V iorfk.r>trt*k imoVoto uluja m I M»ti-
|.ur» br»i pKtiljinju na .iomia^"- lft<> »»I. - k,
,., pol Mta . . 4 „ - ,.
H ,ctrt . -i .. N ■.
PO po^li
za nt     10 «'■ -
ij, pol Irta i „ - .. M četrt lfU -  ■■   M m
VrfJništvo inoIirivniHtf j, f gosposkih ulirah (llerrengas.ii) si. 117
Ht. 29.
o/iunll«:
tiava.lno ilvAstapD'i vrstn plačajo kr.t ća h« mtianft lkrat. kr. f» se tiska '.'krit. kr. fr m tinka Jkrat -••'•<• phnMakl s« plac u-ji-j" p" prostoru.
\r Mariboru 5>. marca 1HOO.
Tečaj II.
Najnovejša visa naredba fcledi jezikove rabe.
Nedavno jo razposlal predsednik vise deželno sodnije v Gradcu, g. Latterman, sledečo naredbo vsem sodnijani celjskega okrožja, t. j. sodnijam dolunje Štirskc.   Glasi se :
„lz spiskov, ki so se glede znanja in rabe slovenskega jezika pri sodnijah nedavno predložili, spoznalo je slavno c. kr. pravosodno ministerstvo, da jo v okoličji okrožne sodnije celjske, kjer večidel samo Slovenci stanujejo, mnogo (cin niclit unbodcutcndor tlicil) sodniških uradnikov slovenskega jezika le malo zmožnih (in niinder geniigendem grade imiehtig), da celo n e k t c r i teh uradnikov slov. jezika niti ne g o v o r o , še manj
pa p i s e j o.
Slavno pravosodno ministerstvo je našlo v tem povod zaukazati, da so ima pri vseh konkursih, ki se bodo raspisali , in ki »c tičejo sodniških ali pa notarskih služeh v celjskem okrožji, /nanje slovenskega jezika staviti med bistveno tirjane lastnosti, da naj v kvalifikacijskih tabelah predstojniki dotičnim prosilcem potrdijo znanje jezikovo, in da naj se pri namesto vanj i in podelavanji služeb vselej na to obzir jemlje, da ima prosilec potrebno jezikovo znanje.
To naznanjam vsled zankaza 10. febr. t. 1., št. 832 predsodništvu okrožne sodnije v Celji, kakor tudi vsem okrajnim sodnijani tega okoličja in velevam, da so imajo vsi oni predstojniki, kakor tudi vsi oni niži uradniki koneipisti in manipulanti celjskega okrožja, kteri slovenskega jezika celo nič ali dovolj no znajo, jezika z vso mogočo pridnostjo naučiti, sicer bi si imeli nasledke svoje zanikernosti sami pripisovati.
Ob enem izrekam, da imajo vsi oni uradniki celjskega okrožja, ki so slovenskega jezika popolnoma zmožni, dolžnost, du se natanko ravnajo po pravosodnega ministerstva predpisih izdanih glede rabe slov. jezika 15. marca 1802 št. 805 ; 27. jan. 1800 št. 137, in liU. okt. 1866 št. 1861 , kodar imajo občevati s strankami , ktere so samo slovenskega jezika zmožne in kedar imajo opravljati uradna dela, napravljati sodnijske zapise in odloke, kar jih jo v onih predpisih naštetih, da se v prihodnjo kolikor mogoče (nach niiig lichkeit) pride v okom vsem pritožbam v jezikovih zadevah."
V Gradcu 10. februarja 186!).
Temu   zaukazu je  le  malo   pristavljati,   ker sam  jasno dovolj
govori ;
1. je g. predsednik vise deželne sodnije po zapisnikih sam sebe pre pričal in pa svetu izpričal, da še sedaj Slovencem civilno in kazenske sodbe dela mnogo uradnikov, ki slovenski niti govoriti niti pisati ne znnjo. Da bi hotela vlada v tej zadevi kaj pomoči, ni nikjer videti in je prve dni t. 1. g. predsednik sam pripovedoval neki celjski deputaciji, da ministerstvo niti ne dovoljuje, da bi se slovenskega jezika nezmožni uradniki iz slovenskih sodnij odpravili, češ daje komaj nova organisacija dovršena, in du se torej no more zopet popravljati, prenarejati in prestavljati." Sicer se je tudi po novi or-ganisaciji že prestavljalo. A kako? Slovencem in dobremu pravosodju ne v prid. Iz Ljutomera je romal uradnik, ki je bil slovenskega jezika v pismu in besedi popolnoma zmožen, v nemški okraj, v Ljutomer pa pride menda zopet uradnik, kakor jih opisuje predstojeća naredba v svojem prvem oddelku. G. Herman, znani prijatelj slovenskega naroda in zagovornik njegovim pravicam,
je moral, „ker ga v Sibirijo niso mogli poslati", za kazen v nemški Ilart-berg; ko je prosil, naj bi ga nazaj deli med Slovence (dfl so ne motimo je prosil v haški trg in Konjice,) stala je njegovi prošnji nasproti menda „ko-maj dognana nova organisacija", ko so ga pa prestavili zopet v nemški Waitz, ni najmanje branila nepremeuljiva organisacija.
Spričevala o jezikovem znanji bodo tudi v prihodnje delili predstojniki. V zapisnikih napravljenih o jezičnem znanji sodnijskih uradnikov slov. Štirskcin je slavno ininistorstvo gotovo našlo marsikterega predstojnika, ki jo sam sebi dal častno spričevalo.. tla slovenski no zna. To vlade ne moti, da ne bi tudi takih mož napravljala'-l&fc\ sodnike o manji ali veči znanosti v slov. jeziku. Kopito sme soditi le kopitar — slov. jezik vsakdo, komur je Bog dal predstojniško službo — naj potem že slovenski zna ali no. Kako bodo slov. jezik sodili tudi nekteri onih predstojnikov, ki so sami sebi dali spričevalo, da slovenski znajo, bodo naši bralci brez poduka vedeli, če jih opominjamo na slavna jezikoslovca Norda in Zir-k c 1 h a c h a.
3. Uradnikom, ki slov. jezika ne znajo, se ni, kakor so tirjali slov. tabori, stavil obrok, do kt.erega se morajo slovenski naučiti ali pa oditi; veli se jim le, naj se ga pridno uče. Kakor mi poznamo svojo ljudi — preloženo je teh ljudi jezikovo znanje — ad calendas graecas.
I. Uradniki, ki slovenski jezik znajo, morajo so tega le posluževati občevaje s človekom, ki druzega kakor slov. jezika no zna. l'o tem zaukazu je torej viša omika — krajša pravica! In to v tako imenovani n it pred o-v a 1 n i ]i r a v n i državi Avstriji !
fi, „Nach mbglichkeit!" se ima v okom prihajati slovenskim pritožbam. Ravno ta izraz ima tako nesrečno preteklost in tako slab renome iz Schinerlingovih etc. časov, da bi nam že on sam podrl vse zaupanje , da bi pričujoča naredba kedaj zadobila kaj več veljavo kakor za oksbibitni protokol in registratuio.
