IS 19

uhaj» vrtk daa ral« a«
delj ia praiaikov.
Ioned dallj «e«pt Sundajr« and Holidaj«.
VETA


JJ
glasilo slovenske: narodne: podporne; jednote
Uredaliki ia uprav alikl pra atorls -'«37 B. LaamdaU av.
Office of pabUcaUeai 2S87 Bo. La«ndaU »v«. T.Uphone: l^wnd«U 44185.
^	J
LETO—YEAR XU.
lUka ja $4.00
Batand m itcni-iltu a»tl« Juttn t«. Iti«, mi U* »nMIm •t Ckieac«. Ulte.te. i»4« tU i« « Cwirm •! Mmk I. 1111.
CHICAGO, ILL., sobota, 19. aprila (April 19) 1919
B«ik»cri»tloa $4 00 Yaarly
STE V.—NUMBER 93.
Publloltad a»d dUtribuUd u»<Ur poriii (No. 14S) ,«thorl—4 Wy tko Act .1 Oct»borg^lt|T^HI«J^ F—t Olffeo af CkUaf. »»ao*«. By ordor of tka Pro.Hoat, A. __AcopUac« f or'»aiifaat al »etlal raU »t »aatafa	•actia« 1103. Act o Oct. 3, 1S1T. authori—4
S. Burl*.on, Po*tmnUr Coaarol.
o« Jua. 14, 1»1S.
BOJ ZA REKO SE NADALJUJE.
Wilson se sam tepe z italijanskimi aneksi-onisti; Orlando ne odneha.
Važna konferenca.
Na konferenco pride Etbin Kristan, član eksekutive J. R. Z.
Izvrševal n i odbor okrožne organizacije št. 5. J. H. Z. v Herrai-nie, Pa., vabi vse zastopnike tej organizaciji podrejenih podružnic, kakor tudi zastopnike ostalih dveh okrožnic organizacij in njihovih podružnic na zelo važno konferenco, ki se bo vršila na HERMINIK NO 2 v nedeljo dne 27. aprila oh 2. uri popoldan.
Na to važno konferenco pošlje eksekutivu J. R. Z. svojega člana in zastopnika, br. Etbin Kristana. Rojaki, to l>o ena najvažnejših konferenc, na kateri se pogovorimo glede našega gibanja in se po možnosti tu kučmo tudi našega so-cijalnega in političnega vprašanja.
Zastopniki izven jurisdikcije Okrožne Organizacije št. 5., katerih osebno naša eksekutiva ne pozna, se bodo morali na konferenci izkazati s poverili od svojih organizacij. Vsaka J. R. Z. organizacija pa lahko pošlje na konferenco toliko zastopnikov, koli-kor *e jI rdi primerno.
JAPONCI DELAJO KOT PRAVI HUNI.
Vojaška drhal nretepa, prebada in kolje korejske revolucionarje.
VESTI II VTIHOTAPLJENEGA PISMA.
Oeorge in Olemenoeau se ne menita.	_
Pariz, 18. apr. — Veliko čet vo- Zastopniki iz vseh naselbin sa-rira nadaljuje danes z reševanjem padne Pennsylvanije pridejo najtežjega problema, ki je še o-	v Herminie.
*tal. italijansko - jugoslovanskih mej. IJoyd George se je vrnil v Pariz in danes je bil navzoč na seji. Orlando v/traja na svojem stališču, da mora Italija dobili Keko, ker drugače bo tamošnjc italijansko prebivalstvo 'trpelo.'
Kolikor je znano, ima četvorica pred seboj tri vprašanja glede Keke: internacionalizacija, odstop mesta Italiji ali da ostane Jugoslaviji.
Frank P. Walsh, ki je včeraj privatno govoril z Wilsonom zaradi irske republike, je izjavil danes. da ni upanja, da bi se mirovna konferenca dotaknila vprašanja Irske.
Poroča se, da je dobil maršal Focli nalogo sestaviti nnčrl utilitarističnih operacij za slučaj, ako bi Nemčija zavrgla mirovno pogodbo.
.Mirovna pogodba morde ne bo izročena Nemcem 25. aprila, kakor je izjavil predsednik Wilson. Danes se je izvedelo, da pridejo nemški delegatje v Versailles še le 25. aprila zvečer in plenarna seja se ho poleni vršila 28. aprila.
Velika četvorica je končno o-iltkbrila načrt nevtralna zn pošiljanje živil v Rusijo. Razdeljevanje živil bo v rokah komisije, kateri načeluje ftved dr. \atisen in ostali člani komisije so Švicarji. Danci, Nizozemci in Norvežani.
Kakor Pranciji, tako nam," za htevajo Italijani.
Pariz, 18. apr. — (Poroča John F. Bass). V tem trenotku stoji Italija v ospredju mirovne konference. Orlando zahteva, da se njihova zadeva reši še ta teden, kaj-1i drugi teden se otvori zasedanje italijanskega parlamenta in Orlando mora oditi iz Pariza in povedati zbomiei v Rimu, kako stoji Italija.
Italijani se trmoglavo drže svojih zahtev, ki so označene v znani lajni londonski pogodbi, katera pa ni več tajna. Zdaj imajo do-tor vzrok. Francija j? dobila do-hrc koncesije ob reki Reni in te koncesije so tudi sad tajne pogodbe. To služi v oporo Italiji, ki «loj pravi: Kar je prav za Francijo. mora biti prav tudi za nas. Italijani zaiitevajo vse, kor jim je obljubljeno v londonski pogodbi; hI in kompromis, ki so ga mendo pripravljeni dati, je. da zamenjajo dalmatinsko obrežje za Reko,.
Francija in Anglija, ki sta navezani na tajno pogodbo, sta odložili vso odgovornost za italijanske zahteve na W'ilsonove rame in VVilson je takorekoč sam. ki «e upira gotovim Sonninovim a-*pi racijam.
Kolikor je znano, se italijanski delegatje opirajo na sledeče tri točke: 1) Princip samoodloče vanj« ne bo kršen z aneksijo R^-k'\ ker Italija je pri volji dati jugoslovanskemu zaledju svobodno hiko pod svojo kontrolo-, 2) *oti je pri mnogih drugih zaključkih dovolil kršitev tega principa. 3> ko jc Amerika prišla na mirov-no konferenco, ni zahtevala, da sc razveljavijo tajne pogodbe. ki so bile prej sklenjene med zavez nHd Sprejem štirinajstih točk v načelu še ni odpravil tajnih po Rodh.
Ameriška delegacija je očitno v zndreai in Wilson je vsekakor iz
NOVA BITU v Btm PODJETNIK, KI SO- METODE PLINSKE'« mm-
GENERALNA STOKA.
Revolucionarno gibanje v Italiji; bičanje itrajkarjev v Egiptu.
SEBASTOPOL JE PADEL.
San Francisco, Cal. — V pismu, ki je bilo vtihotapijeno 10. marca iz Koreje v Kanado in odtam poslano po pošti tukajšnjemu listu "The Continent," pise dr Oeorge S. MeClure, presbiterijan ski misjonar v Koreji sledeče o brutalnih činih japonske soldato-ske, ki so se odigrali od 8. do 10. marca v Sen-Senu:
"Videl sem tri japonske voja ke, ki so pograbili korejsko ženo vrgli jo na tla, suvali s čevlji in tolkli po glsvi s puškinimi kopiti Nato so jo pustili krvaveti na ee sti. V drugem slučaju je prišlo pet vojakov pred cerkev in zahtevali so od oskrbnika, da jim odpre vrata. Policisti so pravkar ukazali, da mora biti cerkev zaprta in oskrbnik ni vedel, kaj bi storil. Vojaki pa niso čakali, temveč so ga pobili na tla. Ko sta pritekla njegov oče in mati gledat, kaj se godi, je vojak sunil ženo z bajonetom, očetu so pa odrezali uho in ga tepli od glave do
n< Ko sem vprašal ljudi, zakaj se ne branijo, so mi odgovorili, da < tem nič ne pridobijo. Zakaj u-mretlT Bolje j* Irpeti 5n t'HkH';1 dneva, ko pride maščevanje m svoboda."
Združene države v vojni alljanci*
Pariz — Polnrsdnl "Temps tolmači zadnji govor Lloyda fle. orga. da so Anglija. Frsm-ija .«• Združene države sklenile mllitt-riatično slijsneo, ki ims gsrsnti-rati Franciji varnost nove meje ob Renl. V slučaju, ds Nemčijn prekrši mirovne pogoje in pnvzro-či novo vojno, sta Anglija in A nierika obvezani pomsgsti 1-ran eiji.	_
Pariz, 18. apr. — "Malin" poroča, da so ruske sovjetske čete okupirale Sebastopol brez boja.
London, 18. apr. — lz Kodanja javljajo, da so v Berlinu nastali novi nemiri iu poulični boji. 200, (KM) delavcev je stopilo v stavko. V spopadu z vojaštvom je bilo več oseb ranjenih.
Berlinski spartakovei delajo velikanske priprave za demonstracije na dan prvega maja. Vojaki, ki so oslepeli v vojni in vdove ter otroci padlih vojakov bodo prisostvovali demonstracijam. — -Mogoče bodo spartakovei ta dan poskusili ovreči Kbert-Seheide-mannovo vlado.
Generalna stavka v Bremenu še traju. Kapitan ameriškega parnika ,ki je naložen z živili in Katerih noče nihče izkladati, je sklenil odpluti iz pristanišča z živili vred. Tedaj so se ponudili v službo za izkladanje bogati meščani, doktorji in advokati in kapitan je dovolil, da izlože živilu na suho.
lz Amsterdama je prišla vest a veliki eksploziji v munieijski Ur-varni v Kielu. Petdeset delavcev je izgubilo življenje.
Berlin, 1«. apr. — Železniška zveza meti Berlinom in Mouako-vem je pretrgana in danes se ne ve, kakšen je položaj na Bavarskem. "Tageblatt' piše, da so po-jačane Hoffmannove čete obkoli-e Monakovo, toda odločilne bitke Še ni bilo. Vladne čete so okupirale Bruns\vick.
Kairo« Kgipt, 18. apr. — Briti-ške oblasti so izdale proklamaei-jo na vladne uslužbence, ki so na štrajku, da se naj vrnejo tia del«) ali pa bodo trpeli posledice, Ve« štrajkarjev, ki so bili aretirani izgredih, je bilo obsojenih na bičanje.
Washington, 18. apr. — Državni department je prejel poročila, ki se glase, da je boljševiška propaganda v Italiji vedno bolj močnejša in položaj v nekaterih mestih je skrajno slab. V Turinu, elikem industrijalnem središču severne Italije so oblasti pomnožile policiste in 500 konjenikov je pripravljenih za vsak slučaj re-volte. Nedavno tega je našla po-licija nekega jutra po vsem me-stu nabite plakate, ki pozivajo ljudstvo na revolucijo in proglasitev sovjetske republike.
(V Turinu je socialistična u-prava; župan in večina mestnih svetovalcev so socialisti. Ko je predsednik Wilaon obiskal Italijo, je bil v Turinu najsijajnejše sprejet in tam je izrekel znane besede, da bo "delavstvo nareko-valo bodoči mir.")
