zabukovec, Danajsfca cesta 38TL Našla je služkinja Helena TJrbarjeva minuli teden zlato zapestnico, za katero se naj izgubiteljica zglasi pri policijskem ravnateljstvu. Aprevizacija. -1- Iz seje mestnega aprovlzačnega od se ka dne 26. oktobra 1917. Aprovizač« ni odsek sklene po svojem predsednikn osebno intervenirati pri centrali žitnega zavoda na Dunaju, da nakaze za Ljub-ljano več žita. Razpoložljive zaloge še danes ne odgovarjajo potrebščini ter je še vedno predočena bojazen, da bo mesto brez kruha. — Do sedaj ie prejela mestna aprovizacija komaj 10% krompirja, kar bi ga Imela dobiti. Glavna krivda, da je Ljubljana brez krompirja, zadene razna okrajna gla-varstva. ki so popolnoma odpovedala pri izpeljavi rekvizicije. Radi nežmoz-nosti okrajnih glavarjev bo Ljubljana brez kromiprja. Razni okraji, kjer je gotovo dovolj krompirja na razpolago, so cddali smesne množine. Vendar vsi me-rodajni iaktorji gledajo to početje kot ti se nič ne zgodilo in niti ne pomislijo ne, kakšne posledice znajo nastati. Mraz in zima je pred durmi in skladišča so prazna in ljudje brez krompirja. Ljub-Ijano so obkolili žandarji, ki vzamejo vse, kar si hočejo lačni ljudje prinesti v mesto. Največja sila in beda se plazi po domovih, pri okrajnih glavarstvih pa gospodje mirno sede, brez skrbi in raz-sodnosti, kako bodo mesta živela. Uradna birokracija gre svojo pot, brez Čuta odgovornosti, brez oči na bodoč-nost in zamuja v svoji brezbrižnosti tedne in tedne. Stradajoče ljudstvo bo zahtevalo odgovora, kdo je bedo zakri-vil in gorje tistemu, na katerega bo padla krivda. Zadnje ure potekajo in §e je čas, da se popravi zamujeno. Se ie čas, da se energično izpelje rekvizicija krompirja in da dobi mesto Via, kar Sban 4 .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. oktobra i«i7. 247. *tev. ima pravico zahtevati. Izgovor, da ni krompirja, je ničev. Dobro vemo, da Je dovolj krompirja in to nedvomno toliko, da bi bila Ljubljana prav lahko zadobilo preskrbljena. Samo dobre volje je treba in krepke in energične roke, ki bo izpeljala rekvizicijo. To oboje ie pa do danes popolnoma odpovedalo pri onih odgovornih faktorjih, katerim Je bila poverjena naloga, da rekviriralo krompir. -f Speh za IL okraj štev. 1001 do konca. Stranke II. okraja prejmejo v po-nedeljek, dne 29. t. m. na nakazila za mast št. 1001 do konca na Poljanski cesti št. 15, špeh. Določen je tale red: od a do 9. dopoidne t 1001 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1400, od 10. do 11. Št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi */4 kg, kilogram stane 8 K S0 v. Poleg nakazil za mast prinesite tuđi mesečne maiščobne izkaznice. -f Speh za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo špeh v ponedeljek dne 29. t m. in v torek dne 30. na nova na-kazila za mast, na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: v ponedeljek dopoidne od 11. do 12. št. 1 do 200, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do pol 4. št. 401 do 600. od pol 4. do pol 5. št. 601 do S00, od pol 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. V torek dne 30. t. m. dopoidne od S. do 9. št. 1001 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1400, od 10. do 11. št. 140 do konca. Vsaka oseba dobi V4 kg; kilogram stane 8 K S0 v."Poleg nakazil za mast prinesite tuđi maščobne izkaznice. -1- Kišio zel'e na rdeče A In na rdeče brez A št, 601 do konca. Stranke z rde-čimi izkaznieami brez A št. 601 do konca prejmejo kislo zelje v cerkvi sv. Jo-žefa v ponedeijek dne 29. t. m. popoldne. Od 2. do 3. pridejo na vrsto št. 601 do 800, od 3. do 4. št. S01 do konca. — Stranke z rdecimi izkaznicami, zazna-movanimi s črko A. dobe zelje istotam od 4. do 5. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 80 vinarjev. -f- Sladka repa. Mestna aprovizaci-ia Je nakazovala in oddajala zadnje dni sfo-'Jko repo strankam I. okraja. Zglasik) se ie mnogo gospođini, ki so dobile šte-yi!u družine primerno množino repe, da ff, dajo kisati. Plaćale so kilogram po *40 vinarjev in prejele prilično 20 kg na osebo. Za naprej se lahko javijo tuđi stranke iz drugih okrajev mesta. Pri-glase sprejema mestni aprovizacijski urad na Poljanski četi št. 13/1., oddelek la sadje. + Brezptečna oddaia gove]e johe in drobovia. Deželno mesto za vnovčeva-nie živine bo oddajalo revnim slojem brezplačno govejo juho in drobovje ži-yine ter prašičev, kaker pljuča, ietra, yampe, glave, obisti. parklje i. dr. Raz-'deljevalo se bo vsak torek, sredo, če-trtek in soboto od 2. do 5. ure popoldne y lastni mesnici na Jurčičevem trgu 1. Prosilci. k?.teri bi bili radi de'erni te od-cHje. naj se oglasijo pri svojem župnem uradu v Ljubrani, be^unci pa pri posre-tiovalr.ic! goriških begnncev, kjer bodo 'dobili izkaznice. Pričetek v sredo dne 31. t. m. • Umri J« na Druiajti sla-ral igralec drornesra, gleđaliSča Bernhard Banmel-Bter, 91 let star. • Zakon princa Mirka črnogorskega % Natalljo Konstsnticov^evo je toli radi obojestranske nenaklonjenosti sodnijsko Iočen. Otroci bodo vz~o?eni na dvora kralja NikTTe. Kalior znano se nahaja princ Mirko od kapitulacije Crne gore na Dunaju Jn eicer menda fte vedno v nekem sanatoriju. , • Poštenjak. Neki ameri§ki list Je prtn^spl nastopno pmrtno naznanilo: Prijatelj lastnika rašeea lista Becon po Imenu e! je izpoFođil pri nas 50 đolarler z obljubo, da jih rme po preteku eae^a tedna, *ko bo že 2iv. Sedaj pa bo prešli ie štiri ieSni In đenarja še nismo prejell. Ker smo smatrali gospoda Becona veđno za poSte-fij&ka, pa se đoslej še ni ogla3il, je na-nmo, da je umri. Bil Je star S5 let. Mir tVjegovenra pepelu! • Slavni raziskovalec polarnih krajev Amudeen, Norvežan, se je pridružil »ovra*-nikom Nemčije. Poslal je nemškenni poslaniku v Krietijaniji rsa evoja nemSka odlikovanja (red pruske krone I. razreda, bavarsko Luitpolđovo