Mislimo, da bo to našim bralcem zadostovalo , da si sami napravijo
mislijo ; pisati
komentur k §. 19 in slov. ravnopravnosti, in si ga potem ga ne smemo, že vemo , zakaj no!
Ozir na zadnjo čase slov. politike.
(Dalje.)
Slovenci, zlasti kranjski Slovenci so se šo le v najnovejšem času z nemarnostjo pregrešili in tako rekoč mrtvo srce Slovenije postali, ker bi neradi žalili poslancev svojih . ki so se v poprejšnjem času zares hvalevredno obnašali. Poprej, zlasti pri zadnjih volitvah pa Slovenci niso nemarni bili, temveč prav hrabro so se vedli vsi razen ubogih Istrijanov in koroških Slovencev. —■ Izmed vseh Slovanov so je z nemarnostjo naj bolj pregrešil „čtirimilionovi* narod slovaški. Ccski Nemci, dasiravno naseljenci iz nove dobe, nimajo nobenega vzroka historičnemu pravu koruno češke zopcrstavljati se, ker jim Čehi ravnopravnosti narodne nikakor no kratijo, pa vendar oni pri vsaki priliki zaničujejo starodavno historično pravo krone sv. Venccslava, dasiravno tajiti ne morejo, da so se češke dežele še le potem z Avstrijo ze-dinilo, ko jim je vladajoča dinastija prisegla, da se bo historična samostojnost
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodovimko-ronisntieeu obr»z; češki ipiul 1'rokop (Jhocbalouiek, poslovenil PodgOfiStn.)
111.
(Dalje.)
„Samosvojnosti domovine", — jame novi kralj govoriti, ko je vsa tiho, „slavi narodovi, njegovi pravici in svobodi, slavi Kriščevi hramba in zavetje pod toni praporom!" — vrže k višku kalpak in vskrikne: „Zdrav, narod moj!"
Vnovič se iz vseh grl po zraku razlegne vskrik šc močnejši ; vnovič rožlja orožje, in radostni se začno objemati vojščaki vso vprek.
Pa kmalu Toniažević paladij dade iz roke, in ta trenotek jo zopet vso mirno in tiho.
„Pozdravili ste me za svojega kralja, kraljovski prapor dali mi v roke!" — začne z ginljivini glasom zopet govoriti, „ali no meni, tomuč tam-lc mojemu očetu se spodoblja bosuiški biser, dokler še ni blagoslovljena zemlja v svoje naročjo spivjela njegovega telesa."
Sam jamo prapor odpenjati s zlatih pripon; odpne ga in dade praporiščo perjanikom nazaj, stopi h kraljevomu šatoru, z Uadićevo pomočjo razgrne široko zaveso in drži odgrneno zato , da bi bilo vidno, kaj se godi notri. Hladan stopi Tomažević k postelji, kjer počiva mrtvi kralj in s praporom pokrijo truplo.
Vojska ne vriska, ali vendar z veliko čestjo gledajo svojega novega kralja.
„Kakov sin jo to l" — menijo se na glas. „0j, — dobro nam bode njegovem varstvu, dober Bin tudi dober vladar!"
Tomažević zopet pride iz šatora; težko se zmaguje, težko žalostno in bolestno drži, raji bi zavrisnil od veselja, da se mu je tako posrečilo. Samo dva sta, samo dva poznata, kako mu polje v srcu , vojvoda Radića in - Ilija.
„No, ti si že srečen," — omeni sam sebi vojvoda, „zdaj lo šo jaz, da bi le še meni sreča bila ugodna! — O Katarina!" — razotoži so, „samo enkrat bi počini) v tvojem naročji, potlej pa bi v blato zagnal bosni-ško krono, da krono vsega sveta; zarad nje šc ne bi upal se kaj takega."
„Lo skrivaj se," — šepne zopet Ilija, „srce ti poskakuje, ker se ti je posrećilo, zločin, obraz ima pa žalosten. Lo čaki!" —■ nagrozi so mu, „kadcr ti jaz izbudiin vest, potlej bodeš pa zares žalosten!"
Tomažević ne sluti, da mu je kazen žo za petami. Miran stopi me vojščake, ali na enkrat ostrmi nepremekljivo gleda na kujavi Belaj in naposled vskrikne: „Ali vidite, kaj jo to tam-lcV
Vrata so na stežaj odpro, Vukmanovi prapori zginejo s zidovja, in skozi vrata so prikaže oroženo spremstvo, spredaj pa Vukman.
„Itazvrstito se ! Orožje v roke!" — ukaže Tomažević, „kdo zna, kaj namerja ?"
Ali ta provod kreno lekoj h kraljevemu taboru in razvije beli prapor na znamenje, da jo mir.
„Kaj pa je to?" — povprašujejo se vojniki, „saj belajska trdnjava stoji na temenu ž.ulovini (Granit-) skalam, oholi Vukman pa se je tako ponižal, da nas ide prosit milosti."
Z glasnim godrnjanjem pozdravijo Vukmana in njegovo spremstvo, toda Vukman se ne zmeni /a to, kar Tomaževiču se bliža s svojimi sprcinniki, Tomaževiću, ki stoji pred svojimi perjaniki.
Vuknian razvsedo konja in stopi precej k Tomažoviću.