V Rimu je položaj tudi zelo na pet in mestne oblasti so pojačale policijski silo.
01 V MUZEJ.
DRUlBE.
Lesni podjetniki na severosapadu so nesadovoljni s tovariši na jugu.
Chicago, IU. — Charles S. Kerth iz Kaneas Ciiyja, predsednik organizacije lesnih trgovcev in podjetnikov v južnih državah, spada med pred pot opne podjetnike, če ga sodimo po njegovih besedah. Najprvo je pravil, kako so se podražili produkcijski stroški za 1,000 čevljev smrekovega lesa od ♦15.1B na 125.85. Po teh bese-dflh je pa dejal:
"Čeravno na lesnih žagali na jugu plačujejo delavcem nenavadno visoke mezde nas skušnje ut*e, da se Življenske razmere ni.to ■boljšale in da so delavci manj sposobni kot preje. Zdi se, da je v človeški naravi, tla človek manj dela, kolikor več zasluži. Prepričan sem, da so vsi 1 juti je enaki v tem oziru, pisarniški uslužbenci, superintendentje In delavci.
Ce člnvek toliko zasluži, tla se komaj preživi, bo delal stalno, če pa zasluži v ti veh dneh, kar potrebuje za ves teden, tedsj buče ostale dni počivati."
ČV Keith verjame v besede, kl jih je k 1 obešal na zborovanju lesnih trgovcev in podjetnikov, hI se 011 sam moral najprvo odpovedati vsemu profitu in ga izročiti državni blagajni, da se porabi v dobre namene. Od svoje plače, Ui jo dobiva, hi moral le toliko pridržali, da se skromno preživi. He-ve<|a Keirh nI to zase priporočal, čeprav je trdil, da je Človek tem-holjj len, kolikor več zasluži. Nak, tata) neumen ni Keith. Mislil je na delavce, ko je govoril o visokih mezdah lir lenoljf, kl garaj" zanj in druge lesne*podjetnike, da mu pride več denarja, kut ga lahko porabi.
Keithov govor o lenobi In visokih mezdah nima drugega namena kot zagovarjati visoke lesne cene. l.esni podjetniki na sc-verozapadu ho sc večkrat pritožili, da jim njih tovaršl na jugu delajo konkurenco, ker slabo plačujejo delavce, kl imajo tlolge delovne ure.
'Za mr. Keitba bi bilo boljše, da bi modrost o visokih mezdah bi človeški lenobi lepo prktržal zase. kajti skušnje uče ravno nasprot no. Čim krajši je delovni čas In čim več zaslužijo delavci, toliko več produeirajo. Seveda, mr. Keith bi rad videl, da bi delavci garali od sol učnega vzhoda do zahoda in za pet centov na dan. To bilo nekaj za mr. Keitba, kajti po njegovi teoriji Id se nalezel toliko denarja, da bi ne mogel Izgolj lenobe ganili.
Družba pošilja račune tudi za neporabljen plin.
Chicago, 111. — Inženir A. S. II. Lil t le je dokazal, kako pllntka družba šikanira kousumente, ki so se pritožili zavoljo previsokih iu napačnih računoV, ko je komisija nadaljevala z sasliŽevanjem o pretiranih računih.
Lit t le je izpovedal 0 k riževem potu Samuel Lev.vja, ki ga je moral hoditi, ker se jc priložil, tltt mu je družba poslala previsok račun.
Komaj se je Levy pritožil proti visokemu računu, mu je družba poslala obvestilo, da mora položi ti pet dolurjev poroštva pred dc selim februarjem, Če ne, mu bo družba zaprla plin. Levy je protestiral, češ, tla je dozdaj vedno plačal še vsak račun, le zadnje*.',i. še nI plačal, ker je vložil prtu I njemu protest. Dejal je, da ne plača družbi centa, dokler njegova pritožba nI režeua. Dne u4. februarja j*o mu zaprli plin. Pre Iskava je dognala, tla je uslužbence družbe čital dne 12. decembra* da plinomer kaže 8(1,000 ku-bitnih čevljev porabljenega plina. Dne 12. februarja, dva mesca kasneje, je pa kazal plinomer ti'2. (HM) kubičnih Čevljev, ali 4,(MM) čevljev manj.
Aele po teh dokazih jr kompanija dovolila Levyju popust na računu in dne 14, marca mu je postavila nov plinomer v stanovanje.
Inženir Lit t le je dulje izpovedal, da je družba v razna slano vimja postavila nove pllnomere,
če so se stranke pritožile ratll previsokega računa. Tako postopanje pa povzroča, tla je nemogoče dognati, na kateri strani je pravica. Posvaril je kompanijo dn inurn V takih slučajih obvesti-ti komisijo, tla se lahko čitu pil nomer, preden sc nov postavi v stanovanje.
V stanovanju Fred Varnakn jc družba zaprla plin dne (l. februarja t. 1., račune mu pa družbo še vedno pošilja, kakor tla rabi plin, Zadnji račun, kl mu ga jc družba poslala, se glasi na $1.05. Normalen človek misli, da je lic ba Čltati plinomer, Če se naprav račun za porabljen plin. Družim seveda sodi drugače iu mu poli Ija redno račune, kaknr tla ra'd plin, čeprav je plinomer zaprl iu ga nihče ue Čila.
"»i in Wilaon r .	.
anhil originalno ameriško ^^'^'pHieo. kažejo na Monroe
" Ameriški delegatje	r; .,lk1rlno in opozicijo pron
odločno ns svojih
.......- " P*** ^llu, C: lt.lijsn.ko čsaapkje srdito
po mojem mnenju se bo «d.i	u iUona češ .da Amen
lijsntkim zahtevam. Italijani p«- ]n.pH. W»	^ ^
vljo. ds m. Američani m- ozirajo k a je se ^ina, n. priaeine. le.nvet" na lastne in-Ija in K«**.
kjerkoli je Amerlks pHze jejo ns Monroe opozicijo pro»i
Prvomajska stavka r Franciji
Pariz. — Izvrševalnl odbor Oe neralne Delavske Zveze je sklenit pozvati vse organizirane delavce v stavko dne 1. majs. Delavske organizacije bodo imele »hode, no katerih bo predložena resolucija, vsebujoča glavne zahteve delav-ntva: Osemurni delavnik, popolna smnestijs vseh političnih jetnikov, odpoklic čet te Rusije, od prava cenzure In prekega stala ter v postavljen je vaeh intavnlh pr« vic in »vribodlčin.
Generalna stavka bo trajala samo 24 ur. Delavstvo up«, da bo z mogočnimi manifestacijami na prvega ntaja dalo dovolj velik vtis na vladajoče sloje, da kodo ugodili zahtevam. Ako pa ne. te-daj bo fieneralna Delavska Zve-ra določila poznejši datum za po novni generalni štrajk.
VREME
Chicago in okolica: V soboto In nedeljo jaano In gorkejše. 4užnl vetrovi. Mnfni \fM ob OOtf. zabod ob
NIZKE MEZDE V POSTNI SLUŽBI.
Chicago, 111. Drama, kl se je odigral« v Hltisdalu poleg Chh a ga, je opozorila javnost ua nizke mezde, ki jih prejemajo poštni u-službencl. Wtn. A. Marultz, po možni poštar v Hlnadalu, j<* pre jemal mesečno ♦108.
V	Chlcagu jc zaposlenih 8,(HM) poštnih uslužbencev. Všteti *o u-radnlki In plsmonoše. (»d leli u-službencev prejema petdeset pO $2.000 na leto, tri slo pa *lTMKI.
V	kratkem pride v Chieago kongresni »Mlsek, kateremu bodo |M>štnl uslužbenci lahko povedali
svoie želje.
fcnske, kl čistijo poštno po slopje, prejemajo po	meaeč.
no. uslužbenci pri dvigalih p«
♦70.
PRI MRTVECU SO NA SLI
$10,000.
Fort Wortti, Te*. Same« John J Jaeksona je zsdels srčna kap v avtomobiju; Nsšll «0 ga mrtvega v svromr^iTlflTzoTTva «' sa, Svoje premoženje, kl |ia ee ni jo n« $.VM».(MK). je zapustil " špiriti«totn." da zgrsde oAlll. U+, V njegovih žepih m» našli ♦ 10.000 v gotovini.
PROTITARJI ZADRŽUJEJO OZIVLJENJE BIZNISA.
Chieago, 111. — železniški rav natelj Walter D. Illlies je govoril na zborovanju lesidh trgovcev, Odgovarjal je ua obtožbo, da ou zadržuje blzui«, ker noče potrditi
KARSKIM DRUŽBAM.
Mlekarski trust je posvaril farme rje naj nikar ne prodajajo mlečnih isdeUcov po nižji oeni, ampak vižji.
Chicago, 111. — Proti velikim mlekarskim družbam v treh državah visi v zraku obtožba, da so kršile Sheriuanov protitrusjan-ski zakop. Petindvajset sveznlh ptulmaršalov se je odpeljalo la Chicaga, ds izroče prizadetim strankam poalvnice, da se uglusl-jt» pred zvezno veleporoto, kl sedaj zboruje v Chlcagu. V posiv-nicali jim je naloženo, du prinesejo s sabo vse dokumente, ki se nanašajo na kupčije r. mlekom.
Organizacija, ki postavlja mleko na trg, je navadna korporael-ja, kakor na pr. Standard Oil družba. Obtožnica pravi, da farmarji lu mlekarske družbe, kl pn-stanejo njcul člani, so prlmoraul postaviti mleko na trg skozi to organizacijo. Zvezni uradniki, kl su preiskali stvar, izjavljajo, da morajo farmarji iu mlekarske ružlte celo maslo Izročiti tej organizaciji, poznani poti imenom Milk Produceds' Co-operstlv Marketing Associatiou," preden jc lahko prodano v Chlcagu. Organizacija ima popolnimi« nedolžno ime, in kdtir jr ne pozna, misli, <la ima upravi! i z navadno fsrmsrsko zadrugo, ki postavlja produkte ua trg za farmarje, da jim prekupčevalci ne umrejo diktirati cen. Organizacija je navadno kapitalistično podjetje, kl ims namen kontrolirati vse mleko In produkte i z mleka v treh drŽavah. Tak« kontrol« Je pa v nesoglasju s Hksrmanovlm protru-stuvakim zakonom In je ksznjlva.
Organizacij« Ima seveda tudi svoje podružnice .navadne družbe pod drugim Imenom, da ložje prikrije svoje manipulacije. Poleg že imeuuvane organizacije I-gra glavno vlogo še "Milk iPro-ducers' Aasoelallon." Obe podjetniški organizaciji imata svnj glavni st su ns La Sallovl ulici v (,'hleagu.