kolajno, zlato kolajno cesarja Viljema za znanost in umetnost). V posebnem pismu je naraanil, da kot Norreian i» mornar odla^a nemška odlikovanja v znak protesta proti umorom. M so jih zakrivili Nemci na norveških mor-narjih, zadnjič v Severnem morju 7. oktobra 1917. • Tatvine ob času letaUklh napadov. V Chaumontu na Francoskem so izrabili Utovi priliko letalekega napada za evoj posel. V 48 atanovanjih, tako poroea ehau-montska policija, Je bilo tisto noC ukradenih raznih reci v vređnosti 170.000 fran-kov. NiC se nlso bali tatje sovTalnili letai-Bkih bomb in tuđi res bombe nišo nobenoga poSIiodovale, Škodo imajo Ie preblvalct ki bo Ee ravnali po policijskih predpisih In bežali v kleti. Sedaj je ehaumontsk* policija izdala oklic, ki se ne tiče toliko nerar-nosti pred letalskimi bombaml marveč ne* varnoEti pred tatovi sa časa eovraAaega ^etalskega napada. Pri bolnih na želodcu, črevesu, žol-Eu In letriii, ki trpe na zapeki in vetro-vih, napestosti, glavobolu, zopmi sapi in potrtosti, pozivi vporaba naravns »Franz - Josel ^renčice« funkcije org»-nov v spodniem talasa sigurno, adMoa Darila. »rmtbl bv. C riU ta ■•to4a je po- klonil .Neimenovan* znesck K 300 o pniiki smrti gosp. dr. J. Krčka. Blagemu dobrotniku srčna hvala, blagopokojnemu pa večen spomin! — Goipa Matuda Vod*nik, nadučit, soproga je darovati C M. D. 10 K mesto venca na grob podnačelniku krajnega Soiskega sveta v Limbušu g. Antonu črnko. — Moska mariborska C M podružnica je nakazala glavni družbi iz nabiralnika v .Narodnem domu- K 32 10 narodnega davka za vinotok K 10 45, sKupaj K 42 55. Hvala! Dar«vl ia be^uiica. Posredovalnici za cotlške begunce v Lj^bljant sd darovali v po-ceičenje dr. Krekovega spomina, družina Man-ko^ 30 K, r>i*arna dr. Waldenmanova in Artur Lokax-ja 40 K, g. Pavla MaSera in Pregrad 20 K, družina £j. Konjcdic 8 K, dvorni svetnik g. Šorli 2 K. Blagim darovalcem se prav iskreno zahvaljujemo. at UpravniStvu na«Mh li^tov so poslali: Za »C'ril • Metodovo družbo«: Rodbina Schaur Is Vraaske^a 20 K, mesto venea na prob Jožefa Cernelča iz št. Petra pod St. gorami, dastniki Slovani b.-h. pešpoika St. 2 poklanjajo družbi 380 K (med drugl-mi j© poflonil nadporoćniK Cvetko Habjan 50 K), »Neimenovani poročnik«, vojna po-Sta 613 I. 20 K, Ljubica Makar iz Knina v Dalmaciji 4 K, v Prijedoru v Bosni zbrani Slovenci nabrali 25 K, Draso Sirec nabral t veseli družbi pri dobri mamici Robekovi 25 K. Drago Sirec, računski podftastnik 87. pp. r Celju 50 K, nabral pr! »Grenađlrju« t dru2bi slovenskih fantov v87« in r hotelu Tratnik nabrall pri domaći mizi 40 K. Skupaj 564 K. Za r-Otlepele slovenske vojake v Odi-lien - B!;ndenin»tlt.:tu v Gradcu«: Ferd. Juvauec. šolski vođja t Pcrtojni 20 K 06 v, mesto venca na krsto nećakinje gospe Albine Dekleva v Slavini. Za »Slovensko Matico«: Praporščak Tore Fiink v Znojmu na Moravskim nabral pri odhodnici vr'e^a Pavleta med če-škimi in jugoslovanskimi častniki 100 K. Za »dr. Krekov sromsrnk«: Poročnik F. Krajnr. vojna poSta ?2ft, 20 K tn AndreJ Truden. trpovec t Reki 20 K. SkupaJ 40 K. Za r Domovinoc: G Kukavica, nabral od slovenskega trgovekega omizja 30 K. in ?g. Marija Mahorčič in Terezina Ver- bajs 30 K. mesto cvefk na Tfrsto dras;e sestre Ivanke Kastelic v Materiji. SkupaJ 60 kron. Srčna hvala! Poslaro,-) Hora kana'ska pn»fo ^<«a £■ poviiaefe sianarla v L}nbHtni- Dne 3. oktobra 1917. je stopil v veljavo zakon, s katerim je od tega dneva dalje v de- želnem stolnem ir.estu Ljubljani za zgradbo novih in za vzdrževanje že obstoicčih mesnih kanalskih naprav pobirati od Ki sini kov poslo-fij, katera so zvezana z mestnimi kanali, letno kanaisko pristojbi no. Ta rristojbina je določena tako, da je za časa veliavnosti tega zakona pobirati letno naklado 2 vin. od vsake krone najemšJine, torej 2 q od s*anarne. Najemščine do vžtetih 100 K so ksna^ske pristofbine proste. Ker pa se kanalska pristojbina pri odmeri hišno najemni5kega davka ne bode cdračunila od vplačanih stanarin, bode cd poviška najemnine zopet plačati driavni davek i vsemi dokladami fn davsćinnTsi vred. Radi tega bodo morali hišni posestniki od pov:Š2nih zneskov odmjto-vati ne samo 2° n za kanaisko pristojbino, tem-već ikupaj 4C. r> I>a gospodari! prcjrnelo polno povracilo vsled nove kara'skc pri stoj bine nn-rastlih večjih davkov in doklad, so tor;j opra-vičeni ruijemščfne pov?§ati dne 1. novembri za februarjev termin za 4°'o, pri mesečnih plačilih pa od 1. decembra da!je. Seveđa bi v tem slučaju kanalske pristojbi«« jjospodarji, ki se, radi pisčevanja kanalske pristojbi ne z na jem-niki n:>o za vnsprej dogovorili, morrM za čas od 3. oktobra 1917. do konca januarja 1918, iz svojega plaćati. Morda bodo stranke presto-voljno plačale gosnodarjem za ta čas kansisko naklado, ker dru^ače bi smeli najemodajalci za prihodnie Četrletje zviSati najemščine še za to dorlačilo. — V zakonu v varstvo nsjem-nikov )e izrecno povedano. da je za kanaisko pristo:bino po\*i5an;e dopustno. SitraCI:e za vojsko nastanitev so do sedaj goiftodirji večinoma sami pla'evall. Če se bodo i\ strrški po noverr Jet« pobiralt ffimo v dosed^njem obse^u, bodo zna*ali najmanj 1.7° a rajemVfne. Yzt pa se od te^a povišanja zopet prcdpiš? davek in dokladf, bi se smelo za vojaSko nastanitev, k;1or je to seđ^i iz svojepa ?>!ičevsi, fovišatl rdbivSi pristojbino pred vojsko, najemščino za nad^l'e 3°/o. Če bodo ootrjene občinske dokitde, ki jih ie 3k!enil občinski svet pov.