dežel korane češko vedno neoskrunjena ohranila. Ubogi Slovaki, ki se v prahu vijejo pod težko peto brkatih Magjarov, dasiravno so bili nekdaj gospodarji cele rajske dežele, ktero jim so Magjari i lOrovo silo odvzeli, imajo sto in sto vzrokov zoper historično pravo ogerske krom', ktero je njim le starodavno historično krivo, protestovati ter ignorirati ga, dokler jim Magjari tolike narodne svobode ne privoščijo, ko Cehi svojim Nemcem in dokler tudi češki Nemci historičnega prava korono češke ne pri zna jo. Ali vendar so je zgodili, kar se nikdar več zgoditi ne sme in kar jo skoro grdo povedati, da se je pri volitvah pred tremi leti sila mnogo Slovakov magjar-skemu žganju in denarju zapeljati dalo v pogubo svojo. Vslcd tega so pri volitvah po vsej Slovakiji le magjaroni zmagali in zatirani „štirimilionovi" narod ni mogel na vse zadnje ni enega pravega narodnjaka v toliko važni poštanski zbor za zastopnika svojega poslati. — Pa tudi marsikteri .slobodan sinko slobodne trojedno kraljevine" je pri poslednjih volitvah pokazal, da ga magjaron precej v vreči ima, če mu le plača polič vina in — još nešto drugoga! — Da tudi tisti vitežki Hrvati, ki pod vodstvom Strossmajerja in Mrazoviča spoznavajo, vrlim Cehom enako, za najbolji .železni oklop" ono značajno rodoljubje, kterega tudi najsilnoji oportunski valovi premekniti in na krivo stezo zapeljati ne morejo, tudi Pozoraši, ki zoper sedanji hrvaški „beamten - landtag" in zoper vse sklepe njegove protestujejo in to s polnim pravom, ker se je volil po oktroanom, le magjaronskiin velikašem ugodnem volilnem redu, tudi oni so po mojem mnenji kolikor toliko nemški-magjarski hegemoniji vratca odpirati pomogli, ker niso hteli nikdar prav odločno k Čehom in drugim federalistom v djanji pristopiti in skupnih avstrijskih državnih zadev pripoznati, ampak so se vedno le raji za magjarsko opozicijo, ktora je trdovratno le personalno unijo povdarjala, skrivali, tako dolgo, da jim so se zviti Magjari za hrbtom z bečko vlado pogodili, s (,'is-lajtanijo vsaj na videz nekako realno unijo napravili in Hrvati! — na cedilu pustili. Tako si so Hrvatje kolikor toliko sami krivi, da jim se zdaj tako neprijedso pod nos — kadi. — Dualizmu pot gladili so tudi srbski poslanci, kteri so srbsko vojvodino v Peiti menda že zdavnaj za vselej zapravili; kakor tudi poslanci romanski, kteri so do zadnjega v peštanskem zboru sedeli, dasiravno jih je v blaževskem taboru (na Krdeljskem) zbrani lastni njih narod enoglasno za .izdajalce" razglasil, ako iz njega ne izstopijo in so domu ne povrnejo. — Tudi „Voljsl'reundlorji" so pri tem delu svoj delož imeli, ker niso za uresničenje ravnopravnosti narodov in druge takovo „bodalije" nikdar nič storili, temveč še svojim najvećim nasprotnikom čudnim nemškim liberalcem .rogovileže" slovanske, ki BO se predrznih to zahtevati, kar jim gro pred bogom in pred ljudmi, napadati in šeipati pomagali, ter jim „revo-lutioniiren imtionalitiitenschvviiidel", „gottlosen sprachenkultus" itd. očitali. S tem niso služili Bogu, niti cerkvi, niti Avstriji, niti sebi. Bogu ue, ker je pošteni Slovenec Bogu tako ljub, kakor Nemec, torej mu so ni treba šo le ponemčevati, da bi ljubezni božje vreden postal; cerkvi ne, ker so ravno Slovani cerkvi še naj bolj vdani ; Avstriji ne, ker nas že zdrava pamet uči in tudi skušnja it poslednjih 20 let prav očitno potrjuje , da niti politična ustavna, niti corkvenena svoboda in tudi obe skupaj ne umreti in ne bosti nikdar mogli brez djansko ravnopravnosti vseh narodov Avstrijo i/, čedalje veče stisko rešiti in v pravi red spraviti; sebi ne, ker so Cehom in drugim Slovanom z liberalci vred jamo kopali, pa so tudi kakor ligura kaže, sami precej globoko v njo padli. Tako se je spolnih) kar jim je vsakdo prerokoval, kdor je imel kolikaj soli v glavi, dasiravno so oni v svoji nemški visokosti, učenosti in modrosti vse takove preroke prav zaničljivo s .ignoranti" pitali. Mnogo je razen tega vsega delalcev bilo, ki so dualizmu vedoma ali nove-doma pot gladili, in s tom sami sebi jamo kopali. Toda vrata na stežaj mu odprl in brez mandata v imenu Slovanov slovesno instaliral ga je vendar le tisti nesrečni oportunski duh, kteri neslovanske Poljake že od nekdaj, nektere slovenske rodoljube pa ša le od poslednjih volitev navdaja. Čeravno Poljaki, Slovenci in Tirolci, kakor pravijo na Dunaj prišedši dualis-ma več podreti niso mogli,   vendar jo bila njih sveta dolžnost raji mandate
i položiti in poslanstvu se odpovedati, nego zanj glasovati in uresničevati ga pomagati. -  Poljski in slovenski oportunici so tedaj največ krivi, da t uaši
j liberalni in ustavni, večidel slovanski Avstriji še bolj ko poprej „le Nemcu Magjaru se sreča žari", kajti pozabiti so ne sme, daje naHrvaškom magja-
Ironitvo federalne pozoraže še lo potem nadvladalo, ko so .praktični" slovenski poslanci zaies občudovanja vredno stanovitnost svojih volilcev s tem poplačiili. dn so, izneverivši se Čehom in svojemu lastnemu programu, s sebičnimi,  iieslovanskimi poljskimi   sanjarji se združili — kakor je dr. Toman
I v svojem imenitnem govoru pred glasovanjem za dual. adreso sam povedal, v kopanje „groba našemu življenju,' v odobrenje razparanja Avstrije na dvoje, in v uresničenje tistega cislajtanskega  centralizma in neliberalnega
j liberalizma, zoper kterega je zgoraj omenjeni g. doktor pri pozameznih postavah vedno glasoval, v roicbsrathu ga .strašno krivico posameznim deželam in narodom" imenoval, na zadnje v kranjskem deželnem zboru pa ven-lar le trdil, da je nova ustava — nova   sreča. — (Dalje prih )
Pisma \l Peterburga.
m
(Rusija v A/iji.   Buhari.   Angleška in ruska politika v srednji Aziji.   Nove železnice.)
Kakor nas dosedanje izkušnjo uče, v srednji Aziji no bomo pred pra-vega miru imeli, da pridemo do indijskih moj. S takimi sosedi, kakor jih /daj tam imamo, stanovitnega miru ni nadjati se. Ko sem Vam zadnjikrat o turkestanskib zadevah pisal, sem šo druge misli bil. Takrat sem mislil, da je nesreča Buharce podučila, dajo naj bolje zanje, ako so mirni; saj vedo, da z nami nič ne opravijo. Toda najnovejše dogodbe na Iiuharskem kažejo, da sem o azijatskein značaji napačno sodil. Komaj je buharski ban pogodbo miru z nami podpisal, se mu spunta sin Kati-Turja in več begov ž njim, in sicer zato, ker se je ban z nami pomiril. Puntarji pripravijo bana v take zadrege, da mu ne ostane druzegn, ko našega generalnega guberna-torja pomoči prositi, — pomoč , ki mu se dovoli. General Abramov dobi povedjo, iz Samarkanda po puutarjib planiti, kar so hitro zgodi. Abramov puntarje v malo dnevih raztira. Kati-Turja obljubi zopet pokoreu biti svojemu očetu. A komaj se Abranov v Samarkaud vrne, spunta se Kati-Turja z nova. Genornl Abramov mora zopet nad njega. Zopet zmagan, Kati-Turja iz dežele pobegne, se ve da z namenom, da se o prvi priliki zopet povrne. — To je generala Abramova prisililo, da nekaj oddelov svoje vojske bolj na jug postavi, da vojaki se tam v trdijo. Na to strašen hrup na Angleškem. Angleški časopisi ne vedo več, kaj bi svoji vladi prav za prav svetovali, da se odvrne nevarnost, ki, kakor pravijo, zdaj Indiji od naše vojsko v srednji Aziji preti. Oni hočejo, da naj se Angličani polaste Afganistanu, drugi zopet, da naj so to ne stori; še drugi zahtevajo, naj anglež-ka vlada o teh zadevah v diplomatičue razgovore z nami stopi in naj nam predloži, da se naše meje na juga v Aziji tako vredti, da mi Kitajski Zii Bubaro in Kavkaz za vedno večne čase za svoje meje pripoznamo. Toda. nam se angleška vlada premodra zdi, da bi si tam zadrego na glavo kopala kjer je treba ni. Ako nas nemirni Azijci prisilijo, ves kraj notri do indijske meje pod ssojo oblast vzeti, nas strah pred Angličani gotovo ne bo zadržavah Skrb našo vlade mora biti, da se enkrat mir ustanovi v srednji Aziji; ako se to drugače doseči ne da, je treba, da se podvržo šo tisti kos srednjo Azije, ki jo med nami in Indijo. Posebnega truda bi nam to prizadjalo. Vojskiiiii odeli generala Abramova imajo zdaj do Indije skoraj bliže nego do Taškenda. Toliko se je naša vojska lanskega leta od Taškonda proti jugu pomaknila. Pri sedanjih okoliščinah moramo želeti, da bo kmalu do tacih mej pride, ki nam mir zagotovljajo; in to meje bi bile indijske, še le, kader so to doseže, bo srednja Azija za nas pravi pomen dobila. Onda se be šc le kupčija na tisto stopinjo povzdignila, ktera se ji spodobi. Onda
„Ni lehko kljubovati kraljevi moči," — jame govoriti, „zato sem prišel poklonit se svojemu kralju; verujem tvoji obljubi, pelji me h kralju!" —
„Kralj stoji pred teboj!" — odgovori Tomažević oholo.