Pred nekaj dnevi se je sirovo maslo podražilo nenadoma za 15c pri funtu. Maslo je bilo na Irgu •po »M)c funt, drugI dan je pa cena poskočila na 75c. Vpražsll so gro-eerlste, zakaj je cen« v štiri In dvajseti urah tskn poskočil« In groccrlstl st) odgovorili, da so bili farmarji posvarjenl, naj nikar ne prodsjsjo masi« po nižji celil, ampak n«j ga podraže,
Ze to dejstvo govori, d« se or-uaulzaclja poslužuje kljub svoje, mu nedolžnemu Imenu pravih profltarsklh metod, kl jih zagovarja n« različne n«člne. NaJMJ priljubljen jI je Izgovor, ds »e je krma podražila In da se cena u* ravnava po prihodu blag« na trg. Ti izgovori služIjo, tla prikrije
visokih cen za jeklo. Izjavil Je, tla prof it a rji ovirajo hlznl«, ker za htevajo za produkte previsoke cene.
Rekel jc, tla morajo cene za Je klo biti tako nizke, tla Jih želez-ulška uprava priporoči ljudstvu, ds je uprava prepričan«, d« so prlllčiie.
PET TOVARN ZAPRTIH.
Cleveland, 0.' Pet tovarn Theodor hundl* kompanlje, v katerih ho Izdelovali !«• svtorno blisk« Ogrodja ,*o zaprli. Nad I,-iJtMI delavcev je bilo odpuščenih Delavci v teti tovarnah ho bili
svoje profil«rske manipulacije,
NAZADNJAKI SE USTAVLJA* JO NAPREDKU.
—„1 ■IIIIH t
Umslng, Mich — LegUlaturl
jc predloleiilb več predlog, kl so vaŽUi* za ljudsko zdravje, Kita predloga dobite, da se Imenuje javni državni zdravstveni komisar, druga tla lina vsak okraj svo-
jc«a zdravstvenemu uradnika, če šteje nad 20,1 HH) prebivalcev, (re-tja pa določa, d« se imenuje komisij«, ki nnj študlr« uvedbo ob* vezncit« zsvsrovsiljs proti boleznim.
Pred log«m nasprotujejo n«z«d
Delavci v len lovarnan »•» »»■ i ..............— i..... *" .---
mezdnem gibanju iu družba je njakl, pripadniki verskih sekt, kl
najbrž zamrla tovarne, tla t.strašt |\crjamcjo, tla človek lahko o-
delavce. Ce ni dragega vzrok«, morala kom p« ulj« km«lu odprell i, v oje tovsrne, k«jtl r«vnt» ob lem času p ribaj« rmjvcč naročil na Avtomobile.
NAJVIŠJE SODIŠČE JE POTR D11>0 ZADOLŽNICE ZA GRADNJO CEST.
Springflald, 111. Najvišje «o-
je zavrglo ugovor proti 11.< daji z« tfiO,000.000 z«dolžnlc, Denar, kl Im) prišel od padpki»va ujm tega |HHUijil«, bo služil z« gradnjo cest.
zdravi, brez zdravniške pomoči l.i z. molitvijo Ti iiMZNdiijakl, ki no navadno fanatični pridiMildJonl-ali, pravijo, <ls t«ke |Ni«t«ve orne-jujejo njih osebno svobodo.
NESREČA NA LETALNEM
POLJU
St I/»ui», Mo K«, se je l«jt-
naut Oeorge rw ler spuš/al na lin z letalom Fokkerievegs sUie-m«, Je ralett-1 v Žično ogrsj« In jo pre(rg«l Neki 14 letni deček
je b|l ubit iu sedem oseb j* bilo ranjenih
F H O S V K T
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
LASTNIKA SLOV EN SK K NARODNE PODPORNI JEDNOTl
en« ofi—ot po dogovoru. Rokopisi so aevrsfels.
Naročnina: Zodinjene dr lav« (izven Chicago) in Caaada M.OOnalato.
m in $1.00 zs tri maooca; Chicsgo |i.60 as lato, fl Ti sa pol
K K) za pol lota , »1 40
za tri mesec«, ia U Inozamatvo »7.00
Naalov aa w, br ia« otlk •
"PROSVETA"
L
SSS7 S«. L*w«4aU Avmm, Ckkage, lUlaeU.		
	'THE ENLIGHTENMENT' Orgaa of tka flovoblc National Boaollt Sociotj.	
......V \	Owmod kf tko Slovanic National Bonofil Sociotr-	
Advertiaing rmtaa on agreement		
Subaeri Chiesgo 96.	ption: United States (escept Chiesgo) and Canads 14 p« SO, and foreign eountriea |7.00 per ysar.	r Fssr;
		
Datum pomeni, da i*» no, d a »«	r oklapanju n. pr. (April li-ta) pola« raiafa .mana in naalova vam ja ■ tam dnovom polokla naročnina. Ponovilo jo pravo-vam na ustavi li«t.	
Eksekutiva J. R. Z. se ne boji njih podlih denuncijacij in njih zarotnikih nak)epov, ker 00 njena dela jasna, jih ne skriva pred nikomur in ker soglašajo z obstoječimi zakoni.
Tako je gospodje denuncijantje! Kar denuncirajte, lažlte in obrekujte še nadalje in pri tem poglejte še sebe dobro v zrcalo in našli boste precej gnoja.
Videli boste človeka, kateremu ni smrdel denar, čeprav je prihajal od Dumbe. Vzrli boste bitje, ki je imelo na steni sliko Francjožefa in grozilo nekdanjim avstrijskim rezervistom, da jih čaka težka kazen, če se ne zgla-sijo pri avstro-ogrskem konzulu, dasiravno je bitje ameriški državljan. In če boste še bolj pazno gledali v zrcalo, boste našli se več takih človeških smeti, ki so bile pripravljene za denar izvršiti vse za staro avstro-ogrsko monarhijo, in ravnotako so zdaj pri volji storiti vse, seveda za denar, za novo monarhijo. Spoznali boste, da ste "prosti sulicarji", ki ste naprodaj onemu, ki vas plača — ljudje brez načel in značaja.
in soboto ao bili veliki izgredi v A ni rit carju. Domačini so zažgali mestno bilo, dve banki in skladišča. Tri oaebe so zgorele in angleške čete so v boju obile devet iz-grednikov, 21 ps ranile. Oblasti so deportirale več agitatorjev*.
V	l\ahoru so rel>eli ubili angleškega vojaka pri napadu na Železniško postajo. Oblasti so se poslu žile oklopnih vagonov in letal za potlačenje vstaje. V Ahmedbadu m rebeli vpepelili poslopje s telegrafskim uradom.
V	Bomboju »o tudi bili poulični boji iu vojaki so ranili nekaj oseb.
DENUNCIJANTJE ŽANJEJO BLAMAŽO ZA BLAMAZO.
Kadar monarhistični kimovci okoli cerkve sv. Štefana govore, da bodo kmalu zaprli eksekutivo "Jugoslovanskega republičanskega združenja" in vse urednike, ki zagovarjajo načelo, da naj Jugoslavija dobi republikansko formo vlade, tedaj so naši monarhisti, pravzaprav voditeljčki monarhističnih kimovcev, izvršili umazano, lažnjivo in obrekovalno denuncijacijo.
Ti "voditeljčki" monarhistov mislijo, da so razmere v demokratični republiki take kot v bivši stari in skozin
Razno«
Ene vesti manjka letos a Dunaja.
Dunaj. — Dokler jo še živel Krati«' Jožef in še lani, ko se je Kari držal za en vogal prestola, je bilo navadno poročano na vsak veliki petek z Dunaja, kako je cesar na veliki četrtek umil nog«1 dvanajstim starčkom, navadno beračem, ki ho jih pobrali na cesti. (Ko je bil monarh gotov z .1-mivanjem, ko takoj drugi umili njegove roke in zdravniki so ga vsega disinficiralt da se ga ne hi prijela kakšna uš aH bolezen!)
skoz gnili in koruriipirani Avstriji, ko je vladal se pokojni!'*'"' ™ hote vesti in - nikdar
.	.	. « « m V i i	več. Cesarski dvor je letos jem prt
in avtokratični Francjožef. To je vzrok, da se ne morejo {n y n>m stnj.jjo lp duliovi odvaditi denuncijaških navad in da se jih te navade drže'*;,. tranaii gloria mnndil kot železna srajca.
Kdo naj sešteje vse podle denuncijacije, ki so jih ®vicft J« prip<^ nMn4ko wpu izvršile podle monarhistične duše, ki smatrajo sebe'za velike in poklicane voditelje, odkar je pričela svetovna vojna? Takih podlih dejanj je bilo izvršenih veliko, ki so
bliko.
Bern. — Švicarski zvezni svet je sklenil pripoznati sedanjo centralno vlado in sprejeti nemškega
kjer sede poslanci vladne stranke: "Vi ste morilci! Zudnje vojne še niste končali, a že delate intrige /a novo vojno."
Pazniki so takoj odstranili ženski, tedaj jc pa zavpila tretja: "Angleško delavstvo hoče sov-jet!"
Silvi ja Pankhurst, hči znane voditeljice sufražetk, je bila med tremi demonwtautkami. Irska še ne dobi svojih pravic.
London. — Andrew Bonar Law, vladni voditelj v parlamentu, je izjavil v torek, dn ni treba misliti, dt bo Anglija takoj po sklenjenem miru podelila home rule Irski.
Limerick, Irska. — 15,000 delavcev je v stavki, ko jc bilo v tem Mestu proglašeno vojno stanje Vojaške čete so zastražile vse tno-Ktove, ki vodijo čez reko Shannon v me.<t o.
Enodnevna stavka v Rimu ja končala t izgredi.
Rim. —Atiriindvajseturna generalna stavka v Iliaiu, ki se je vršila v spomin padlim spartakoveem v Berlinu, je potekla mirno čez dan. Vse tovarne in delavnice so počivale. Zvečer mo socialisti pri redili demonstracije proti vladi in tedaj so rimski šovinisti naglo a-ranžirali protideinonstracije in po sledica je bila spopad med delavci in vladnimi demonstranti na uli« ceh. Vmes je takoj posegla policija, ki je pa udarila po socialistih, češ, da so oni izzvali izgrede, čeprav ho buržoazni deinonstron-tjc izzvali delavce h klici: "Doli z boljševizmom! Živela italijanska armada! Živel italijanski Trst in Keka!"
Policija je aretirala socialiste Villo, Dumata, Delaseto in Della-tora. Čez dan je zborovala repu-bličanska stranka, ki je zahtevala, da mora vlada takoj sklicati na-rodno ustavodajno skupščino.
lavnik in povišanje mezde. Po iz-javi Thoiuas L. Delahunyju, predsednika organizacije, je Alfred il. Hmith, okrajni železniški ravnatelj, definitivno odklonil, du ponovno nastavi !12 uslufben« « v ua vlačilnih ladjah, katere je svo-ječasno odstavil, ker niso hoteli vleči ladij, ki so imovina privatnih tvrdk.
STAVKA TELEFONSKIH USLUŽBENCEV.
Bes ton, Mass. — V novoongl*. ških državah je zafttrajkolo nad (»,000 telefonistk in brzojavnih u-službencev, ki so nastavljeni pri New Kngland Telephone & Tele-graph kompaniji in pri Provi-denee Telephone kompaniji. Stavka je splošna, izjemo tvori le država Connecticut.
1'službenci in telefonist ke za-litevajo povišanje mezde in priznanje njih od<bora za pritožbe.