*ati za 15*>, bi bilo treb^ stanarine povi Juti za. novih 3.5 o-Predstoječi, nafančno sestartjenl račun kaže, da bi bilo ▼ tem slučaju samo ra navedena večja flačil« povi^nje najemfčin dopustno slupaj zi 10-5' c. Ražen do sedaj označenih viijih tzdatkov je pa nadslje treba se upo'tevati večje s^roške za r*zna popravila in dni^e hiSne vzdrževtlne naprave, ki so se med vojsko podražUa najmanj ZA pet do desetkrat Koliko ;e dopustno po novem zakonu v varitvo najemnlkov povi-itnje pri popravilih in drugih upravnih siroš-Idh, bi bilo preoMirno tukaj rnEpravljit?. V tem oztu vabimo pnzadetf? hiine posestrike radi natančne sestave računa, da sf zglase v društveni pisarni, Šelenburgova uiica pritl. med 6*. in 7. ure zvečer. Ravno tako posestnke Iz Sp. biške, kjer je radi inkorporacije pcd'iga za pov!5enje dra^ačna. — Tuđi bi svetovaK vf»a-kemu goipodarju, kedor ima radi povišanja o prav ka pri mrstnem n«jemnem «ir2đu ali kedor narr.erava stanovanje odpovedati, ća se v svrho informacije v svojem lastnem interesu radi prlhranitve nepotrebnih petov in stroškov, rrve ogiasi v navedenem času v društven I pisarni. ! Radi priznavamo, da bode označeno no- višanje močno zadelo vsaj nekatere najemnike. in kateri naš tovariš hoće nove stroške \z svojega trpeti, bode storll stem gotovo veliko dobroto, za kar mu otegnejo biti stranke hva-ležne. Z našim pojtsnilom mkomur ne nare-kajemo povišanja, temveč je prioWujemo samo v potrebno ravnanje, kar je gotovo naša đolžnost. — Većina ljubljanskih hiSnih po-s««tnikov pa je v takem položaju, da bodo primorani vsa večja plačila primerno razdeliti med stranke. — Najemniki pa naj upoitcvajo dejanski položaj gospodarjev in naj ne kaiejo radi povišanja stanarin nevolje nad hifttiimi gospodarj I, ki so med vojsko tako prizadeti Si ki bodo morali od svojega stanovanja ravno tako večje pristojbine plačevati, kakor stranke same. — Po strankah vplačane povttke pa morajo gospodarji luk do vinirja dalje oddati. Odbor Prvegi driStvt hiSnih poscstiikot ^^_______ ? LjiMjani. I • Za Tsebtne tega spisa 5»_qredn!ltve GospodoRtvo. — O^daja pt*m«n«kih bik«v, mtrja* c«v In brejih svinj. Deželao Mesto za vnov-••vaaj« ilvin« y Ljubljami, bo raideljeral« konce m«8*ca •*y«mbra t. 1. pl*m«n»k« bik«, m^rjas«« im brej« STiiij«. Prošnjo na) •• vla«aj* 4o 11, ■oTtmbri t, L - D • ž e 1-16 Bl«ftt* 11 TISTilTIijI liTl- a« v Lfibljaii. MUstsK«H Hi •#c^¥omi urtiftir; Vatovihi Koplizr. Liililai« hš Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 3647 *rrw*- Prođ«>stn ne, dva ml^đa moćna osla z vozom in Preso. Kje. pove upravniStvo »Slov. Naroda«. -675 ~~lWipia!!ii ii Bftli zrno "no sloven^čine in nem'čine £Aće nsk& tu-t'4-a trgovina za galanterlffko in ku^lnisko blaga za tukol. Ponudbe pod „Takotaen naston 3668" na upr. »SI Nar « MlafSi MraeSnik s 3 le;no praks > iell slilibe ▼ trgovsksin L'ontoiin. Ve§č knjigovodstva v slovenščini in nemSčini, želi se priličiti strojepisja. — Nnjhubše hra^o v hiši — Ponudbe pod ..7osten 3638" na uprav. »Slov. Naroda«. — in mizeriju pro^-i dobremu plačšlu sprofia« AlfTON STTTlflR, Lfvblfana, Jeranova ollc 11. Ot#n 2o9!«n v Radovljici prada alt o44a f R«|ca sto|o iiai 30 trgoulno z mežgnlm Biasom KIŠ3 enonadsiropna pripravna za vsako obrt se oroda pod zelo ueodn mi pokoji v Višnji gori na Doleni-skem. Zraven ^iše dve kleti, hlevi, pod tdr Već pri H. Tti«k Iv. Jakob« trg fttv. 9 Lnto^tsa. 8360 Arrac«i»i avto^iobtln« oark Da- pfils^a oesta 39 (tovarna TOnnies) iš&e *akoj: miMr)a la Ueparfs. Og!?!^iio n;; se: Đonafaks cesta kt 35, ?:sarna, »rlt.lć'e. 5805 Ican Klemenčič Mira Kiemenčič roj. Polič *^F- poro fena. H(^ Jtfaribor Crna gora pri J'tuju dnm 24. vinoio^a 19t7. Brez vsmJUgđ drugšg* naznanila. (p— m -| Q Xmat™nisX / U tVOJoJ |I^M(VOTAajiiMk\ I KAKVOM MfflM Kt I mr lapta* tri *•■#• okras{«sa ~V« vinske SODE •4 2« —»O kL Ponudbe na A. ĆOrEB, iMtalct, ft*rcajakaw 3624 Prodam hiio ■ traaml na«UtropU« ▼ BU1ara4orfa pri tratem, 15 minut oddilieno od glavne Železni^ke postaje, radi družinskih razmer po ujro-'ni ceni — Psmene ponudbe pod ..Usoiaa caaa*' 3665 na upr. »Slov. Nar.« Pouk v francoščini Utoratara, konv«rxaoi|a, mm đa|« ma konorar ali •ventvalno sa klavir. 3655 Ponudbe pod „150/3699" na upravništvo »Slovenskega Naroda« MP" Meka ffos«ia iall ma tako} ~VB meblovano SOBO ■ posebalm vhodom, ter električno rai-svetljavo. Lahko bi preskrbela vsak dan nekaj mteka. Ponudbe pod „Dr. K. 6/3670* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Anton KaCar naznanja v svojem imenu fn v imena svojega sina Franelta vsem b^r-jiniKOTi, piijateljem in znancem pretužno vest, da je njuna skrbna soproga, predobra zlata mamica, sestia, teta in svakinja gospa Spclonija Kačar roj. Toman v petek dne 26. oktobra popoline ob 4. uri po doigi mukepolni b^' ^ni previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno za večno zasr <\± ^ Gospodu. Pogreb preirage ra'nke bode v nedeljo. dne 28. oktobra o'/ 4. uri popoldne iz h Še žalosti na Sv. Petra čest; šf. 67. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1917. 3674 Javljamo tuXno vest vaem soroćlnikom, prijateljem in znancem, da ie dne 12- t m. naš srčnoljubljeni sin, brat oziroma svak, goapod rezervni poroCnik artiljerije v 24 letu. po kratki mučni bolezni v rez. bolnici Knittelfelđ preminnl in bil 14. t. m. tam začasno pokopan. JESENICE, dne 25. oktobra 1917. 