„Kaj?" — povpraša iu začudi se Vukman in stopi nazaj. „a kralj Štefan, tvoj oče ?"
»Kralj Štefan je mrtev," — odgovori Tomažević, „zdaj pa sem jaz Bošnjakom kralj."
Vukman skloni svoje kolono pred njim in vsklikne: „0j, srečno uro sem prišel, ti si mlad kralj moj in hraber ! s čilo hrabostjo se sestri pa veledušnost! Jaz te pozdravljam za svojega kralja, ti pak me sprimi za zvestega slugo."
Tomažević nekoliko časa strmi va-nj, potlej pa se obrne k perja-janikom: „Ali čujete bolajskega župana ? Kaj in kako pa zdaj, kaj menite V" —
BAj, jasni kralj I* — oglase se nekteri zato, da ne molče vsi, „mar-siktero krvavo rano nam je zasekal, marsiktere naših tovarišev je za zmerom zaspal tam pred skalo pred njegovo trdnjavo."
„Ali vendar ste mi vrnili vse", — segne jim v besedo Vukman, „za eno samo ste mi vrnili dve, ker ste mi toliko hrabrih vojščakov podrli v prah, in da zdaj milosti prosim tu-le, to je vaš sad."
Perjanici si gladijo brade, Vukmanovc besede so jim kaj po všeči, prav vidi se jim, da.
„No čuli ste, junaci, bolajskega župana!" povzeme zopet Tomažević, „še meni je ponos to, hvala hrabrega Vukinana. Kaj menite, ali ne bi bilo lepo, da s truplom mojega očeta vred zakopljemo tudi vse sovraštvo , da bi vendar enkrat konec bilo vsega nemira v liosniV"
„Dobro, tako tako, jasni kralj!" — razvesele se perjanci, „lepše: hrabri belajski župan z nami nego zoper nas."
„Nuj, Vukman," — obrne se k županu Tomažević, — „prizanašam ti vpor, nad'jam se, da nikdar več ne razkališ svoje vernosti!"
»Kdo ne bi bil zvest takemu kralju, kakoršen si ti, gospodar moj I*
— odgovori Vukman ves pokoren. „Zdrav, kralj moj — Štefan Tomažević !'
— zakriti in vse njegovo spremstvo za njim.
Kakor so se bili pogovorili, tako je vse, da so prevarili obe stranki.
Se ta dan Tomažević zapusti tabor okrog belajsko trdnjave, pred ktero so je polastil krone, in s svojo vojsko vrne so domu, Vukmau pa t njim, zato. dn bi tem poprej vse pripravil za slavni pogreb kralja Štefana in za prihodnje kronanje.
Kraljevo truplo perjanici neso v svoji sredi, truplo zavito v prapor, da ga nihče ne vidi; samo praporiščo neso pred njim. Ilija ide za mrtvim kraljem s tistim čudno bolestnim in jeznim obrazom še zmerom. Za njim še le koračita Tomažević in njegov strijc Radić ; ne upa so Tomažević pred ostalo vojsko iti za mrtvim očetom.
Tak je bil konec zasade ob belajskem gradu.
IV.
V sv. Janeza samostanu v Sutisoi je vse glasno in živo : imajo molitve za kraljem Štefanom, ki ga denes pokopujejo v samostansko rako. Prapor so vzeli z rakve, s sponami, s zlatimi žrebljiči zopet pripeli ga na praporiščo, in ko v rako spuste in s kamenom zapro jo, Tomažević vzeme prapor v roke in ves čas med molitvo drži ga v roci, potlej pa nese in prisloni ga- na oltar Bogu na dar.
^ Že nikogar ni več v cerkvi. Tomažević jo prvi šel ven s svojo materjo Vojakcijo, ki je čez dolgo časa šo le zdaj zopet prikazala so na dvoru,
ni druzega treba, ko parobrodstvo po rekah Amu in Sir vrediti in železnico i od araljskogu jezera do hvulinskega morja napraviti, —železnico, o kteri na t ilruzeia mestu tega pisma bolj obširno govorim — in napravljena je naj i krajša in naj varnejša pot iz Indije v Kvropo; pot, ki je že v srednjem ; veku slovela, pa petem zanemarila te zavoljo surovosti Turkestaiicov m vsled j tega, da se je pomorska pot okolo Afrike našla. Parobrodstvo po srednjo- 1 azijskih rekali, in železnica med aralskiin jezerom in hvalinskem morjem pa I bi zopet poti čez srednjo Asijo preilnost dali pred vsemi drugimi poti, ki | zdaj i/. Indije v Evropo vozijo. Opustila bi se dn malega dolg« pol okolo t Urike. Parnega kotla, ki se Rdečo morje imenuje, bo mornarji ogibljejo, c kakor peklenskega bivzdna. — stroški pri Suecu bodo taki, da kupčija ne i bo basni imela od sueekega kanala, ako so kedaj dodela. Pri kupčiji z i Indijo sto nekdaj obogateli Genova in Benetke; naj vei bogastva, ki se s zdaj na Angležkem nahaja, je prišlo iz Indije. Lehko si jo tedaj misliti, I kako imenitna bi bila ta kupčija za nas, ako bi se v Rusijo in čez Rusijo 1 napeljala. Mi bi z Angličani gotovo dobro sosedovali, kakor se spodobi | dvema izobraženima in velikima državama. Ako imajo pa Angličani po- < sebne, nam neznane vzroke, se našega sosedstva bati, nam ni nič mar; mi ! nismo krivi, da se že na vsakem bazaru , ludi naj manjše vasi, gorostasue ; Indije — ki šteje PilJ milijonov prebivalcev — O nalogi govori, ki jo ima Rusija v Indiji spolniti.