Ooverner Coolidge iz Massa-chussettsa, governer Bartlett h New Hampshira in governer Berkmau iz Rhode Islatida so br-zojavili predsedniku Wil«onu, da podvzame takoj akcijo in tako odvrne izgubo, ki jo povzroči stavka telefonistk.
Glavni poštar Burleson je ua brzojavko governerja CoolidRn odgovoril, du so bili podvzeti vsi potrebni koraki za preprečen je stavke.
končala vsa z blamažo za denuncijante. Ce bi imeli ti "^la.dka vjiermi, Svet je mne-
.	., . , , . x .. .. .. - i . • i «i{ n,in. da je nemško vlado izvolilo
denuncijantje iskrico časti v sebi, bi se že zdavnej poskrili sramu in se ne prikazali nikdar več v javnost.
Ali denuneijant ne pozna sramu in neki pregovor pravi, da je denuneijant največji lopov med vsemi lopovi, ker hoče z lažmi in obrekovanji škodovati svojemu nasprotniku. In ta pregovor je resničen!
Monarhistični denuncijantje in oboževanci Francjožefa so bili vajeni v stari domovini, da je takoj po izvršeni denuncijaciji prilomastil žandar v hišo žrtve njih podle denuncijacije in jo odgnal v zapor, kjer je morala čakati na preiskavo in včasi presedeti par mesecev, da je doka-1 Francoska in italijanska buržoa zala svojo nedolžnost. Ti denuncijantje kljub svojemu j	80 ohorošuje.
večletnemu bivanju v Ameriki še niso prišli do spoznanja,'. ~ HPj°*nl m'mir in b?-
, .	, r, , , . . . v	... »	• jazen pred socialno revolucijo jc
da je med Združenimi državami in staro, korumpirano Avstrijo tako veliko razlika, kot med dnevom in nočjo.
ljudstvo po svojih zastopnikih v
skupščini.
Splošno glasovanja o ligi narodov v Švici.
Ženeva. — Švicarska vlada naznanja. da bo načrt legi narodov predložen ljudstvu nu splošno glasovanje, da li Švica stopi v 11-yo ali ne. Stvar pride v razpravo v zvezni zbornici mesecu junija.
Belgija zahteva 35 miljard frankov odškodnina.
Brusel. — Centralni industri-jalni odbor, ki je ocenil škod«-, kfitero je povzročila Nemčija bei-. industriji, poroču, da škoda zuaša '15 miljard frankov, ka-terp mora Nemčija povrniti. &ko-da .110 materijalu je ocenjena pO zdaj obstoječih cenah.
mesta ne pričakujejo,
da izbruhne revolucija že I. im-ju. dusiravno še ui nobenih vidnih znamenj. Mogoče pa je. da p.i »le kmalu ('lemenceauva vlada.
opaziti vsepovsod. Tudi v Parizu se je pojavil strah pred ljud-
V Združenih državah se oblastveni organi prepričajo naj-'H,<0 v*,Qi» Nekatere bogate rod-prvo, koliko je resnice na denuncijaciji, preden podvza- ^ |7T°'lVor ^ mejo kakšne korake, v stari; gnili Avstriji je bil po izvršeni denuncijaciji takoj žandar v hiši, ki je odgnal žrtev denun-cijacije v zapor. In ta resnična razlika ne gre monarhi-Htičnlm denuncijantom v glavo, zato pridno denuncirajo kljuli vsem dozdaj doživelim blamažam naprej in tjeven-dan.
Nekaj dni po pričeti kampanji za miljondolarski!1!"1™	vso težo vojni!.
.,,».,,. , , . ,	. ,	. dolgov, Francoska vlada je pre-
sklad, k. služi za legalno obrambo pravic Jugoslovanov in vj(|nn ,„ ,. rntpi)M|lrt f|/ivi[l
legalno kampanjo za uresničenje jugoslovanske federativ-jdavkov za pokritje ogromne republike, je šel okoli cerkve sv. Štefana glas, da kmalu '»'h obresti. Vlada bo rajše iska zapro vse člane eksekutive J. R. Z. (bivšega S. R. Z.).,"	"';dten, P» tolaži lju-
., i	■«.,» . t_?i • » i . *	» • dstV«, <la bo Nemčija plačala dol-
Neko monarhisticno trobilo je gobezdalo, če ne dajo zaLovo
odfiomoč $5,000, je dokaz, da je ta organizacija boljše-; Medtem je pa opaziti na Vran-viška.	'»'tiskom druge znamenja. Burloa
Ta znamenja so govorila, da so monarhistični "vodi-1f "i^Meit ^vornost in
.	. . ....	.	,.	. , ... pričela je pripravljati na od-
teljcki zopet Ib\thiIi umazano denuncijacijo, toda mhcei|Nir \n „i,rambo kapitalističnega
ui vi (li'l povedati, kakšno lumnariio so zonet nanravili in i reda. (lovori >e. dn /.c ve«
"Karta na mizo!" zahtevajo francoski socialisti,
Pariz. — Socialistični poslanci v francoskem parlamentu zahtevajo, da vlada predloži zbornici vse podrobnosti mirovne pogodbe, predrto je predložena Nemčiji. Albert Bedouce svetuje, da vsi socialistični poslanci resignirajo, ako se vlado ne pokori tej zahtevi.
General Pershing je vitez v Angliji.
London. — Angleški kralj je podelil generalu Pershingii, vrhovnemu poveljniku ameriške armade v Evropi, vitežki naslov. Pershing se bo zdaj imenoval na Angleškem "Sir John". Kralj je povite-zil tudi ameriškega generala I)i«-k-mana, poveljnika 3. armade.
Albanci nabiH Italijane.
Pariz. — Iz zanesljivih privatnih virov je prišla vest, da so bile italijanske čete nedavno tega v boju z Albanci blizo Tirane. Albanci so natepli Italijane in jim vzeli 20 strojnih pušk, dva lahka topova in vjeli 20 mož. Vest celo pravi, da jc bil ubit italijanski general, kur pa ni potrjeno.
Italijanska vlada jc vložila protest pri zaveznikih proti Esad paši, katerega dolži, da je povzročil napad.
Anglija poslala nova armade v Egipt.
London. — Položaj v Egiptu je še vedho kritičen. Kontigetvt bri-liškrh čet je nu poti iz Dobrud/.e v Egipt. Avstralske in novozelandske čete, ki opravljajo policijsko službo v Kgiptu, so postale
vsled česar pa še ne bo revoltiei . , ,,	,«»..-«, „
je. Resnega preobra ta se je tat i 1'^f10'' " ^ bl rniH v Franciji še le lakrot, ko bo Iju-
domov.
in obrambo
»ovedati. kakšno lumparijo so zopet napravili inl reda. (lovori se. ....... .......
kje »o denuncirali	v Praneljl tajna bur Uuh
S,uri in modri B,n Akiba . ni zmotil, ko je rekel. pod solncetn ne ostane nič prikritega, kajti denuncijacija!jn. je prišla na dan. Denuncirali so vrle Clevelandčane pri Američan Jugoslav Reliefu v New Vorku, da so nabrali večjo vsoto za odpomoč in jo porabili v politične »vrhe. Pri American Jugoslav Reliefu so sc informirali, koliko je resnice na tej podli in lažnjivl denuncijaciji, in ko ho izvedeli resnico, jc American Jugoslav Relief dal odgovor, ki M pametne in ko ki ivieo.
V lioliji je tudi nekaj takega. D««kaz so zadnji izgredi v Milanu ko je šovinistična burŽonzija napadla socialiste. Bila je pravcata bitka no ulicah in štirje ao oble-Žali mrtvi, šovinisti so tudi napa-
Nizozemska drli vojaštvo na meji.
llaug, Ilolaudija. — Vlada jc pojačala obmejno stražo, (lovori se, da hoče s tem preprečiti prihajanje revolucionarnih agitatorjev iz Nemčije. Vsok tujce, ki pride iz Nemčije, je strogo preiskan.
Položaj no Ilolandskem je z*-lo slab. V Amsterdamu je videti dnevno delavske demonstracije, mese-' !,ro" *'hwli. katerih se udeležujejo j demobilizirani vo.laki, med katerimi so mnogi obdržali orož je. Vlada je prepovedala shode iu obhode, t odo kadar policija raz-! uanja demonstrante na en« n ,
Prebivalci v Slezvig-Holštajnu bodo glasovali o svoji bodočnosti.
Pariz. — Velika Četvoriea je <klenila, da se vprašanje ftlezvig-llolštajna reši na način, kokor je priporočila komisijo, ki se jc pe Čiila s to zadevo. Komisija uripo-ročo, da prebivalstvo odloČi s splošnim glasovanjem, dali hoče '»iti samostojno, ali hoče pripadati Danski ali ostati z Nemčijo.
Ameriške vesti.
BOGATIN PREKLINJA AME RISKO ZASTAVO, PRETEP MED BOGATINI.
New York, N. Y. — Sfing »v klub je prirc<iil pojedino v hotelu \Yaldorf Astoria, pri kateri je senator Oeorge E. ('hamberlain predaval pesmico 'The American Klan.' Ko je senator iz Oregona govoril zadnje vrste, je zadaj nekdo vstal s sedeža in zakričal: "V p—I z ameriško zmftavo." (iostje so planili pokonci in Eduard \V. Mitchell, podpred-
VAŽNA ŠOLSKA PREDLOGA SE PREDLOŽI LJUDSTVU NA SPLO&NO GLASOVANJE.
Lanaing, Mich. — Dodatek k državni ustavi, ki določa, da morajo vsi otroci pohajati v javne ljud -ke šole, se predloži ljudstvu na splošno glusovanje v novembru VJ20, če ne odloči državni tajnik, da sene morajo prešteti glasovi v peticiji za inicijativo ,ki je l>ila predložena lansko jesen.
Peticijo mora podpisati 4'J,000 volilcev, da pride dodatek k ustu-vi na splošno glasovanje, a peticijo je podpisalo veliko stotin volilcev več, kot je bilo treba, da j.) podpišejo. Ali državni tajnik je odločil, da ženske niso volilke, dokler ni volilna pravica vključena v uutavo. Takoj po tej izjavi k« Ali nabiralci podpisov na delo iti 40 nabrali 8,000 novih podpisov, da nadomestijo ženske podpise. Te podpise zdaj pregledujejo v uradu državnega tajnika in če jih pro najdejo veljavnim, bo državni tflj nik obvestil vrhovnega držovneRn tajnika, da odloči, če so stari podpisi dobri, do se dodatek predloži ljudstvu na splošno glusovanje v jeseni 1920.