3677 Žalujoii ostali. ■ Zahvala. m EB Za obile dokaze iskrenega sočutja, ld so nam došli povodom Hi j^P smrti naše iskrenoljubijene soproge oziroma matere, tašče in Ep JH stare matere, gospe MS i Elizabete Szantner 1 |gg za poklonjeno krasno cvetje teT za mnogobrojno udeležbo pri Wgđ ffl| pogrebu izrekajo vsem svojo globokočutečo, srčno zahvalo. fcfeft &| 3676 žalujoii ostali. Bi IM V LJUBUANI, dne 25. oktobra 1917. ||| HENNV PORTEN v deielnem gledalištu. Bob>»te ST. oktobra ob pol 5., pol 7, la pol 9. sveter, aeA»!la 28. oktobra ob pol lt. aODOldn«, ob S, pol 9., •, pol S. ia 9. svaear, poaodaliok 39. oktobra ob pol 5., pol 7. In pol 8. stočar: nainofej§a9 najboljša, velika, prvo-vrstna veseloigra s W*T HENNV PORTEN ~*m PnnceziBia« m i§. NajfintjŠa vesel :ipra sezij^. V glavni vio{ti EEJflfT 7O1TS9I. ■1 sa mladino. Hl za ml&đtao. f^aaaaiavaaaaaaaapaaaaaaaaa«Haaa49 ▼ toreb, sredo In četrtok veliKl Roinortov lilm: V pct©fe: Marija CarmS v sijajni drami: v fll ___ f • 247. Itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. oktobra 1917. Stran 5« Vinskih sodov priblitno la 200 U v mri od % I do 15 hl proda E. Eovać, Itarl trg pri Raketa. Kmetsko posestvo ma Oorenilkem «11 Doiantakeia kavi«. Pismene ponudoe rod „Poaeatvo 35M" na upravništvo »Slovenskcga Naroda«. >i SCTlTE :•: mesečno kakor tuđi dirano išće _____TraUr hMela „Slan". - ČTGME~ ▼ Tsakl mooiini, mm kn?! proti takol-ioemn plaćllo- P^nudbe na se rosheio na H. SUler, Duaat V. Settantiarggmsa« .7 Uradnik denarnega zavoda absolvent slov. trsovske Sole, z večletno prakso, vojarne mst, seđaj neodoovedino službojoč, teli Uoseba b ozžrov nreine-nlti statbo. Ponudbe se prsi pod ,,'lVad^k $573" na upravn švo »5loven-,k. N.iroda« Bukova drva. Pioda se bukov les za napravo 4000 prostornih metrov drvi pol ure od jes.ni-škega kolodvora- — Pojasnila daje upravništvo »Siovenskega Naroda«. 3595 •: kupim hiSO':- ▼ okolci raesta L|nb: ane, od e-cga ćo Stirih stunovani. ako mogoče malo vrta. — Pismene -onudbe na naslov Ivan IlivSC, Trst, Boroević ulica 7. dvor. J660 BaW" Kupi se vel*ka rcćca celuloid pumpa za KOLO. će mogoče an?l znimki »Buemel«. Pis. ponudbe pod „Pumpa/ 3651" na upravo »Slov. nske^a Naroda«. 3552 Bani se vsaka, tuđi naimanjSa, mnotina dobro pomsenla olupkov od hrušek in jabolk vsako roseb?i 90 2 kroai kg In dobro posaseae prešeaiae od hraies la laboik po 80 w. kilogram. Ponudbe in no-;ljatev se prosi na na ivrdko Fraa Sos, Ljubljana. Večji HOTEr na JesenicaSi |e na proda?, k hotelu spada tuđi lastni ribolov. Hotel je popolnoma opremljen, dobro obiskan, t)lizu postaje in sredi trga. — Pojasnila daje upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3596 Škrobni nadomestek popolnoma nadomeSča škrob za perilo napravi perilo snežnobelo, trdo ter bieščeće, ne da bi mu škodii. En karton na poskušnjo UO K Vrećica K 3X Deset kartonov 27j K iz Prage ru povz-.tju Zastopuki se sprej-rr.ejo A. Tosek. Eral. Vinogradi *t 1274' LI, Praga, Češko. 3525 Zalvaiie gratis 10 tido toli o božičnih, novoletnlh In dnnaiskih mnetnlških raz ;lednicah, po en groš cenah za preprodam ce. Kot poskusni -or-timent pošljemo 303 božičnih, no poletnih, ljubavnih, godovnih, cvetličnib in unnetniških kart v barvotisku, v blesku in zlatem blesku, sortirane za 13 H. Pošilja se ro povzetu. Tovarna lu^s^sjiapirša ADTtER, Zeisel & Co., Daaai II, Praterstrasa* 65. 10. Jligij'MCTU manufaktura Juli; Šlager Oonaj L Witsii^trstr. t F. Ceniki z zčravniškim poukom gTatis in fr. Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 Vinski kamen suhe gobe, knvnno, med, vosek, sveže !a subo saelle, smrekove storie, sploh vse detelne In gozd-ne f?ridelk9, frakoi- tuti vinske scdo in vse vrste *srs%irh vred, k«pl vsako smo£ixao po najvlijih cenah veletrgovina 2432 ftnton ftofesu, Celje« Nad 1,000.000 "»oj"1 ročnih šil *« te v rabi I Praktično ročno redstvo za krparre usneni1-* stvari, k'-njskih oprem, jermenov, Čevljev, mehov, jader, vreč, voznih plaščev i. t. d Važno za vsakega vo'^.ka. Preprndajakem popust. Cena kompletnemu š«lu proti pred--lačilu K 450. po novzeju 4 80 K. Na bojno poje le proti predplačilu P. E. Lachmann. Đanaf IX. Mosergasse __________gtv 3, Odd, 115.__________ Nabavite si! dckler je čas in po kakovosti ne . revisok« c?na. našemu pri^nano dobremu koloaaazv zaaiake »Hnnor« v lesenih zabo;čk;h po pol in 1 kg, cena kg K 1*80, ter v sod«h po 50—100 kg po K 170. — Nadalje zvračamo pozornost naših cenj odjemalcev na naš przr.ario d"bri ter mno^o hvaljeni kavau nadomestek s aladkor]«m v paketih po enčetrt in po; ^ g. D avc: kakor alaatt, poper. planet i*fran i*d., odrrt i ■> v zaviLkih tor vsa drago igtcer ino blAfO v bcgatl iib.rl se dobi pri tvrdki VulUojlt 1 Šibenik, Zagreb, Impcrt, E^port, SvaMi^iHilnl trs «. % Vse naročbe se sprejmejo samo za na-prej poslani denar, za kolomaz pa 50°/t V oaprej« drugo z povzetjem 3oU7 Pojasnila daje ptaorsa tfr. Ivsaui Tm*UH*,MiB*mU%*ŠLt. 3256 Jjesna jmnitev Udove, vpokojmnmc, 44 tmi star, j nm^aj prihrankt 3mojfmn pisarni-ikth d*l, mirne ja značaja, Čvrst, 5« ?•// 5» tnaniti v svrho 5«fi//L« 5 poŠUna gosoodično alt vdovo 6r#j otrc^ od 30 do 45 Ut, & bi imela malo trgovino, posesteo alt po^ojnino. Jfesne ponudbe ako mogoče 5 sti^o, k"ttroL si vrne pod „Sre'a tOOO / 36U* na uvravo mSwv Aaroda". Dve DEKLI ta navadaa dela m aiiHaiHi take|. - Osebne ponudbe ateM ^Sltar11 1|^M|bVM« _____•■§)! mm proti gotovemu plaCilu 9 ▼•«!• zeadflio« ^ pripravno za parcelirati, alt kttlffta vggaMii *tro9««> kite v pwiata)>am dal« aaeata L^nbllane. Po.asmla daje : r*. Bavrnlkar, ______i4aATtev mli— atr. SS 3oU7 Za o« kr. «Uvao zalogo tf>lia\km v Kiđovljtci, se II60 trgovske izobraženi poslovodja •siroaia Baaiestaik. lovalidi ima a prednost. 3642 ~ Sprefne se = :učenko: te dcl re hnr. tvrdka Litd. DoleBC, Kabflaaa, Sv. Petra eesta itv. $, ZerrieiJ^e nove io starr. k«»i VS!lk« mnot!««) tvrdka „LiaMJss^i ::iđ^3tri|a prcbkovih zama^kev J2LAĆIH & Ko, Ljubijana. 2278 OTT1TTE sakaeme odrtike, stsre fn nove, kakor vse drudo;» vrvi 1. L đ. v vaakl množini kTt?at» ?o aafvfi'i cenl. £. KOTZB-il v branju. ČEVLJA9JI pomočniki in DomoSn'cs, Hl bi tami* vaa1 nekoliko iiv^tl, dobe za ćaaa vo na siaibo v L;ubl«ni. Piača no dogovoru tn sedanj? dra^inj; primerna. Vstop če mogoče ta^oj Zg asiii naj bi se zlasti vojni invalidi in taki čevliarji. ki radi pomanjkanja diia n'majo dom^ zaslu2ka Prig a^e snreje-ma Zavod xa posaessv^nfe obrti v L>b-lfani, Đona'skn ceata *tv. 22 Kupimo svilene niti in košlke, stare in nove tsr plaću eao 9 - 29 K sa kg. Pošiiite tuđi rajmanjšo količino od 20 dkg. naprej nefrankirano na naSe stroške, na kar dobite posni zne?ek ^o roštni n-kaznic' Iidalava volnenaga blava J. SONKAĐT A Co-, DumbI Vu, Saiaerstrasso 89. Kupujemo po najvišjih cenah suknens in vo!nene ko5čke stare in nove, tuđi kvačkane in pletene volnene in bomba2aste stvari. Prodajald naj nam pošljejo vzorce s cenami. 