Da to, kar sem o kupčiji z Indijo ravno kar omenil, niso gole sanje, je naj boljši doka/, to, da je že neko društvo, kteremu st:i načelnika gg. Lazarev in Muller, pri naši vladi za pravici prosilo, železnico odhvalinskega (kaspičkega) morja do araljkega jezera napraviti. Ta železnica bi ne bila daljša, ko tista iz Trsta v Peč. Nadejamo se, da bo vlada privoljenje dala k temu.
Bazen tega Vam imam o naših železnicah še marsikaj veselega posedati. Naj pred Vam povem, da ste toliko važni železnici iz Orela v Vi-lebsk in iz Krnska v Kijev že odprti. Napravili smo jih sami in prav v kratkom času dodelali. Gibanje na obeh je tako živahno, da že zdaj vozovi ne zadostujejo, kar jih imati. V Kijev je na ravno minoli sejni toliko ljudi privrelo, da jih niso mogli pod streho djali, in kupci so neki vse prodali, kar so pripeljati. Če bi že tudi tista od Kijeva do Balte dodelana bila, ki bo v razmeri k drugim kratka in ki jo tuji mazači že tako dolgo delajo, bi bila jug in sever če zdaj po železnicah zvezana. Brž ko ne, bo ona iz Kurkska v Taganrug, ki so jo še le lansko poletje zaceli delati in ki bo še enkrat tako dolga, ko ravno omenjena iz Balte v Kijev , pred zgotovljena. Daljava iz Kurska v Taganrog čez Harkov jo veča, ko tista iz Trsta v Prago, a vendar ima del to železnice — od Kusrka do Harkova že prihodnjega meseca junija in oni od Harkova do Tagunroga novembra meseca odpreti se ; to se nam zagotovolja od prav zanesljive strani. To železnico dela vrlo domačo društvo, o kterem sem Vam že v prejšnjih dopisih obširno govoril. To, kar smo dozdaj o sposobnosti domačih podv/.elnikov skusili, nas uči, da sami naj bolj in naj bitreji dobimo in da nam zapadnjakov treba ni. Železnica iz Jelizavotgrada do Aleksandrovska se ima odpreti te dni. Potem pride na vrsto del od Aleksandrovska do Kremenčiiga in mesec pozneji oni od Kremeneuga v Poltavo. Kazen teh se imajo letos odpreti tista iz Sora-jeva v Jaroslov, od Koslova do Tombova, od Orela do Zeleca, od Grijaz do Borisoglebska, od Tiraspola do Kišinjeva in Finlandska. (Dalje prih.)
I) o p i s i.
Iz Foaavinja, 8. marca. [Izv. dop.] —c. Nikoli še niso bili naši uemškutarji tako pohlevni, nikoli še tako prijazni tudi proti znanim rodoljubom, kakor okoli dneva volitvo deželnega poslanca. Celo dva najokrog-lejša   ogla   celjskega   festungsvicreka   sta   se   kazala   tako   rahla proti
onadva sta prva zapustila rajnkega. Tudi udova Štefanova: Katarina Ko-sarevna jo šla že iz cerkve, Katarina, ki je najdena bila na kamenu nad kraljevim grobom, saj njo je najhujše zadela nagla soprogova smrt, največ vzela jej. Vidi in pozna, če tudi jej šo zmerom dajo vso mogočo čast, da jo tako česte le zarad naroda , in zato, ker je hči mogočnega hercegovinskega gospodarja — Štefana Košarica; vendar-lo vidi in in pozna, da jo težko gleda ošabna Vojakcija, ki je ne more prijazno pogledati. Dolgo časa je odovela Kosarcvna klečala na grobu še, ko ni bilo že nikogar več v cerkvi, le njena družina in dva moška — vojvoda Radič in llija.
Vojvodi niso bili mrtvaški obredje na mari. Ves je bil zamaknen lo v krasno Kosarcvno, s ktore ves čas nikamor drugam ni obrnil svojega ognjega očesa.
Ilija pak je zvesto in odkritosrčno slavil pogreb in spomin na svojega kralja, toda vendar časi je tako zvesto pogledal kraljevo vdovo, na vsem sveti tako , kakor bi zdaj njoj hotel biti tako veren, kakor jo bil poprej kralju, kakor bi hotel njo ljubiti poslej tako, kakor jo kralja ljubil doslej. Ko je kraljica šla iz cerkve, smukne za njo in spremlja jo, kakor senca stopinje. Kosarevna to zapazi. Ker je vedela, kako je bil zvest kralju, zalivali so mu s prijaznim nasmehom za teko vernost.
Vojvoda Radić od daleč gre za njo; zapazil je ta nasmeh in razsrdil se za tega delj, celo zavist se vžge v njem. „Ta stari pes," — plunejezen, „ta vrag še njej hvalo ima za to, da no zna za kaj; jaz pa tako koprnim po njenem pogledu!"
Vse je ž tiho, le menihi še pred velikim oltarjem molijo za mrtvega kralja; njih mol' e se slišijo po samostanu, v sobo pa ne, kjer se Tomažević o važnostih raz   ivarja s svojo materijo.
„Vcnd si res postal kralj, sin moj !" — opomni Vojakcija in z materinskim p losom pogleda sina, „moje drzovite sanje so se vendar-lo uresničile!" (Daljo prih.)