Proti temu dodatku k ustavi so nn delu vse verske sekte, ki iinnjo svoje šole, kajti če bo dodntek sprejet odpadejo farne šole in vsi iiodo morali pohajati v javne ljudske šole.
koncu mesto, se vrši shod in p> | sednik Texus &, Oklahomu Oil vorka na driiucm koncu.	kompanije, je udaril nemirneža s
— -----penijo v brado. Prijatelji, ki m
Ameriška vojaška misija študira sedeli okoli bogatina, so se ume-švicarski sistem.	soli in nastal je pretep, pri kate-
Bern. — Semkaj jc prišla ame-!r'em je Mitchell tudi dobil s pest-
dli iu zažaali poslopje, v katerem , ,, ..	. . , ,,,, lt ie uredništvo s.M-ialističneaa listalrKkn vojaška misija pod načelni-1 jo po obrazu,
»ostene ljudi spametoval, da so izvršili veh- Avanil"	nvoi.. kongresnika .iniija KahM.1 Bofatln, ki je preklal amarlUio
liuenos Aires, Aiftutlnik .{ki kale prončHi sistem «»l>rnnii»ne Uftiro, >«• j» ainuaal i/. dv«»rane. «arda". ki
jr ! armade v Švici g namenom, da se nekaj tnkcva Ameriki.
potem vpelje v
Monarhistični denuncijantje so mirno spravili to mo» ",,,n",r,,<»
ralicno zaušnico, ravnajoč se po načelu vseh nizkotnih	stav
...	-i	...	, .. ^ Hov tem mestu, sleje danes ž«
ljudi, n- nam ni sedaj posrečilo, nam mogoče ne izpodleti jim) oboroženih mol. darda ob-l
prihodnjič.	Utnpl večjldeljz trgttvcev in ra 17 atmrdenih v Arhanralsku
Okoli cerkve Štefana zopet kroži vest, da v krat- rl1i,, ?>«stoh»veev. Ta privatni Arhangelsk. — Tukajšnl ofici-
k^m	v^ rhtnr rk^Klltivc J. R. Z-----^htiudlL.«: prij.ravl^.d« ratre jelnl ruski liat javlja da je bilo te
. ,	i •	..	,,„ ,„	,	jnelavake manifestacije dne 1. ma-fiini usmeemih sedemnajst
s4nlel v avtomobil in se od|>eljai.
Dogodek je obudil precej p1> zomosti v javnosti in ljudje m« čudijo, /akaj ne pride hoitatino-vo ime v javnost,
SENAT JE SPREJEL ETER0 VO PREDLOGO.
Harrisburg, Pa. — Senat je
s]>rejel s 2(> proti itreni glasovom predlogo za ustanovitev prostovoljne policije. Predloga je bila odposlana zbornici. Po tej predlogi lahko imenuje governer toliko policajev v vsokem okraju, ki bodo služili brezplačno, kot se zdi njemu potrebno. Prostovoljna policija bo podrejena svetu za javni blagostan, ki imenuje za vsak o-kraj po enega superintendeuta.
Svet za javni blagostan ima pravico poslati policijo iz eneffa okraja v drug okraj, če se pojavijo nemiri. To pomeni, če ne b« državna policijo (konstablerji) mogla napraviti reda, da bo liili-ko dobila na pomoč par tisoč prostovoljnih policajev, ki bodo / njo skupaj operirali.
Ii so monarhistični "voditeljčki" zopet izvršili novo jN denuncijacijo? Mogoče! Ali monarhistični "voditeljčki" i/lah! jajo tn govorico, da strašijo ljudi, da se ne pridružijo gibanju za jugoslmunsko federativno republiko? Mogoče
lo m |» rotniške naklepe zase.
sa sovjet v ongle
oneli
vsled vohunstva in izda jat va v /ve/i z odkrito *aroto v marcu, ko .o hoteli povzročiti vstajo v Ar-skem perlamenta. i lu.ng^Viku in izrtN^itl mesto lwd jše I W ^ ' l#ondon. V torek ae ji* fH»javil vikom, le tudi tn! Na ta v prana n jh bi M>veda najložje oilgnvorili v nižji zbornici angiKke«a paria	__—
mnnarhistieni "vckliteljčki" sami kot očetje takih govoric. «"*nt* nanavinlen hrtmt M«s| ife lagradi v Indiii m natfaljajejo ■Jdemotili |M» liodn in m id rini i bodo svoje temne in za- °	delavske sirankr, lsmd<>a. — Pradno izročilo
j .;lede |M»knjniiie »ta zavpili dve,n|iisiijc nadaljne |rgre<le proti ženski na galeriji proii dci.niei.i AngU4em v Indiji. Zadnji petek
OSEMNAJST TUJEZBMOEV A RETIRANIH V DETROITU Detroit, Mich. — Zvezne oblasti so aretirale osemnajst tuje zenieev, ki bodo zaslišani prti naseljeuiškim odborom na obtožbo, da širijo boljševizem. Obtožnica jim očita, da so širili bolj-ševiško literaturo med tovarniškimi delavci v Miehiganu.
POSTNI LETALEC JE 0BTI
CAL V BLATU Franklin, Pa. — Michael *ole, poštni letalec, se je zavoljo viharnega vremena »pustil na ' " dvotmjst .milj rtipadno o<l Franklina. Blato na jhiTju Je tdtn taM da se ni mogel dvigni"
V NEW TORKU 8E OBNOVI SPLOŠNA STAVKA NA PRI
STANI8ČJNIH LADJAH ~New Yoik, N Y — Voditelji (veliko, organizacije pristaniščiiih delav- jod tal. '•ev izjavljajo, da si* »plošua stav Lansing, Mich — Učitelji
Hslulbeneev no ^riataniščnih razširili nie<l ljudstvom brošuri ladjah zopet ponovi. Stavka bo e«, v kateri protestirajo proti nb splošna in «e Im» razte/.ala celo na kim plačam, ki so povsod v nava bolniške ledje. (*lii izjavljajo, da di v miehiganskih ljudskih se poslnžijo vseh legslnih sred- Knjižico je izdsls driavns a'i stev, da lavojujejo oM*murni do- teljaks organizacija.
NOVICE IZ JIM GOSLAVIJE.
IZ URADA TISKOVNEGA ODSEKA SRZ
KRVAVI IZGREDI V ZAGREBU
Zagreb, 5. dec. — Danes dopol dne »e je vršila slovesna služba božja v proalavo državnega ujedinjenje. Pred cerkveno slavnostjo bo se vršile že velike manifestacije, ki so se podvojile, ko je bila služba božja končana. Množice ljud stva so valovile po ulicah in trgih ter navdušeno manifestirale za narodno ujedinjenje ter klicale: "Živio kralj Peter, živel regent Aleksander, živelo prodno Ve če!" Okoli popoldneva so se ma uifestanti mimo razšli. V prvih urah popoldneva so se jele širiti vesti, da so razne skupine oboroženih in pijanih vojakov vdrle v mesto in da korakajo proti mestnemu «red«Mfu. In res so sc skoro na to pojavile v osrednjih mestnih ulicah večje in manjše čete, večinoma pijanih vojakov, ki so demonstrirali proti novi državni ureditvi. Ob pol treh popoldne jc par sto vojakov, oboroženih s puškami in strojnicami priloina-Ktilo na Jelačičev trg. Bili so to večinoma vijaki bivšega 53. pehotnega polka. Red na Jelačičevem trgu so vzdrŽavali redarji, člani na rodne.straže in oddelek mornarjev. Da bi preprečili resen spopad, so hc mornarji razdelili v dve skupini. Prva, obutoječa iz 20 mol, 7. eno strojnico, se je ntaborila no Jelačičevem trgu, v hiši št. 6. Drugi oddelek, broječ 40 mož, z dvema strojnicama, se jc nastanil v hiši št. 4. Boljševiško razpoloženi vojaki, katere so podpirali in ščuvali razni temni civilni elementi, ko bili oboroženi s puškami, imeli pa so pri sebi več strojnic. Zahtevali so, da se morajo vdati mornarji v hiši it. 6. Vršila so sc pogajanja, v katerih so boljševiki zahtevali, naj ue jim izroči vse orožje. Na ukaz od zgoraj so mornarji izročili svojo strojno puško. Nato so uporniki zahtevali, da se jim morajo izročiti tudi strojniee h hiše št. 4. Da bi vplival na vojake in jih pomiril, jc prišel med nje sokol Marcel Tičak. Uporniki ko ga napadli z revolverji in ga ustrelili. Nato so pobunjeni pijani vojaki namerili puške in strojniee na prvo nadstropje hiše Št. 4 ter jeli kakor besni streljati. V dotični hiši se jc uialmril oddelek mornarjev. Čim so bili mornarji napadeni, ho tudi oni jeli rabiti orožje in streljati. Po kratki borbi se je mornarjem posrečilo izprazniti Jelačičev trg ter napraviti mir in red. Ob 5. popoldne je vladal v celeme mestu popoln mir. Vpor--ni vojaki so bili razoroženi in aretirani . Srbska vojska, ki je bila pripravljena za vse slučaje, ni stopila v akcijo. Ko je prišla na Jelačičev trg in Ilieo, so mornarji, sokoli in redarji že napravili red. Meščanstvo in vojaštvo je nato priredilo velike manifestacije za Narodno veče in regenta prestolonaslednika Aleksandro. —' Predsedstvo Narodnega veča jc imelo izredno aejo, na kateri jc poročal poverjenik za varnost novič o dogodkih, ki so se doigrsli popoldne. Narodno veče je izdalo stroge odredbe, ki imajo namen preprečiti podobne žalostne pripetljaje. Ti dogodki so zahtevali žal tudi dokaj žrtev. Mrtvih je 13 "seb, ranjenih pa 17. Po pretežni večini so to vojaki.
Zagreb, ft. dec. — V Zagrebu jc Ase mirno. Mesto ima danes do-' ela uormaln olice. Vojaštva ni videli.

9101?If«
dom Ljubljančana, in tdeer o pol- so dobile posebuega pedagoškega I *»<ietih oseb, ki sta skrpucala oni
I O ?e "I7*111	»Akar K«	(prof. Frid. Knapp), a so	ko prsvita. da se lepo ta-
je 8 karabimjerjev gonilo od Pon-|l njim podrejene	*
.t to A ivi 4	-----------l ~t	v vrhnili in u-
ga do l ilata. Ovadile so ga neke pravnih poslih rsvnatelju temelj-
brezveatne osebe, ki so bile a v- nega zavoda, dr. Jos. Totninšoku atrijski špijoni v času vojne. Go-| Glavni alovenski zavod ostane v spod Mate je bil nato izgnan iz gimnazijskem poslopju, vzpored Istre. Istočasno je bil ovaden tudi niče so se preselile v neko meatno upravitelj občine Petri*. Ker pa poslopje v Klizabetni cesti št. 16. je bolan, ga niso nikamor odpe- V glavni gimnaziji je učni jezik Ijali, marveč so mu postavili okoli'odslej v vseh razredih in predme-biše tri straže in noben ne sme ne I M slovenski, v vzporeduicah ae u-ven ne noter. Z ovaduhi bomo po- vede slovenščina kot obvezni pred-steno obračunali. — Italijani so; met za vse razrede. — S presto račeli nabirati podpise za prehra-ipom gimnazijcev letošnjega I. rasno, porabiti pa hočejo te podpise reda, ki šteje 85 -učencev, ter Slo-v svoje politične svrlie. Zato pa vencev, ki so posečali nemško real-jim stvar ne gre laok izpod rok. ko v Mariboru, in na podlagi nak-kakor bi oni radi imeli. — Možje j luninih sprejemnih izpitov, se u-iit fantje, ki so sc vrnli iz vojne, stanovi slovenska realka v Mari se morajo vsak večer ob 7. pred- boru, ki otvori svoj I. razred dne staviti italijanskemu štacijskemu V decembra. Razred bo nastanjen
poveljništvu v Podgradu. — Pred dnevi že so odpeljali iz Podgrada neznano kam aprovizaeijskega u-radnika Mirka Hočevarja, rodom iz Gorice .