3571 za razpoliiianig ]a]c n sadja! Škatlie za poStne ln voinopoitne poilljlc« vvseh vtilikostih -ri^oroča RerlĐnezna togama F. ta sin 3065 Ljubljani«. Proda se dvoje lepih posesfev v sev. Bosni eno v povrSini 500 johov, in drugo 100 jo-hov n sicer: 1f*X) jobov polia, 250 fohov travnikov, 225 johov gozda. 25 iohoh wot aBarrfla. Ne u mala, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3 50, dvojnati K 6—. Dalje Paratol treani praSdc za varstvo občutljive koU, ikatljtca K 250. Obote se dobi proti vpotlatvi zneska v Ukanarfa ■. U*ta FaraM tvataial v ••aHama^aat, VI-a4. Baiaa aim at. aUjb«l/o u zoW 135 Clozđns sn^lhs. Iz državnih drovasnio na Kranl- Skana se bod na jesen 1. 1917 iona spomlad 1 1918 prodavale, dcjkler bo ▼ zalogi. nasledoje vrste gozdaih sadik: Smreke 4—5 letni po .... 7 K „ presajene) 5 letne po . 8 „ w .,6 letne n . 9 „ • črai bori 3 letne...... 7 „ » kanadski topoli 2—3 m vis drev. 10 n ■ Cene veliajo za 1000 sadik ozir. | 100 komadov drevesec z zavojem vred, postavljene na najbližjo ielezni^ko postajo. 3658 Narobila nai se po?5iljaio a. kr. ; datalnemn eazđnezna nadzor« ai&lvu v Ljuljani. j----------- * Specijalna ponadao. Ilovi raloiko, sladak, člit, novi nmikala^ac, bal, aladek novi mvskmtaljec, rosa, slaiak Tata* Boiillatev v aod6kih po §0, 80, 100, 300 ln vat lltrav po nainlliih cenah. Ma I*l|o poillem tudl vzorce. StabUlmanto Vladoolo Benussi & Ko«, Trst Plana Unsia. mm FluX mr Oospotka ulica 4, -*» I nad rt vrsls ■rivatao rf ovako ia »oatiinisko osobi« iKbtra razlitelh slmiati, slasti saionsto Vestna la kolikor motao hitra postretijF safotovlfeaa. Fn Tnaijlh ffraiatfili se orasi za odgovor znanka* Losne kite nafMjaa kakavaatl pa 10,14, 18, aO ln 14 krom luna podloga Erapp ali Pjtban In laana mre-ilaa v vaah barvak; „mu11 barvn za Inaa ln brada od Dr. atraHaa rfava, lamnorlava ali irna pa t in 4 K ttd^ vaa ia solidno, nanaalllvo blago priporoča Štefan Strmoii Ljubljana, Pod Trančo St. 1. Pwrl Imii TjafciloMtm * vo(aik« ■iBttBiMj« |» lakal Mprl mt a Bvaviaia a«a\aa aa^ asaav v^Hiai aaai aaaia od a *a '/iita v —fy|a a* a ta U staranje p?dnl3te n ? ftilj« Mp Mfa ^ VfSt3 • KUTNJE • flaaaifca) vaako auioilaa knpl S-. Ealitar, ioiianl pri Gal]a ali g. L1»nar v Caljn pri Ivoaa, Pavla Novak, KriScvniifea Ml!ca $l- •• •'•• "**• aa prlporoća oanjeahn damam za vaa v nfaaa atreko apadafoča dala. Sprejema tuđi stare klobuke v prebarvanje in prekrojenjc Cene nizke. —• Postrežba točna. 9mW lVaaa aa akapao va«|a avnatlna moških ovratnikov pa aaal, aa Sv. Faira ca«tt *tv. li. Hotelski vajenec ■ prlaiara« pisftvo ■• lit«. — _______Hotel „Hoa". 3644 I JAcdrovino (druk) I 1 iz papšria, pisano ifi I I fMacSko, papirnato špago, ■ i cokle, železne in usnlata I 1 Štitnike za podplate 1 Hl ^H g raapeiilja nm d*b»fo ln drobaio I ■ po najnllil c«nl v*l«tr«ovlmai I I R. STERMECKI, Celje. I ■ Vzard bi centk se lebs na rupojlljs)«. ■ 8 1 a i atarlm lesom v ugodni A9!falili P^l^flf^lllfl prosnatnl laci, ao knpl. llliillSI lllliali%i Uli Pomulbe i od ,fndnsrtrla 9947* UiiUiiU iiiliiUaliili M BadoIf Mosse' Danai ^ ^^^■■^ ^•^•^•■i n ^ 8olloi*siaHo 2« Kastanjev, hrastov in bukov les K»£ši viako mnoiino franko vagon xs Strojiina tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. VpoŠteva se le pismene poaudbe z navedbo cen. Ugoden priložnostni nakup. Vedno z na:boljšim uspehom obra to vani, nasproti kolodvoru leieči hotel Rodica v Bohinjski Bistrici na Gor0n|afc#>IHf last ^a. Otona Doktorica, s popolco upravo in velikim poljem pr đe dne 5. nov. t. I. pri c. kr. okrajnl fodnlji v Rndov* illCi Ob poi 11. dop. fOba St. 26 na dražbo. Hotel z upravo vređ je sodni sko cenjen na 81 822,58 K, najnižji ponudek znaša 54.548 K. Potrebni vadij 82C0 K. V skupni cen i Ini vrednošti fštet inventar je cenjen na 5991*64 K. Interesentje naj si pravočasno preskrbe potne liste za Kranjsko. H JS Zdravnik želodca C5^^al Si '' ' •* I ^m li" S!^^^^" i I ^^P**aaBaawa^^^^^ .'_.■"■ -;, r 1r%; a Urani štaka Ja poaabnaat ialodtaafa Ukarfa iz zdravilnlh raatlia, katari la* berno Tpllva prati alaboaUm v ieledeo far radi taga w nobaoi drailai ne U amal manlkatL St. 15.360. JpT« RAZGLAS. Oddaja kovin. V smfslu ministrske naredbe z dne 25. junija 1917, drž zak. St. 371, jt oddati sledeče kovinske predmete: I. IzdeloTalci in kupčevalci morajo izročiti po predpisih tega ukaza svoji ostale zalome predmetov, navedenih v ministrsken ukazu z dne 23.* septembri} 1915, drž zak. št 283. IL Vsi moralo oddati: A) Predmete, ki so docela ali po pretežnem deki iz bakfa alt bakrenih rlitin in sicer: 1. Vse vrste drogov ia cevi za držaje, obrambo, preproge, zastore, brisa£f> io kopalne rute, okrasnih in drugačnih drogov in cevi z nosili, drugi mi pritrditt in obroci vred, nadalje ročaje in držaje vsake vrste ; 2. plo^evine za oblaganje oglov, robov, podnožij in druge take pločevloCj obeski in obkladi, zlasti obkladi kurilnih teles : ' 3. napisi imen. reklamni napisi, orijentacijski napisi (n. pr. za nadstropjaft izveski (n. pr. brivski) in drugi napisi in table, emblemi, grbi, kovinske čtk6 in Stevilke nad 3 cm visoke, obeski s številkami nad 10 gr posamezne težeZm ključe in drugi obeski številk (n. pr. ob durih stanovanj in izb ali nad njimJj 4. okratki opreme, pri rdila, kakor: kroglje, gumbi, verige, obroci mm vrvice, klini, latve in dr.; 5. mreže, in sicrr mreže za obrambo, ostrgavanje, ograjanje, okratae mreže, v kolikor pod točko 1 do 5 našteti predmeti nišo nameščem na spo-J -nenik'h (sohah, spominskih plosčab, nagrobnikih in