našemu zahtevani i, kakor da bi se hotela od testungsvireka odluščiti in na obrazu se jima vidi, kako so stiskali rep med noge. Našo posavinje hrani čvrstega, lepo izraščenega pogumnega kmeta. Potujčenu meščanstvo mu jo ■operno, kjer so cimi nekaka prazna oholost, piajestetlčna sirovost inštimana zatelebanu^. Da bi mi bili postavili taka kandidata kakor sta gg. Seidl in Possek, bi so nam bili na ves glas smejali, bodisi da nimamo drugih mož, ki bi nas znali zastopati, kakor enega penzioniranoga stotnika in kmečkega grajšaka neučenega. Takim ljudem, ki ne gledajo na nič druzega kakor na to, njihov kandidat na program liberalnega verfasangstrajstva, to jo, slepega odnarodovanjn prisega, ni mar za blagor našega ljudstva. Le nemš tatarskemu enostranstvn je bilo mogoče postaviti taka kandidata, kakor gg.Seidlna in Posseka, Ko je bil prvi letošnji pust v (iraiieii pri svojem sinu, sem ga slišal reči : Ne kandidiram rad, pa vendar kandidiram in moram kandidirati, ker bom voljen in moram voljen biti. Da je resnico prerokoval, /daj vemo. Da je moral izvoljen biti, zato so skrbele grozne priprave pred volitvijo in pri volitvi. To nam priča na tisoč zbranega mestnega fakinstva, ko je ta dan kričalo na komando: Zivio Seidl; to nam priša tista človeška zver, ki se je s prazno dvokolico skoz ozko ulico z vso silo v skupaj stoječe kmete zaganjala, da so padali na tla ; to nam pričata žendarma, ki sta raji nejevoljnim kmetom protila, kakor da bi bila tako očitno zoper kazenski zakon in zoper človeško zdravje grešečega grozoviteža odstranila; to nam priča mladi črtrtošolec (i., ki je prišel z enim volilcem svoje rodbine prod dvorano okrajnega zastopa, kterega podučevavšega svoje ljudi o tedanji volitvi so zaceli klofutati, in ko jim ta v hišo možnarjevo uide , hitelo je nekaj slonov kulturnikov za njim iu ga tukaj pehalo. To priča pravici in miru služeča policija prispevša nedolžnemu mladenču v pomoč, ki je pa njega na mesto sirovih hudodelcev v zapor gnala. To priča še mnego enačili pripetljejev, ktere si moramo zvesto v spominu ohraniti , da si znamo nepristransko sodbo napraviti, kedar bo govor: o hohere bildung und feinheit der sitten. —■
0 gospodu Posseku je rekel eden njegovih kmečkih sosedov: Ta naš poslanec?! Le dva klasa sem študiral, pa som že pred 10 leti to pozabil, kar on ve. Mi imamo dovolj prič o čistem prepričanje naših prostih kmetov in njihovi slovenski pisavi. Tukaj naj sledi list, kterega je pisal kmet Šorn, že siv starček kot odgovor na prošnjo, da bi med svojimi ljudmi delal za dr. Leitmajerja. Pismo se glasi od črke do črke tako-le: Častiti gospod !
Vašo sem poslano priporočim za Vašega kandidata Vam nazaj pošiljam, kajti moje poštenje mi ne pripušča, da bi v moji okolici razglašal in priporočal kandidata, ki še nikoli ni za našo reč ne pikico storil, in ki je med nami Slovenci sploh neznan, pa mi tudi po nobeni ceni ni mogočo na take zaupati, ki so le takrat Slovencem sladikajo ter se kot Slovence oglašajo, kedar bi radi od Slovencev izvoljeni bili, ali kedar se mastne službe razpisujejo, drugače pa vso hvalijo, kar je neslovanskcga. Ne morem si pa kaj, da Vam častiti gospod očitno povem, da kdor za poslanca kmečkih občin izvoljen biti hoče, ni zadosti, da je rojen Celjan in zmožen slovenskega jezika, kajti to nam malo ali nič ne koristi, temveč on mora biti v djanji pravi domoljub Slovenec z dušo in telesom.
Daje izvrsten govornik je vse mogoče, lepo in dobro, ali nam zopet od takega kandidata koristi no pride, kajti če ni duha slovenskega, tudi ni mogočo Slovence zagovarjati. Verjem pa, da mi Slovenci naših nasprotnikov za poslance nikdar volili ne bomo, conam ravno zlato gore obetajo, kajti mi jih dobro poznamo. —
Dokler ima Posavinje tako moža, ne bode nemškutarstvo so še naprej šopirilo po naši domovini.   Tudi prepričavne in gladko tekoče zgovornosti so je med našimi kmeti toliko pokazalo, da bi jo pri mnogoteremu poslancu v Gradou v izgled postavili, ki se morda držijo gesla: Kdor molči i Vse živo dni,
Na jeziku škodo ne trpi. Iz Vojnika 7. marca. Štirje tedni so pretekli, kar smo poslali pravila Čitalnice c. kr. namestniji v potrjenje. Ker nam po postavi ni treba še dalje čakati na odlok, vabimo vse poštene okoličane in prijatelje našega naroda, da se jih v velikem številu vpiše, da zamore tem lajše doseči svoj namen, biti šola našemu odraslemu ljudstvu, Vpisuje se pri trgovcu Vogol-nu v Vojniku. Plača na mesee znaša .'SO kr. Ker nameravamo napraviti tudi izposojevalnico knjig, prosimo naše rodoljube iz tukajšne bližine, da bi nam blagovolili poslati kako lahko razumljivo knjigo, če jo morejo pogrešati.   Duh lahko zadremlje, čo nima vedno hrane in spodbuje.
Osnovalni odbor.
Iz Zagreba, (i. marca.   (Iz. dop.) Prihod Nj. Veličanstev je na ponedeljek ob osmih na večer napovedan.   Kamor človek pogleda, no vidi ^ nič drugega, kakor samo priprave, in povsod le priprave za čem sijajneji sprejem Nj. Veličanstev.   Naš mestni magistrat in kr. oblastnije so za spre-I jenine priprave ze  čez stotisoč goldinarjev  potrošili.   Koliko pa privatni! . Kamor se  človek ozre, povsod  vidi slavoloke, piramide, obiliske, fontenc, zastave na visokih majih, vsakorstne grbo, sliko Nj. veličanstev, vence in gir-lande iz hvojevine, bršljana in građena, umetno vezena pregrinjala, razno-I barvene lampione in lampice v sto in sto tisočih.   Kader se bodo vso naž-gnlc, bo zares Zagreb plaval v morji bliščobe iu svita.   Pa ne samo mesto ( se bo razvetlilo , tudi vse bližnje prigorje bo v bengaličen ogenj postavljeno, posebno razvaline Samoborske, Podsusedsko in Medvedgradsko.   Samo nekaj t ne ho razsvetljenega! Kaj mislite kaj? — .Spomenik Jclačiča bana! Prisil -, je, kakor se govori, iz Pešte nalog, da so ta naš spomenik, gotovo najlepši kinč mesta, no sme iluminirati.   Res je, iz političnega pogleda bi iluminacija , spomenika Jelačiča bana pri denašnjih okolnostih bila neko protislovje, kaj-, ti njegovo zasluge za hrvaški narod se ne strinjajo s sedanjim političnim stanjem.   Stvar se pa ne bi smela iz političnega stala soditi, kajti tu velja Nj. veličanstva sijajno sprejoti, ki kot ustavna vladarja ne stojita za nobeno