de enkrat sladkor. Kakor we poroča, so zadnjič nekatere ženske prav na nedostojen način navalile na ee«ti na g. župana ter zahtevale od njega že koncem no-vembra sladkor za december. —Ne vemo, ali jc ta slučaj pripisovati zlobnosti tistih žensk, ki po trgu zbirajo druge žene, da jih zapeljejo potem z raznimi lažmi do takih neprevidnih korakov, ali pa. nevednosti strank sploh. Ker pa bo treba take slučaje v prihodnje ie takoj v kali zadušiti, hočemo še enkrat pojasniti, kako jc » sladkorjem. Naredim urada za ljudsko prehrano na Dunaju, ki jc da-nesše tem bolj veljavna, ker so češke meje, odkoder smo dobivali sladkor, popolnoma zaprte ,določa, da ima dobiti vsaka oseba mesec-no le tri četrtine kilograma sladkorja. Ta sladkor so stranke v Ljubljani tudi redno dobivale že prve dni v mesecu, medtem ko so v nemških mestih, v Gradcu in na Dunaju, dobili komaj prvi ali drugi četrt wladkorja šele ze mesec september, medtem ko nimajo prav nikakega upanja, da bi ga dobile sploh še kdaj za oktober, november ali celo za december. Tudi Ljubljana bi ostala v decembru lirez vsakega sladkorja, ali bi mestna aprovizacija nc zbirala ven čas vojne mesečne prihranke sladkorja, in ako bi sladkorna cen. trala v Ljubljani toliko nc pritiskala na Dunaj, da so vsaj za mesto Ljubljano pošiljali pravočasno sladkor. — Kako pridejo torej Nlranke do tega, da na tak nedo-
v gimnazijskem poslopju in podrejen takisto gimnazijskemu ravnatelju dr. Totninšeku; priglašenih jc zanj 35 učencev.
Nemška gostoljubnost in pri jas nost. Slovenski uradnik se je vozil te dni z Dunaja v Ljubljano in nam poroča o tem nastopno: Od Dunaja do Gradca smo potovali Se precej udobno. V Gradcu pa smo se morali ustaviti, vstopiti trikrat v vagone in zopet iz njih z vao prtljago. Rekli so nam: "Zu deti verfluchten Wiiidischen faliren tvir nicht weiterl" Naposled smo so vendar odpeljali in dospeli do Upnico. Na vsaki poataji je čakal vlak četrt ure. V Lipniei je bila čekalnica zapra. Sobe nismo mogli dobiti nikjer. Prenočevali smo v vozu Rdečega križa. Od Llpnice do Spielfelda smo se vozili na vozovih. Tak voz stane 50 do 70 K. Tu jc promet kakor v srednjem veku. Slišali smo izjave kakor na primer: Da bi le Že prišel general-major Maister in Jugoslovani, potem bi bil zopet red. Na levem bregu reke nas je vprašala nemška slraža: "Ali ima kdo kaj orožja s salm? Nočemo, da bi dobili Jugoslovani še kaj več orožja." Vožnja od Maribora do Ljubljane je bila povoljna.
Vzdrževalnica sa begunce. Pišejo nam: V Dolenjivasi pri Ribnici se nahaja še več beguncev iz Kostanjevice in Opatjegasela, katerim se je sedaj ob demohilizaci* ji ustavila vzdrževaltiMrt in tudi begunska podpora šc jii prišla za zadnjo polovico meseca novembra, obleko pa kljub prošnjam so jo le nekatere družine dobile in sicer samo enkrat' ves čas begunstva, dami so vsled hitre evakuacije 4. avgusta 1016. 1. pustili skoraj vso obleko doma. Prosimo poverjeni-štvo za socialno skrb, da hi ae ozl-
stojen način zahtevajo že koncem ^ na ^	jih r(Ajlo ma.
novembra sladkor za dccembe . lwya| pr0pada.-Gorifti be-bodo vedele morda pojasnit. M-j	y oWin| Dolenjlv-(l pri rH,.
ste ženske, kl so celo na magistra-i . .
tu javno trdile, da jim je pred.| Krftmfttorij y Ztkgrthu M(.H|f|;
sodnik poverjeništva g. Joaip Po gačnik naročil, da naj vlomijo v cerkev, ako nc dobe od aproviza-rije blaga. Ker se Sc vedno dobe ljudje, ki tudi takim gorostaanlm lalem verjamejo, so v resnici vlomili neki zlikovei drugo noč v cer-kev. toda zastonj, ker nk»o ničesar dobili, kar bi mogli odnesti. Zatorej opozarjamo še enkrat: Kaj bo
občinski svet v Zagrebu je votlral 7a pripravljalna dela za zgradbo krematorija v Zagrebu vsoto 10
tisoč kron.
DOPISI.
Milwaukee, Wis. — Nedavno dopis
hvalita a izključitev, saj ie Itak nisva plačala članarine ca mesec januar, akobinajune izključili bi sama odstopila, ker ne marava one odgovornosti, kakoršno Imajo člani SRZ. V listu pa pravi, da ni dobil nobenih informacij Iz gl. urada JRZ. v drugemN pa pravi, da ui ie od meaeea januarja hotel sodelovati pri SR2. Izrekam v>o čast eksekutivi JRZ kakor tudi podružnici da ao dali brco takim oscbaiu. Želel bi. da bi lastnika li sta "Slovenije" podala kako ja sno izjavo.
Nadalje pa vprašam omenjena lastnika, kaj je s tistim preostankom od banketa .kateri je bil pri-rejcu v alovo slovenskim fantom odhajajočim v armado "Pncle Sama " meseca novebmra 1917. kn teri je znašal okrog 40. — Kje je tisti deuarf
"Silo-Buca" tudi zelo *krhi le-po"!a drugih ljudi. Sam sebe naj pogleda v zrcalo najprej.
Z odrom na stališče, katero jo zavzel ta list, ga nc morem podpirati.
Resnicoljub.
Cleveland OolUnwood, Ohio. —
Zimska sezona raznih društvenih
prireditev se bliža koncu. Mesto v zaduhlih <Jvoranah, bodo ae vr-šile razne veselice ua prostem. To zimsko sezono smo imeli v okolici veliko raznih društvenih prire-ditev. Kakor druga društva istotako je priredila moška organizacija JRZ ln ženska organizacija JRZ št. 4. Tudi žene so se pokazale, da ne zanimajo za politični po-ložaj v stari domovini, ter da imajo isto stremljenje, da se pribori našim rojakom onkraj Oceana pravo svobodo in prostost. Pokazale, da gredo z duhom časa naprej, da šo tudi ženske poklicane to, da sodelujejo z moškimi.
—u*
Sltfeuka Narodu
Priporu Jediota.
glavni stani iff7-i9 so. lawndalk avi., cmicaoo. illinois
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1&22. livrševalni odbor.
UPRAVNI ODSEK. PRKDSKDNlKi Vtmmmm* Ctajkar. SOS7-M U. UvrUkl. An, CktMf«, ■ PODPREDSEDNIKI Aatn Hr.it. R«a 14S.	P«.
TAJNIK. Mi VtrSarMr. STSS te Law»4»U Av^ C* ta*««. Ut. TAJNIK ROLNllKEOA ODDELKA. r.ul S«r«w. RSST-SS S*. LmSIt i«, Cttaf*. RLAOAJNlKi Amtmm J. TM^vm. In I,	UL
UTKAVITELJ OLAS.LAi ru* IMIM, SSST-SS te. UnMi An, CSIM«* .POROTNI OOSSK tefeRu a«B SSI. Cmmi>nrsb e*. «ss N»r SI, SerinaftaM. UL Sm ara, Mm«, os*. 4SS. šmltktm. P*.
PTmS SmmtsS, asee Ptomc cumM Ofcl* BOLNIŠKI ODSEK.
OSRKDNJR OKROŽJE i Pni l.rnr, »r«4»*Mlk. SSST-SS S* bn4h if, ^IriftB VZHODNO OKROiJEi Rudolf H.».r*.k. Km 4SS, ■rtiglia^ Ms
Amtmm Ra4M«fc, Km TS. WM Hi«^ PS.	ti -Lii
ZAPADNO OKROŽJE• AatniuUr, ha 104, Onaa, Km, M lm K »kar. S4* Otlbarl
Nadzorni odbor.
rk j
SUH PanvS, »riSilii, 14411 An, J^M* »■fctdlll. SIS PtarM SI, InS*. Htm*.
eiei St Omk An, Qmiw4 OSta.
Tiskovni odbor.
AbSw4I4 l> Malt rt>j»tK
4
EDKUftlTVENl oonoa. PRKDSKDNIEi frmmk AM, SIS4 te CravfwS An, J«te Tr4«U.	i
VRHOVNI SORAVNUti^D^P. J. Kirm. SNS St.	OSU
ODGOVORNI UREDNIK TROSVETK"! Jmšm Mm eOEOKI — Vm Smmm	to »mrl, bi m
J»teHi apUS. mm) m pmUUmlm mm msImi Jmkm VirM«. SSST-SS te Um4S An,
rs tif. ul
Vm	kmh.Hk, (m«w mj m pOI|a|» PmI	t|iKii liSllliiii i.t tli
*	rt mA
Vm pHmAS« «M« Mmi|« v «L SwIwiI»m mšbmrm m mJ peHKI* M. ttu iiiimm liin, *t§mr tulit H mm*4-pfMvi li ptftl^ H.
Vm |H>iRi pn
OM|tMr|».
vn SmM te	mM, mmmte m«mV nrihSi Is apM ter N «
•	llnln	Ml m misj* m nlm Ti mi »m*. CSlmm. UL
LI8TNI0A UREDNIŠTVA.
John Fonde, Aurora, Minn. —
Knjiga, za kalero sto vprašali, ui Ker se v tej naseIMni deluje rti nikdar izšla. Povest jc bila prlob-
n sladkorjem za mesec januar je i jc poročal (ianes še popolnoma negotovo, ker sem cital dopis iz Milvvaukec, dr. Angjeli- so (Vfike meje še vedno zaprte. Ce NVis., iu tudi izjavo lokalne po 1 Ke doiirrali |,i pa no prišel pravočasno sladkor j družnice JRZ št. 4. Radi tega nem za januar, ni treba misliti, da ga|ne namenil tudi jaz, »».^h-.a k surovostjo doseči od svoje mnenje glede
"Delavski dom" in sc kaže vedno večje zanimanje, so napredne že-ue v tej naselbini sklenile, da pri-rede spomladansko veselico v korist "Delavskega Doma" ln ka-kor se čuje nemaravajo prirediti veselico 10. maja. Tem potom o-pozarjam ie sedaj vse Slovence v tej naselbini kakor v bljižnijh naselbinah, da nc udeleže tc veselice v polnem številu. Kakor se razvidi Iz predpriprav že «edaj, lurpreskrbljeno za vae najlmljšo, Nadalje priredi "Slovenska delavska čitalnica" 4. maja zvečer veselico. Začetek ob sedmi uri zvečer. Ves program je izvrstni in skrbno izbran, da bo vsakdo zudovoljen, kdor se udeleži te prireditve. Cisti dohodki so namenjeni za društveno blagajno čitalnice. Vsakdo dobro ve, da liani je čitalnica potrebna, ker v nji dobivamo potrebno izobrazbo, katera nam je tako zelo potrebna. Ako narod ue goji kulturnih dru štev, je mrtev, ker brez njih ne morr obstali.