dr.), nadalje na pohi^ri^ razsvetibh ali majhnih rabnih predmetih; nadalje 6 pod>ta?ki pred pečmi; 7. zvonovi s premerom do 25 cm, kraguljci in gongi; 8 priprosta orodja za pušenje in pisalne garniture ter drugo priprosto galacterijsko blago; 9 bednje za cvetlice; 10 kavlji (obešalniki), stojala in obačala za obleke, klobuke, palice, dežnike; II. oprave za izložbe, kakor: stojaia, opore, nosila, Šine, podnožja itd.; izvzemSi pona'ne obklade. B) Predmeti iz čtstega niklja, z nikljem popločene jeklene ploče« vine ali aluminija, in sicer : Vse bišno, kubarsko, kuhinjsko, mizno in namizno orodje. vštevši Žlice, nože in vilice, nadalje posode za jedi in pijace, medenine in banje, »lasti tuđi takozvano »pasarsko blago«, izvzemši električne kuhalne aparate. III. Zahtevani niao predmeti, kl so: 1. le pomedeci, bakreni in ponikljani; 2. i bakrom ali bakrenimi zlitinami zgolj popločeni; 3. iz bakra ali bakrenih zli ti n in z roko klepan«, gravirani, cizelirani, gilo-šlrmfii, jedkani ali tanŠirani. Vti lastniki se opozarjajo, da navedene predmete lahko takoj ođdajo pri iledečih tvrdkak: 1. Fran Stupica, 3 flojzij Sušnik ia 2. Sohneidcr A Vcrow5ek, 4. Štetan Nagy. Prtpomioja te, da se pri prosto voljni ođdaji blago boljše ia takoj placa m končno, da se bo blafo itak moralo enkrat oddati Maatnl maglatrat IJiiUJaiiald, dne 24. oktobra 1917. Stran s .-«».—i.. | Oostivltev strofev takojl Pouk v važenju br«zpta€«n! ' Toaletno milno nadomestilo parfumirano, elegantno opremljeno, 2V2 tuc vsebiaa kartona. Cena franko K 26*50. Dobavlja : Lang & Co., Osjek 1, Hrvaško, Župni trg 1. Naslov za brzojavke : Langcomp, Osijek. Delniiki kapital K 60,200 000'-. Bezerre „ 17,000.000'-. O. let*. r^^^^^H^HBaaaaaai BB^B^Bl Stanje den. vio? na hran. knjižice 31. okt. 1916: u K 143,241.140-—. :: Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Dnnaju. — Ustanovljena 1864. W MailliO tlJ-Sl. Petra CeSia (I MS jMUraiifiH! Mi"). Ustanovljena 1864. - 33 podrnžnic Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij n. pr.: Prevzemanje donarnib vloij na nranilne Najkulantnefše izvrševanje borsniti naroćil na vseh tuzemskih m inozemskih mestih —Izplaćevanje ku- kniifice hrez renlneea davka kontovne knjige ter na korto-korent z vbakodncvmm vvdr.u ueodnim obre- ponov in izžreban]e vrednostni;. papiriev — Kunovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — štovani*m -- Denar se lahk'o dvica v«ak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih Najemodaja varnih oredalov samoshrambe (safes) za -r^njevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, ■nMnstra?ov okviru uradnth kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depotu vrednostnih dragotin itd. pod tastni zaiclepom stranke. - Oprariliića C. kr. razr. loterife Brezplačna revizija izžre- apir^ev in "osojiia nanje 3* banih vrednostnih napirjev — Promese za vsa Zre&anja. Uplaćila in nakazila v Aznoriko In Iz Amerike Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh « bančn« stroko apada^č-h transakc!3ah vsekdar brezp>ačno. «W"PnoiaTke: Prometna banka Ljubljana. - Telefon Stev. 41 Kranjske aprovizacijske družbe in oskrbova- lišce sadia in socivja, se sadal nahaja v Gradišću štv. 10, I. nsdsžropis, Ljubljana. Zajamčen uspeh. Tisoee »h$en;h fisem Bujtie, lepe !>«•»¥ dobite ob rabC med 1566 i B* J? 9«v% l/VHtWI» 74 «FC1 garantirano ne*~kovi!;tvn r,i I. Ji. n!Afl Kltin? ^a Ul ii vsako staro«t, uaesliiv uspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prs», ki \o vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4—, velika pusica, za-dostna za uspeh K 9*—. Razpo§ii]anjc strofo diskretno. j Sci. dr. A. Rlx preparati, Đuna< IX., Lali!ersrgas3e 6 £. V Trstu: Parf. Andresizt, Csrsa 5. Svoje častite odjemaice vl)udno prosim, da se na? pm nakupu orožja in municije vsakdo izkače s posebnim dovođenjem od c. kr. okrajnega gfavarstva ali od c, kr državne policije v Lmbhant, da ima pravico do orož)a in municije. Ne da bi se izkazal $ fem dovoijemem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiiiajo. Fran Setčik puškar m trgorec z orozjem v Ljubljanu Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo v veznih keles. Ml M Brezpatii M u ' mm 'i M\. Pisalni stroj i „ADLER", pleHtni stroji vseh vellkostf ===== UP3!1 = fuDlana, }hr\t lzrtz\\z cesta II 7. Zaloga vseh vret žspnlh nrv ur aa nlhiilo s ^olo sn b't^a, atenskih In Imhfalitih ur, hadflk. Rik!«9tte vo ae mre ure ▼ taeestnicah i r«dt »rj^ k»xffinUosi ^11 krez ntefa, salona $r»^ralh ia nikl^astlh nr „Oa*< ga** po nalni&iia ceaah. 131 i Popravila se Izvi šujejo najbolje. Popravila i a preobleke :: točno in ce«o. :: Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Ka;cencj4« in solnčnike domaćega izdsika priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Ljubliana Pred Skofijo 19 — PreSemava nlica 4. [Ivan Bizovičar| ometni in trgovski vrtnar 1 L ubrana " i Kotezijska ulica št. 16 | nrrporoča svojo bogato Opremljeno 9 vrtnarstvo ter okusno izđelane 9 vence, Sopke in trakove. S «>b grrtvuš&Sh o^rlh 8 ĆTvvesne evetVoe. 1 • Irs^or tcđl nafti- i pefšc riekorrcf'cHe H c*?etSice za dvorane 9 :: sn tall^cne. :: B V^nkovrstne sadike do I naižlahtneiS'h cvetlic in ■ zelenjadt. Sprciemam na- g| robila rm držeh). Vsa na- H ročila se izvršujejo točno ■ m solidno ■ Intjafki: 1. SlsoviCar, 3 :: vrtnar Linbl^sna. -: 9 BUKOV GOZD sa izdefovanj« drv, kakor tuđi gotova drva se kupi po visoki cenl, nm Kranjskom ne daieč od 2e!e?n;š: tpominjajt« se na bojnih ■ 1 i ===== poliih padlšh iunakovlf ■. Vaak tuđi naimanjSi zncsek Mi j^L se hva'elno sprejme. i^5 §|f\ —— Gta^na poslovnica: ——— jff^ MHk. Telefon 23.116 in 21.820. jjslmS ^P»|b^^ PoŠtnohr. konto \\1 .V^.