stranko, nego enakomerno nad vsemi, in iz tega stališča l>i bilo razsvetljenje spomenika Jolačiča bana celo opravičeno. Svet nejevoljno mrmra, ler pravi da razsvetljava ne velja toliko potrjenju z Magjari sklopljene uniji, kolikor več potrditvi in manifestaciji udanosti. vernosti in štovanja naproti osebau. Nj. veličanstev. Govori se, da je šla zastran tega posebna deputacija meščanov pred bana, ter očitovala, da če niti magistrat niti kr. oblastnije nočejo Jelačičevega spomenika dostojno razsvetliti, ga hote oni sami na svoje stroške Morebiti se v n.erodajnih krogih še v zadnji uri glede tega premislijo. Toliko je pa gotovo, da priprave za razsvetljenje spomenika, ki so se bile že pričele, so zopet obustavljene. Tako daleč je pri nas že prišlo! - Inostrani svet je že začel od vseh strani mnogobrojno prihajati. Nadejamo 86 ga mnogo. Železniško društvo je voznino iz Gradca, Ljubljane, Karlovca in Siska v Zagreb in nazaj za polovico znižalo. Po kvartirih je toliko popra-sevanje, da se v glavnih ulicah za izbo z enim oknom in eno posteljo za ano noč že '20—25 gold. zahteva. Če bo vreme godilo, utegne sprejem zares veličanstven biti. Če bi jaz bil kritik, ter bi imel sodbo o sprejemnih pripravah izreči, jaz bi djal: vse jo dobro in lepo, samo eno ne, in to je neka neharmonična zmešnjava v zastavnih barvah. Cesarski, bavarski, hrvaški, slavonski bandori vise pomešani s slovanskimi in magjarskimi trobojnicami, da je strah! Kolikor se zdaj ve, pridejo v suiti Nj. veličanstev grof in^ grofica Andraši, grof Reust, ministri Redekovič in grof Festctič, knjez Taxis I gospo, knjez Hohciilohe, grofovi Paar, Hclegarde in Zicbi, baron Nopcsa, vitez Branil, dvorski svetovalec Papaj, oherstari Reck in Kraus , in major Grlic. — Pripravo za sprejem Nj. veličanstev so naš ravnokar skupaj sedeči sabor celo v zatišje potisnile. 0 njem malo kdo govori, pa kaj hi so tudi o njem govorilo, ki ima komaj vsaki tietji, četrti dan eno sejo. Do zdaj je samo toliko storil, da je sprejel zakonske osnove, ki jih je bila banska konferencija izdelala, naime osnove o ustrojenji autonomne domače vlade, o pre8trojenji županij , mestnih magistratov in selskih občin, in kako naj bi se zadruge razdelile. „Pozor11 je delovanje našega sabora s tem prav resnično karakteriziral , ko je rekel, da ho sabor zakonske osnove banske konferencijo tako sprejel, kakor jih je ona sama izdelala , banska konferencija jih je izdelala, kakor so bile v njenih odborih sestavljene, v odborih so bilo tako sestavljene, kakor sta jih Rauch in Zlatarovič diktovala. ker sta jih pa ta dva tako diktovala, kakor sta jima Andraši in Redekovič iz Pešte suflirala. bo ergo naš sabor njemu predložene zakonske osnove tako potrdil, kakor je Andrašijeva volja ! To bo vso šlo kakor po telegrafu. Kazen teh zakonskih osnov se naš sabor šc posvotujc o instalaciji bana, in o ustauovljenji vseučilišča, ki se pa no bo imenovalo Jugoslovansko", nego vseučilišče kralja Franjo Josipa.
0 sprejemu Nj. veličanstev in o daljnem delovanji sabora prihodnjič.
I« Prage 1. sušca. [Izv. dop.] — V zadnjem dopisu sem rekel, da je vlada prepričana, da ravnanje s češkim narodom, kakoršno se jej jo izljubilo do zdaj, ne more daljo trajati; rekel som tudi, da vlada za to njeno prepričanje nič ne stori in iz sledečega morete viditi, da vlada svojemu prepričanju ravno nasprotuje. G. Kratochvvil in drugi meščani iz Melcehoste v Vclvarskom okraji so hoteli napraviti 7. t. m v Velvaru tabor, na kterein bi so bilo imelo rešiti prašanje, bi li no bilo češkemu narodu na prid , ko bi podpiral Ogre v njih političnih zahtevah, in ko bi imel spravo z Ogri za pot, po kteri bi se dospelo k spravi s Čehi. — Ta tabor jo romal za onimi preteklega leta; tudi ta je prepovedan, ker je njegov program (kakor skoraj pri vseh prednikih) presplošen, in stališče, s kterega bi se omenjeno vprašanjo imelo rešiti, premalo razločno. Omenjenim gospodom jo bilo ob enem dovoljeno protestovati proti tej prepovedi pri namestništvu, kar so tudi storili. Spominjali se boste na lanske dogodke pri tacih prilikah, torej lahko vidite, da smo šo zmerom na istem mestu. Zgodovini toga poslednjega tabora no manjka nič druzega, kakor da se osnovalci šo kaznujejo, kar se zna šc vse zgoditi; ni nič nemogočega to. Zraven tega nam pa poročajo časopisi iz vseh krajev Češke, da so so razpustile kakšne „Rescdo" (Čitalnice), ali kakšna okrajna zastopništva, ali da ta ali oni predstojnik okrajnega zastopa ni zadobil potrjenja itd. To so torej tiste namere k naši spravi! Tu mi pride na misel neki članek „Pr. A." proti „Korani", ker je zadnja, menda ravno o tej reči pisaje, rekla da to ne gre! „Pr. A." je bila se ve da tekoj tu in nam jela naštevati naše grehe, nam predmetavala nedoslednost, ker zdaj kličemo postave na pomoč, na drugi strani jih pa ravno mi naj bolj žalimo z našimi »neumnimi* (sicl) tabori in demostraticijami, našega cesarja žalivimi volitvami v okrajno zastope i. t. d.; mislite si drugo lehkosami, saj so te baze listi vsi enaki, kakor tisti krajcar, kterega veljajo Najljubše bi jim so ve da bilo, ko bi mi volili one može, ktere nam predpisujejo oni, k drugim rečem pa držali križem roke, in gledali kaj so godi z nami, ali pa še rajši bi so ve da imeli ko hi hoteli trobiti vsi v njih rog. So vo da se to pri nas na Češkem no zgodi tako lahko kakor drugod. ker se Čehi držimo gesla našega Riegera »Ne dejme se!"