Ako Id ne rojaki v tej naselbini nekoliko bolj brigali za čitalnico, Id ista bolje napredovala, kot pa tako. Toda' nekateri se premalo zanimajo b. vzroka, ker ne vedo ceniti, kaj jc čitalnica za Sloveti-e«.Vzemimo za vzgled slovensko čitalnico v (Mevelsndu. Kolikor je meni znano je ona največja, kar jih je v naši novi domovini. Tu-di v tej naselbini bi lahko imeli podobno, ako bi se nekateri rojaki nekoliko bolj zanimali zanjo.
Vsak pameten človek mora Iz-poznati, da ima čitalnica veliko stroškov, in radi tega jo moramo
čena v "Zvonu", kateri je Izhajal šo nu Dunaju pred štiridesetimi leti.
da podam
jc mogoče s surovostjo doseči <*i svoje mnenje giecie tega, kar jc g župana, da ga preskrbi po zra- že bilo omenjeno v oni izjavi. Ko l u ker čudežev nc zna danes nl-jsem čital omenjeno Izjavo, sem Iz-hče delati. Čepa kdo miwli. da se previdcl, da bi bili člani lokalne c,b tudi tako kaj doseči, naj posku- j organizacije JKZ št. 4. radi na ja »i nam za kar mu bo aprovizacija,|«nem, kako stališče zavzema tu kekor tudi ostalo občinstvo v res-jksjšnji list "Slovenija". Ker se
idei hvaležno. Kar pa človek ne pa od prizadete strani ne oglad	podpirati. Podpiramo jo pa, ako
more storiti sam. naj tudi od dru-;nihče odgovornih faktorjev iu ne	(»ostanemo njeni člani, »ib n ezahteva — nsjmanj pa na da nikakega pojasnila, omenim Radi Hegs pozlvljem vse Slo-
tako nedostojen način, kakor zod ijaz. da naš lokalni list zastopa	vence v tej naselbini, da »e udele.
lič Vlada, sladkorna centrsbi "Nou-partkan" za densr nam-	žljo prireditve 4. maja zvečer v
in aprovizacija so storile iu bodo reč, drugo mu je pa deveta briga,	dvorani g. Kunčlča. Na programu
Italijani vsak dan bolj zatrjuje 1' v	atorile vse. dn Vsakdo se šo lahko spominja zad	je petje Sodelovala 1 »odela nam-
jo. da je lutra njihova zemlja, za ^ »Udkor čim preje v Ljublja- njih volitev. Ali je list kedaj pri	reč dva pev*ka zbora iu sicer
katero so prelili ogromno krvi. J ^ tJ?(f|| |)04j0 m0gle do- poročni kandidate, kateri so kan-	pevski rbor "Zsrjs" Iz Clevelan
Ljudstvo je preplsšeno in prsvi.l /. ^ trobo po1rl,eli.	didirali na delavski volilni Ibal?	ds ln pevski fbor "H<»ča" Iz Cob
kaj bo z namit Ali preplašenost j J _____|r -n^m » Obratno je pripon»čal delavcem	Hnnrooda. Poleg tega bo tudi ples
»nora izginiti, glave pokonru sredi| Slovenska firamj	^ ^ ^»vražne kandidate. Seveda, oseb	in pri»sts zabsva.
trpljenja. Istrs je slovsnaka in|llanboru > i. a ^ ArlMvn*	Prv<,»	I*	hl1ro 1m	r
mora ostati slovansks. Obljubljali izvršila vatna pr ii	u<-.nlivrag vm« počit*. Najbrže priča	»taro domovino odprta, bomo ••
ho nam prve dni s sladkimi bese- gimnazije v Manoorn^ 1(W)letn|.I kujejo kakšne "kufraste kolajne'|koj naročili več alavensklh knjig
dami hrano in vzdrževanje miru i zavod, ki leilos pra . j ^^ fJ| aaju, jzvanredno delo.	in #ieopisoV ter revij.
in rede Dvs dni potem w> že začeli «*o svojega ot»sioja, j	^^ ^ Ker ne more nt varno In trey.no Vstopnice ao le v razprodaji |
prihajati akozi Podgrad celi pol-1temeljnih n	4 nižii ,|n.|odgovarjati na stavljena fprašg.jpri društvenih članih Sezlte po
n ja. Izmislil si je "ftlAlo-llue", v njih in ne izgovarjajte se. ja še
Pozor rojaki!
Poročati IniHin Žalostno vest, da je postal žrtev razmer rojak ANTON NOVLAN Vmv\ je dne 14. aprila. IIMII ln doma je Idi iz ItAČNK pri Grusupljem v Ljub Ijaitskl okolici. Star je bil 40 let. Ako se nahaja v Združenih državah kak njegov sorodnik, brat ali sestra naj pride če le mogoče hitro ali takoj sem na NVest 1'raukfort, III. Iii naj sc zglaid pri meni. Denarje jc okrog i)i700.(HI iu je treba vedeti komu naj sc to izroči. In poraviisjo eventuelnl stroški.
Oglasite se pri: Oeorge flvejt, F. O. Weat Prankfort, IU.
LEPA FARMA NAPRODAJ.
Prodam 100 akrov obsegajo-čo farmo, prodam tudi vso fti-vlno in vse potrebno kmetisko orodju. Tukaj je dobra rodovitna zemlja, izvrstno okusna pitna vodn in zdravo podnebje, je 1» miljo ln pol do iole ln tudi cerkev je blizo. Tu je te naseljenih pet slovenskih druftln in je le štiri milje do mesta.— Prodam po zmerno nizki ceni in zahtevnm le nekaj naplačlla, vse drugo pa na obroke kakor so pogovorimo. Za vsa nadaljša pojasnila pišite na lastnika, naslov jo: John Smrakar, f. O. MilUton, Wis. (April 1MV.II
POZOR ROJAKI!
Ali ste «1 kupili Ifelniee ed American Arousomtnt A Theatr« Ce., k»
ftgVITRKNA PONTTnRA so ** Vam nudile po 11.00 vssks ZENITBENA PUNUDBA. ft(J U|#r|h j|f d||n||'(et1\ ,, n u.
sRd bi se seznanil pbuiieno s kaj zato ker Družba sedaj vlaatuje
dekletom ali vdovo v starosti 25 4 ^^'^•»'".^r.iiiT Sl^ ni i .... . . T	. .,.i , 4 Kt vrednost raste In satoraj »evada nI
do .10 let. Jaz aetn star dd let. Ne i»„|n|f. ni morejo mtati na eni eenl.
>.ahtevam nobenega luigastvs, že Toral ali bosta fte čaksll da kuplU
Hm Mrao, ,1» j, r.r.n.	& RlTOJT^
l.ega oziroma socialističnega miš puKIIO naročite ia danaa. Rajske, ks-IJcnJa. Vsa s sliko priloženo v «»rl ao v Milini Plttsburis, vsblino
p'-......»i p»*!>J..........j »i1«;1-, i:,?
nji naslov. Jamčim vso tajnost liij	JOHN BAHORICH
slike se vrnejo na zahtevo. Moj |M	md fuukirgb, Fa.
naslov je: P. J. B. P. O. Boz 37.1, ^	^ 1 * ^ Collinsville, III.
RI*
O..S.m hI nIm n«a>i»ai.l|l »II iavmiiSo «..prij.i*Ma «1 laSb« |nuu.u	dmmmr v
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Boino ,
IOOO KRON $80.00.
|'.lUH# n.ru/ilo • UttniHt m.Invoih in »v.Ui na
EMIL KI SS, Staamshlp Tlckits k Monsy Excliin|i
I »S »ECOND AVE.. NEW VORK. N. V.
( Šunk. W *•«•«•»»I j»n» |. .««11
I '	- ----------



v^iHB
katerem pa ue migovarja nlfeasr. I nt vetn, sli l»otn šel sli ne Aku zanika niče-ar ne priznava i kupite v.topnie<|, h tem pomagate »tako tiičesar ,ampak samo društvu.
iu opravlja, krtt ksšue Mimo z duhom čaas naprej ter
-no. tam so izginil, drva tseienjidl Mopnjcvaje b da m-.- ^ stnne 160 do 200 kron,, po~k.ll jezik. Z naveden ™ d ein pi _
sadno drevje, polomili ogr.je reznirr e ko eni « prMrug. . ^^ ________■ _	I I I ■ ■■
•d Va t<»atvarne prito*be n« rekUJLJ^*'""'' ' Da temu liatu oi	Urimo svoje olrzorje fltsjmo d-. ii.lijsn.kem št.rijakem poveljni- vseh Slovencev. « j j ^ , napredek v alovenski naaelbl.fbre alovenske čs»opUr ln knjige
št vn smo slišali odgovor: Ml amo dve tretjini vseg. J • ^ ■ ^ <u ^^ ^^ M|||#	|n V||#, fo uhko t]tMi0> prati mali
Prišli vzdrževati mir in red. kar aebne rezrede, ja na a ij^ tl. ,rMrdlrtlj kar ae je že zgradil«. «e	^škodtdnl v "Del.vakl čl.slnl-
porabimo, oziroma vm škoda, ki jo slovenj. gw • J • ^^ ^ ^ v z.dnje«n napadu na	ri".
povzroči vojaštvo. Ih» povntjen.. m«fli ji^i,. a n « ..kaekuilvo SHZ zs l'tmm kamp.	Torej na svidenje 4 maj. zve.
OMjnb polno, povrnitve od r . ovenaki "" kif * *	^ ttH ' f	[
der - Prejšnji teden prijeli ^olitak vaem kalcijem roen/v Kaj,|dvorani.	' ^ - »
Italijani v Podgradu tajnik, ob-llud. učHeljalM. J^' « ^ |k,l, je p. Ugovor pri	4oa F, Durn, knjiži.lč.r. čiuake uprave Rudolfe Mat^ta, ro- po narodnosti. Nemake param
Možje In žene
Ne delajte napak, čemn ne bi vedno rabili najat.rejegn, zmolnejšeg. in akiU^neg. izvrstnega zdravnika takoj ob prlčefku -38 let ie adravi tiao/« In tiao^e bolnih ljudi različnih bolezni. Zdravnika, kateri vam l.hko natančno pove kje je vaš. bolezen brez vas-cegs dvom*. Nsjrmimejša cene, izvrstno zdrsvljenje pri njen, lK»ljše kot pa kjeral-koli drugem a peci.liatu. Brerpl.čiio fdrav-niška in električna preiakav. vseli slučajih. ] Nam lahko povete kaj v.a boli v vašem mate-rinskein jeziku.
V Mak a bolezen mor. Mtl oaebno preiskana predno ae prične ,
zdraviti.