^^j^L^^T \iwim 11. voim posolilo. C kt. mistr. zobU za »done In ilrole zavarovalni oddelek d ždna poslov.j £jabliani, franca Jožefa nabrežje 1 bode sprejemal ■a lamelfn p9gođb«B«ga dogovora s c kr. prlv tlvljansko zavarovalnico AVSTR. FENIKS na Dunaju imm M\ na A jrolno posejilo in sicer pod nilusodnelšimi pogoji. Vpe!i«|o se novi naiini zavarovanja. Taho savarevanle ola{sa vsabosaar za!6tie VII. vojnega poaolUa i ntaliinl đeloini v-la6Ui v flaljji ali kraJSI dobi. Poiasnlla dafefo iadft naie poslovalnice y ▼seh političnih okraćih. Kmetsku posolllnica ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuje hranihie vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000. 4V/o brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1.1881. 247. štev •SLOVENSKI NAROD", dne 27. oktobra 1917, Stran 7 Vsaka dama n*j čita moio velezanimivo natodilo o modernem negovanki sručili. Isušen svet pri Y»*diOSti ta peSMalkaBla bvfnottl« — Pilite za u pno na ■« stane eas. Ido Krause, Poiun, (Pressburg), Oenfco, MhamstrmM X. o«M. 41. PRVfl pi mu inoA * parfumerija, fotografiCna manufaktura itd. Bbslf eh tmnsiKi ] srodaia slom. Ustanovljena leta 1837. ^nt©n r^eine L|ubltass, S44oYa&a olica 1. Ceniki na lazpoiago. Ceniki na razpolago. -■' Tron ollil ki li i liiia: bb^Bb bb^bv a^^ ^ AhIA Dtaditala. Iftiraiia .stav&aa Prodaf^lnica. Miklošičeva ulica št. 6. nasprott hotela „Union". Ljkijijdila ERPDI in nelraaa piesRaria. 121 Deinvnica. Igriška ulica štev. 6. Električna sila. W Aoiu Baiec t umetni in trgovski vrtnar huiiii i!, a. i. oMiistn. U n utaji it;i< S c^stiiinsi f>aS@*i ■ samo Pod Tranžo St. 2 poleg Cevl**rsše-?a mosta. Velika zaloga suhih vencev. zdeiovanje šopkov, vencev, trakcv I. t 1 Znsanfa oaročila to£*o. Vrtnarija na Tržaški cesti št. 34. 100 wiw zdrava donace pijace i ^BK ™T o^vežujo'e. dobre in žeio * ' af^J ^ I gaseče si lahko vsak sam I priredi z mali slroški. V ________ -, zilogi co cnovi za: ana- IIfl^^^kf ) nas' jatolčnik. j^renadivc, MJJHHRiifc mali&cvcc, poprova meta, ■■■m^b««*»-** dišeča perli. tHn'evee. ■ i:u ic n« more. Ti dom?ča p jnča ic iahko pije ■> eri hladna, pet mi vroč.i, Bimc«o ruma in itjanja a.iOTi i Đttančnim navodilom ttanejo K t3* banko po pov/etju. Jan Grolich, drežsrta pri zrige!i, Bnts E39, Mirst. I 500 kron v zlatu J DiiamaiitRa rezUa za steklo. D?amantov za steklarie morem zač. sno dobaviti samo §t 4 za K 11 70 in št 5!'2 za K 16 — ker ie dovoz dijamant >v pre-covedan in je surovo bla^o zelo težko ;n Ie po visokih cenah dobiti Porto za covzetje 85 vin Z? re Iro «n solidno h;aeo iimči JAK OROUth. drnžeriia pri aigslB. lm 63 lorafa. Xr2SiyaOl j«njel«..ki rdeCe rretlr ;n s:-e li«?.e in brado xa trajao temno po~ b«rv». l iteitienir.a s poSt. rred A 2.7 • Rydyol i« nfaati v*4a. ki Sto pordc*i bied« , li em UčtDck je ćode«redowlwlcs sa nakup In prodajo senrijlSf« gosdov In peeeete« VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan štev. 14. Isvriujem ludi na !«IJo privatne cenitve v mettii In na delefl. Prodajalcl In kupcf naj te obr^ejo na eort esnaf eno posredovatnico« Praviamem tudl stavbSnfka defa In nadzore var. ja. — Tajnost zajamčena. 30 i: Tovarna pohšt^aJ.J.Nagas I Ljubljana, Kongresni trg št. 12. ias I h • v* i L#VA I | za spalae in 'ed\lne sobe, saloaa la fjospoika |] sobe, Praprofte, zaaiorii, modrocl na viiadt ; t ifmaat! modrocl, otroiki vozlčU Ud. ; KaJseiJ Z2afiu!v to na]&ol#a1 slov. ilaatrovanl todalk soi aVaVK^aiaVBBCBBlbf^' ' S^* * "* J''^VB^^&kj3''CCI'e4^B^^VC'^ -*J it^^^"' 4* ' ^*~ ' j a. J ~m^ • J*-^*^^^^'TA »^ * *i_,_^t 'V k ' fc V' J. * ^*' -^^a*9^ ^B^^^^^^^bBM^B^^^^a^b^2V9B^BB^^BB HL^^bSbb^1^^ * --^^iS^aavJ*' V 2 aV __ _ _ _ ^^ BK^flS3aW^^ *" ^a^JL^aaTBr A'CftrM Ib^S^DE2I ^^Bffea^BifeBjC A^-A^^^BT ^^k ^^B^B^Bv^^^OflB^Eaa ■■ b^b |£3bt*^^l H faBVJUeacB^ffttBic^ ^CJ^eajFes^B C^^^JapSaraaĐ ki priobču]e]o vsak ieden mnoere isvfialTlli allk t bo]U6 In o drugih važnih aktnatnflft domačih in tujih dogodkih, ter obilo zantmivega čtiva: pesmi, povesti, fsko lanlmtT, les detektivski roman, poučne članke in crtice iz gospodin]stva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poliudnega rnanstva. 118 „TEDENSKE SLIKE" so nepolitiČen in nestrankarskl flustrovan tednlk, ki je potveČen Ie zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka eostflna, kavama, brt¥* nica, vsako društvo itd. Zahtevajtc,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnfkov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3*80 pol leta K 7.50 In ćelo leto K 15'—* Naročniki dobe kot nagrado slike PreSerna, Jurčiča, Gregorčiča in ASkerca ter todi lepe zanimive knjige. Naročite s' „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljte nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE* breapiafap lp poštnine prosto na o?ied. Upraviiištvo lista „TEDENSKE SLKBa LleDllana, rrančUkaasfca nUom 10/L Naiveija slovenska hranilnlca! Visino hranilnica ljubljanska UUBUA^A, Prešernova ulica it 3 Je lamela koncem leta 1916 vlog........E 11,000*000^^ hipoteci h in občinskih posojil ........», SOjSOO^OOO«^- rezervnefa zaklada.........,..„ l^OODOOv* Spreiema vtoge vsak deiavnik in ]lh obrestitfa najviil« pp 40 o ▼ečje ia nestalne Tlofje pa po dogovora. Hraallnlca fe pupilarno vama In stoji pod kontrolo Ce kr. deželne vlade. Ka varčene ima vpeljane lične domaCe hranllnifca). Peseja na zemljišta In poslopfa na Sraniskem proti 5%, fzrea Eranjska pa proti I1/«0« obrestim in proti naimanf 1% oziroma 3 4 % odplačevanln na dolaj. i» V podplranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljene jer Kreditno družtvo. ~vm PONUDBE o opremah predmetlh zo uniformiranje. Strtt9oar{eT MlUtirblait mm razpoiagoe Prodaja ■a Hobolo la drotao. ▼ srofem zavodn nndimo po ngeanlli cenabi Palšče, koiaiao maska, Breohes, salonske blato, dežne plasde, pelerine, sweaterv perilo, neajav ▼ioe, rokaiiee, erejne gamaie^ naa|eae pa-aovo, 6epioef distinkdie, portepeje, znake, sabljo, bajonete, zvezde, gnat« be, sukna In vse potrebne prittklino« Sptoini savod sa uniformiranje prej aacK a khl : RUPOLF BODCNMUUER ; Uubllanaa Stari trg itev. 8. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD", dne 27. oktobra 1917. 247. štev. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Delnfška glavnica 10,000.000 kron. n StpitiHMG Vil llliOfl ftiCVa 2« W««arwwl fondl ofcrogio 1,500,000 kron. Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Pedružnice w Splitu. Celoircu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani in Calju. -------------------------------------------------- Sprejema-------------------------------------------------I Kupulc in prodala vse vrste vrednestaib »apirjov, financira erartfne dobave in dovoljuje vl°9e na knjižice in tekoži ražun eprovizacM^ke lcz-Odit©. ====== proti ugodnemu cbrestovani«. i I K ^ Su__________________________________________________________________________________—----------------------------------------------------- ' ' —■------------------------------ ■ ■ Planine, llavirie, h°S£St S. KMETETZ 1 LJUELJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Tvrdka F.Čuden v Ljubljani, Preiernova ulica itv. 1. Priporoča Se svojo veliko zalo^o ur, zlatnine in srebrnine. Kupuie staro zlato in sra&ro in vzame po visokih ceinah u zamene. Nazr.anja, da cenikov za Isto 1918 ne more tazoošiljati ko istcga blaga po vzorcih ni, hoćete se osebr.o oglasiti in potrebno pieskrbcti kolikor Časa zaloga traja. Najboijši in naj-popolnelši so le „Pfatf sivaini stroji. 10-ietna garancija. Maivečja izbšra v vseh mo^er* itlfr opremah in za vsakovrstno obrt. > SrezpiaJen pouk v vezenju. lgmm* U#%|f sPeC':'r- trgovina s Vv&im stroji, ■ 9li« W Oll Puch kolesi in vssnr zračan spad. delL ________Ljubljana, Sodr»a ulica žtev. 7«________ /^. §■ £ Skobernk Mestni trg št 10. «m AM __ ■•> _„_*S uZH*U S>asbene Matica a%|#^%MV KVAVmll inedini i?.prii.rtrokov. P^ll %0WI4h» &T ^*f 111% niah c. kr. «tsi. tc«m* Ljubljana, Kongresni trg štev. 15 (Nasproti nunskc cerkve.) Nalveija in najsposobnei$a tvrtka in iz^osofovalnlca klavirjev, planinov in Harnioniiev rn ugu Avstriie. Velikanska zaloga vseh giasbenih inštrumentov. stran in mLvikaiij. Klarirje prvih c. kr. i dvomih in komornih tvrdk: B5s€n^?fcr9 Forstsr, Hado'f SUlzh^^m^r, Hdlzl A T*-''" n, fllos iB H3!Twann imam td* ~*M^-o !e Jaz za Kran sko zaloci ter svarim pred nakupom fal-zifikatov in naviciezoega | »poleln a«. ^ Ugiaševanje in popravila strokovDjaško in cero. S B lOle'c^ post&vccob p vezna r«Tar?cr*a Trgovci! 6ostHn)carli! KOCKE za juho! 7e!o rjnhre vrs e 1000 za 27 krOD, Nalboliše kocke za golaš. 1000 kock 40 K. (tiaiboliše kocke za kimeHuho, 1000 kock 40 K p 5ilja rroti povzetju ali predplačiiu tvrdka IVAN UREK, Ljubljana, Mestni trg Stv. 13. 3 \ 96 Kupcem in pro9a|am. bod i si poklitvof stskleaiao, ie-iezo9 šalice, porceUo, orož|e9 porobe, star dooar? sjiloli vio, kar Je nalmaol 50 let staro. Obensm kupim staro zobovje. Posrećim za hiše, zemliiš?a itd. Albert Derganc brivec in koacosUoa'rani starinar Ljubijana, FranžiSkanska ulica 10. Arntadne zapestoe : ure : natanćno regulirane i2 mklja ali jekla K 25, 30 35 ; z la-■—■■■ dijskim svctilnikom K 30, 35, 4-; v srebr. okrovju K 50, 60, 14 kar. v zla tem okiovju K 130, 160; 3 le-tna pismena garancija. Pošilja-se po povzetju Nikakega rizika. Zamena dovoi^ena aH se denar rovrne Pnra tovaraa ur JAR KOKIIĐ c. i. kr. tm. fotavttei, M«st fBrh) 1467, tefks. Brrzf!a(r.a ^ošnjater aejegs gl. katalozi na Željo T&akema. Prei v C n^ltiol Pre' v Gorici. I • DCIljCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 28. MozKa in ženska dvokolesa s staro pntvmatiko. % hratai sf roii« gramofon!, elektaićae iepae ivettlk* že kompletne ođ 2 K. Na polise baterije. Posebno nizka cena sa preprccfajalc* J/lchanicna delavnica na Starem trsu št. 11 v #iKicevt kts: polcg goriSh kleti. Solidno blage. Najnižjc eene. preie Bilma & Kaschf dlace-rckaTiCi modae blago ■«;>pf>r]p ip xtt rsznuvrstn- *ine l*arSa?pe: rečsia flala 'n aaef^iila!, Ir!-r,rflča9 ^ređ«eto. 413 Moderna predtiskarija. Iidelovav^a preabttčenlh fin ov. vseh dežela lzposiujt. inženlr 542 | iT». CvS£M^HK9 A ■./$#. oblastveno avtor. in zaphseženi Datentni odvetnik 1 na Dunsju VI., iBsriahilferstrasse št. 37. I Modni salon Židovska uiica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljane. Priporoča največjo izbiro finih velour-klobukov s koscr.atim robom iz prvo-vrstnih tovarn »Novega Jičina«, ka kor iz baržima, filca in ko uho-vine, ter čepić za dame in deklice. Popravila točno in vestno! Velika izbira žalnih klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! ■■^aaV ■■■ ^teav^vm^l ^^SPR^^rvn.' ~~^ ^EaaaafBaaa9aK aa^^Bftaaai KV Nad 50 let obstoječa ~9IB parna barvarijainkemično snaženje oblck *c*K» 124 ^^^ apretura sukna ^^= Lfablfana, H-t^p. a.« Ollnce, Sftlenbiargova ni- 6. MlllUli DUV Barska ulica 46. I Ptstreiba v«stma ia točna. Najnlžje cene. ! l»ag^ESBSgaaagaaaaBB^aaaa»aaBaa»aaaaaaaaaaaMaaa^ Karei Hamann, Ljubljana, javlja, da sprejema perilo v snaženje, ne prihođnjl pOB- dallek9 teatveč Sele od 5. novembra dalje. Po oanaženo perilo pa se priđe lahko vsak dan* DE^Iporočsirrio žtpeciisilxio đcms'G !n otrcilio HorMcilo zelo solidne tvrdite IH. Krisfefič-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hisa. Kalnovelše S«?F" E0STUMS "IH Ifalnovejša OtfosKo eilite i,i oike u mladenke. Higieaičao perilo in drage potreb&čine za novorojenčke. £^5^ Pošilja na izbiro .ludi na deželo« im Stani« vloa koacem septembra 1917 ca. K 200,000.000--. OlaTBlca K 40,000.000-—. ;°Sni Češka Industrijalna banka Ztl Financiranje oojnihih doliav. :: :: Kredite zn nproMne nokupe. Vs ako vrstne banda, traniakcij.. Sntk. c. kr. »Titr. razredne loterije. NakasUa voinlm ajetnikom.