Iz Prage, :S. sušca. [Izv. dop.] — Dr. Ranbans je zapustil pred-včeraj naše mesto. Listi, posebno dunajski, prinašajo dopise iz Trage , po kterih bi moral vsakdo misliti, da je dr. Ranhans v resnici prišel v Prago, da bi vpeljal spravo Čehov z vlado, ali vsaj stališče pozvedel, na kterem hočejo Cehi stati. Listi pripovedujejo dalje, da je govoril Ranbans z dr. Slavkovskjm in drugimi, ter da je previdel, da so Mladočehi s Staročehi v državnem obziru zedinjoni, iu stoje obe stranki trdno na podlagi znane Vam deklaracije čeških deželnih poslancev, ter se iz tega stališča nikakor ne premaknejo. — Da je prišel dr. Rauhans iz onega namena sem, jo čisto mogoče; iz zanesljivega vira Vam pa morem naznaniti, da ni z g. dr. Slavkoskvm o teb zadevah čisto nič govoril, marveč o čisto privatnih. — Kar se tiče izvede-nosti, ktero si je dr. Banhans tu pridobil, rečem še enkrat, kar sem že davno enkrat rekel, da so Čehi v državopravnih zadevah češke krone edini, da so izročeno naše zahtovo v onej doklarac
in da dr. Ranbans ne bo našel moža, ki bi z njim obravnaval. — Toliko tem. - -
Gotovo Vas bo znnimivalo, ako Vam povem. da se vsi krogi, kjet se sploh kaj o politiki govori, zadnje dni, kar smo zvedeli pogovor ministri Giskra v g. dr. Rleivveisom, posebno pečajo z vami Slovenci. Oni pogovo: je izbudil občo nejevoljo. Z narodnih naših časopisov ste večkrat imeli pri. liko videti, da ni resnica, kar se nam predmetava od nasprotnikov vsel. Slovanov, kakor tudi od vaših samih »narodnjakov", da smo namreč mi Čel, proti vašem tirjatvam, proti zedenjenji Slovencev i. t. d. ker se mi opiram, na historično in vi na narodno pravo. Ne le časopisi ampak vsaki Čeh pri-pozna vaše tirjatve kot pravične, in nekako čudno se nam je zdelo, ko idjm čuli oni pogorov, kajti srečnejše smo vas mislili, žo zarad tega, ker vara vlada pri taborih in drugih narodnih gibljih ni stavila toliko ovir kakor pri na in ker smo do vaših poslancev še zmerom imeli toliko zaupanja ter od njii. mislili, da imajo vsaj nekaj gotovega pred seboj, ker svoje volilce tako zapuste. Ali motili smo so z vami. — Pri nas je prišlo tako daleč da mo ramo »trpeti pa molčati". — Včeraj je bil tukaj dr. Smolka in je govoril ; dr. Palackom, Riegerom in drugimi. Sinoči se je odpeljal na Dunaj. — Dr Rieger bo v kratkem popotoval v Pariz.
Politični razgled.
No trajno ministerstvo je na pritožbo političnoga društva mariborskega zdaj žo v drugič izreklo, da uradnije nimajo pravice tirjati s loven ski m vlogam nemške prestavo.
V državnem zakoniku je brati obljuba velevlasti, da v prihodnje ni bodo v vojskah več rabile nekterih vrst r a z p o k 1 j i v e ga streliva. Kakor znano je bila dotični nasvet storila ruska vlada.
0 gorska vladajo morala zarad premnogih krvavih dogodkov poslati kraljeve komisarje v one komitate, kjer jo politična kri najbolj vrela, in razglasila nektere prav strogo naredbe, ki imajo braniti volilno svobodo — bržko ne pa se bo ta svoboda branila le onim, ki hote za vlado voliti, n. pr. je že vlada razpodila v Roglaru volilni shod, ker je bil opozicijo-nalen.   Opozicija v Avstriji ne leži ravno na rožicah.
Nedavno so bili časniki razglasili, da je srbska vlada poslala žugajoče pismo v Carigrad.   Natančnejega o tem pismu do zdaj ni bilo brati vendar že ta glas sam na sobi kažo, da z mirom in prijateljstvom vzhodnih držav ni vse tako na čistem, kakor bi to radi zapadni diplomati iu njih poslužili sluge, plačani časnikarji svetu v svojo slavo natvozli.
P ruski poročniki imajo povelje povdarjati, da bo pruska vlada za zdaj vse svoje moči zbirala v tem, da so vredi severno-nemška zveza.
Pruski poslanec Usedom je poklican iz Flor en ce; o razlogih tega koraka se razno ugiblje ; nekteri hote vedeti, da je trancoska vlada nazna-nila pruski, da je Usedom v neljubi zvezi z narodno prekucno stranko i Italiji ter da si prizadeva kaliti prijateljstvo med Francijo in Italijo.
Vladni časopis ruski razglaša diplomatična pisma v zadevah turšk grškega razpora.   Vsega vkup je  15 pisem in telegramov in C zapisnikom pariške konferencije. Iz enega teh pisem je razvidno, da jo ruska vlada priporočala grški, naj sprejme pariško deklaracijo.
Predsednik severno-a meri k a ns k i h združenih držav je pri svoji prisegi govoril besede, kakor jih nismo vajeni čuti iz vladarskih ust. Med drugimi je rekel: „Moja politika bo, da ne priporočim nikdar postave, ki bi bila v protislovji z ljudsko voljo." Prepričani smo, da Grant ni, kakor jo to že navada, samo obetal, ampak da ostane mož beseda.
Izdatolj in odgovorni vrednik Anton Tomšič.
Clj i
Hazue stvari.
* (T i s k o v n a pravda „S lov. Narod au.) Dones smo dobili razsodilne razloge in razsodbo L, ob enem pa tudi razsodbo in razloge II stopinje. Viša deželna sodnija v Gradcu je na pritožbo državnega pravd-ni 1 ia spoznala . da jo članek »Tujčeva peta" objektivno kriv pregreška kaljenega javnega miru , vrednik Tomšič pa le prestopka zanemarjeno dolžni' pozornosti in mu je prisodila 50 II. globe, oziroma 10 dni zapora, 60 fl. zgube na kavciji in izrekla, da ima tudi plačati stroške kazenske pravde. — Proti tej rajsodbi se bo vrednik pritožil na najvišo sodnijo na Dunaji. —
* (Slovenski časniki) so dijakom celjske gimnazijo v šoli konfiskujejo. Da so kaj onacega ne godi tudi nemškim časnikom, je res enostranost, ktere naj bi se učitelj in odgojitelj nikdar krivega no storil, ker mu to jemlje — da ne rečemo ljubezni — gotovo pa spoštovanje in zaupanje. Ravno tolika napaka jo, da šo pri takih prilikah učitelj ali vodja navadno graja in zaničuje slovenske časnike, knjigo in jezik sploh, in tako žo v mladostna srca nemških učencev vsaja zaničovanjc in nestrpnost do sosednih narodov. Vse tako ravnanje je javne grajo vredno. Da pa so so celjskim dijakom odvzeli časniki, ktere so v šolo prinesli, ni nič nopostavnega, kajti eden izmed §§. disciplinarne postave naravnost pravi: knjigo in risi, ki k uku ne spadajo, so imajo odvzeti in starišem vrniti.
(Na Dunaji) so to dni imeli študentje viših šol občeslovanski shod. Ze kaka tri leta je med društvi raznih slovanskih narodnosti dunajskih viših šol navada, da se snidejo po enkrat ali večkrat na leto, mej-sobno se spoznavajo in utrjujejo tisto voz bratovstva in slovansko vzajemnosti, ki je za nas Slovane edino rešilua. Ker sta bih. letos mej govorniki tudi dva Rusa, zagnali so nemški časopisi hitro krik, da je bil to strahovit panslavističen kongres.
* (Umrl) jo prvosodnik postojnsko čitalnice, advokat dr. Bučar.
* (Politično slovensko društvo) v Mariboru je dovoljeno i" bo prihodnji četrtek prvi zbor, v kterem so bo društvo ustanovilo. Prijatelji slov. stvari po vsem Štirskom so uljudno vabljeni k pristopu. Pravila se bodo prihodnjič razposlala.
Lastniki: Ur. Jože Vohu jak in drugi.
Tiskar ftdunrd Jnn/.b