DOOTOR B F. MULUN, - 9 9 411—4th Ave Plttaburgh, Fa.
fvtrlopottlopje od Hmitblfeld uliee, nasproti glavne poAU. I WAI.SK VHK od 0 do 0 io ob nedeljah pa od 10 4a 11».
u pn/aa *a Ime ln številko.
A	........
IIZ ognjem in mečem.
ZOODO VINSKI ROMAM.
:; poljaki spisal Blenldewiwtci. — Poslovenil Podravski	,
4 *
Nadaljevanj«.
"Angel ji nebeški, rešite me!' šepeta k negi-njiea.
Lice Kozakov« postaja vedno bodj rdeče ii*
jeza K" duši.
"Vem," je dejal, "zakaj ne čutiš razžaljeno zakaj te mi protiviš! Tvoje srce gori za druzega, ,ioda ta up ti bo splaval po vodi, kakor resnično »etu živ iu Kozak. Poznam ga, t vojega* plemiča, torej na pogibljej mu! Naj ga le dobim v roke, precej ga ukažem obesiti in potegniti mu kožo rez glsvo. Znaj, da gre Hmelnicki na Labe in tudi jaz pojdem ž njim, poiščem tvojega goloba, naj bi bil tudi pod zemljo: ko se vrnem, vržem ti na cesto pod noge njegovo vražjo glavo."
Helena ui slišala poslednjih atamauovih besni. Bol, srd, rana, razburjenost in groza so ji vzele moči; premaga jo slabost, v očeh se ji steni ni, zapusti jo zavest in nezavestna pade na ležišče.
Bohim jeze del j časa ni mogel spregovoriti besedice. Na ustih se mu prikažejo pene. Ko pu vidi, du Helena bleda kakor mrlič leži nepremično ua postelji, pridre mil iz pr* nečloveški krik:
T mrla je. Jlorpinu! Horpina!"
Pri teh besedah pade ua tla. Ilorpiua vsa zsHopljeua priteče v sobo.
"Kaj ti je?"
"He*l! Reši!" kliče Bohun. "Ubil sem jo, dušo svojo sobice svoje!"
"Kaj si znorel f
"1'bll sem jo, ubil!" stoka lopov, ter sklepa roke nad glavo.
Toda Horpina, približavši hc kneginjiei, sporna takoj, da to ni smrt, marveč samo težka o-isedlevica. Odpelje torej najpoprej Bohuna iz »sobane, na kur začne dramiti Heleno, ki je kniulo odprla oči.
"No, gospodična, sedaj ti je bolje", reče ji vražarica. "Brž ko ne se si ustrašila iu padla v omedlevico, ki preide in zdruvje se povrne. Ti nI kakor ribica In dolgo ti je še namenjeno živeli ua svetu ter uživati srero".
"Kdo si?" vprsfca jo s slabim glnnom knegi-njlca.
"Kje sem?"
"V (Vtovem jarku. Tukaj je golu puščava; nikogar ne ugledaA, razun njega."
"Ali tudi ti prebival tukaj?"
"Tu je moje bivališče. Jaz sem Horpina Dončeva; moj hrat je Bohunov podpolkovnik ter vodi hrabre molojee v boj; jn/. pa tukaj sedim, da ti bom stregla v tej pozlačenej sobani. Oj, kn-ko je tu lepo. Iz priproste koče je postala krasna palača. Blišči se, da kar pogled jemlje. In vse 'o je zu te spravil semkaj."
Helena pogleda v čedno lice dekline, ki je karalo odkritosrčnost.
•Mi boš Ii prijazno?"
Bell zobje vražarice se znlcsketnjo v presir-nem nusmeltu.
"Bom. Zakaj bi naj ne bila?" odvrne. "To-da bodi tudi ti naklonjena iitainiinu. On je sokol, sls ven molojee, on te. . ."
In Horpina se skloni k ušesu Helene ter'ji začne nekaj šepetati. Naposled se jame glssuo smejati.
„ "Pojdi proč!" zakriči kneginjica.
111.
Dva dni poznej, v jutro kIu sedela Dončevu in Bohun pod vrbo poleg mliiiskcgu kolesa ter gledala v penečo se na itmej vodo.
"('uvsj jo iu ne spusti je izpred oči, du ne bo šlu nikamor iz jurku", reče ji Bohun.
"V jarku proti reki je put jako očka; tu pu je dovolj proMora. Ukaii zasuti izhod s kume-ujetn in bomo tukaj sedeli kukor v loncu; jaz si /a se najdem drugo izhodišč, če bo treba."
"S čim se hranite tukuj?"
"tVreraia nudi pod sknlumi koruzo iu vinsko trto ter lovi ptiče v mrežo. Sedaj pu, ko ni toliko utvari prinesel s seboj, ne bo ji*ničesar manjkalo, k večjemu še tičjega mleka. Ne boj se, več ne pojde i/, jnrks in nihče ne bo zvedel zn njo, če je tvoji ljudje ne bodo razupili, du je luknj."
"I kazal sem jim priseči, /.sesti molojci so, ki itegu ne rasupijejo, ko bi tudi kožo drli ž njih. Todu Hsmu si pripovedovala, da te večkrat obiskujejo ljudje, da jim vrnisris."
"<'ssih pridtjo iz Raškovu. časih pn i uri Bog ve odkod Toda vsi ostanejo pri reki; \ jarek nihče nc pride, ker jih je strah. Videl si kosti? Bili su Inki. ki so hoteli priti \unj, iu tamkaj leže ardnj njihove konti."
"I bila si jih?"
Kdor jih je ubil, on jih jc ubil Kdor hoče vražbe. rnks pri jsrku in jaz grem Ii kolesu. Kti ničeaa m- opazim v vodi .pridem iu povem. . . Tnkoj poviažarim tudi tebi, ne vem ps, se pokale sa j, kr» vsnkokrnl se ne poka/c.
"Da bi lr nc iigledslit kaj slnbcgn!"
"IV l»o kuj hI »bega. nc pojdeš. Bilo bi it h k holje. ko bi ostal."
" Morant iti . Hmelnicki
u«»s je isto uka-morjo 11 h nns.
mi je poslal v Bar pismo iinj s«« vrnem; tudi Kiivm *el Se« I n j gredo Lahi * veliko »orej moremo I udi mi skup«)". "Krdsj se vrneš?" '
"Ne vem. Bode velika bitka knkotinc še .d Itilo Ali smrt nam. ali l.shoin i > Imimio prema U«iii. - krijem se sem. če pa rmnirsmo, se x meni po s\ojo p t ii'i«'o in jo odpeljem v K»nje\ " "A «'e pogineš?"
"/.*fo mi povrs)ariš. ds bom sedel". "Nu. «"e ugledam tvojo smri*" "/.e«o me je mati rodilu " "Kaj pe naj fakrst urinim / deklino ii«j vrat /evijem, uli kejt"
Mi
"(Us o« je le dotakneš s roko, ukažem te natakniti Jie kol."
"Ce pogiueiu, ji povej, naj mi vse odpusti."
"Nehvaležna Poljakina! ... Ali je res mogoče, da bi te pri takej ljubezni ne ljubila? Ko hi mene tako ljubil, jaz bi se ti ne protivila — hu, hu!"
lu Horpina podreza Kozaka s pestjo v rebra ter pokaže vse zobe v nasmehu.
"Pojdi k z I od ju !" zakliče Kozak.
"No, no, veni, da nisi vnet za me. ."
Bohun se zagleda v penasto vodo, kakor bi si hotel sam povražariti.
"Horpina!" zakliče čez trenotek.
"Kaj?"
"Ko odidem, bode-li tožila za menoj?"
"<"> se je nočeš polastiti po kozaški, pa je bolje, da ulideš."
"Nočem ,ne morem, ne smem. Jaz vem, da bi
umrla."
"Torej je bolje, da greš. Dokler te ima pred seboj, te noče poznati, ko bova pa pri njej samo jaz iu Čerem is eden ali dva meseca — postane ji dolg čas po tebi."
"Ko bi bila zdrava, vem, kaj hi naredil. Pripeljal bi popa iz Raškova ter mu ukazal, naj uaju poroči, toda sedaj se bojim; ko bi se pre strašila in bi mi takoj umrla. Sama si videla."
"Ne vznemirjaj me. Čemu treba popa In svatbe? Ni, ti nisi pravi Kozak. Nočem videti tukaj ni popa, niti duhovnika. V Raškova bivajo dobruški Tatarji, pu bi nam še ta nakopal no glavo. Če oni sem pridero, gotovo jo vzamejo s seboj. Kaj vse ti je prišlo v glavo? Otidi, pa se kmalu zopet vrni."
"A ti poglej v vodo in povej, kaj boš videla, (lovori resnico in ne laži, ko bi me tudi zagledala mrtvega."	*
Dončeva stopi k mlinskemu jezu ter dvigne zatvornieo, zadržujočo vodo. Prod vode takoj o-blije mlinsko kolo, ki se je začelo urno vrteti, da se je naposled pokrilo zvodno soparo; brozga gostili pen je vrela pod kolesom, kakor krop.
Vražarica vpre svoje črne oči v to brozgo, ^rinie se t obema rokama za glavo ter začne klicati :
"Hukti, huku! pokaži se! V dobovem kolesu, v belej peni, v jasni sopari, ali zli, da ali dobri, pokaži se!"
Bohun se približa ter sede poleg nje. Na njegovem licu si čital strah in radovednost.
"Vidim!" zakriči vražarica.
"Kaj vidiš?"
"Smrt svojega brata. Dva volu ga vlečeta na steber".
"Pojdi k zlodju s tvojim bratom!" zamr-mru Bohun, ki je hotel zvedeti vse kaj druzega.
Nekaj časa je bil slišati samo ropot hitro se vrtečega kolesa.
"Moj brat ima glavo zasanelo in vrani jo kljujejo", reče vražarica.
"Kaj še vidiš druzega?"
"Nič. O kako je zasanel! Huku! huku! v dobovem kolenu, v beli peni, jasni sopari, pokaži se!! — Vidini."
"Kaj vidiš?"	, •
"Bitka! Lahi beže pred molojci."
"In jaz jih podim?"
"Vidim tudi tebe. Ti se boriš z malim vitezom. Ifur! liur! Iiur! Čuvaj se malega viteza!"
A" kneginjica?"
"NI je. Vidim te znovič in pri tebi je nekdo, ki te izda. Tvoj neodkritosrčni prijatelj."
Bohun je kar sproti požiral besede, ki mu jih je Horpina govorila, nate/.al spomin, da bi pomagal iztuhtati vražarici bodočnost.
"Kakften prijatelj?"
"Ne vidim. Ne vem, ali star .ali mlad."
"Rtar, gotovo star!"
"Tako gu pa poznam. On me je že enkrat izdal. Stari plemič s sivo hrndo in z marogo na o-česu. Na pogihelj mu! On ni več moj prijatelj."
"On streže po tebi . . . Vidim znovič. Počakaj, tudi kneginjico vidim v romhastim vencu, v beli obleki n nad njo kroži jastreb'1.
"To sem jnz."
"Nemara si ti. Jastreb. . . ali sokol?. . . Jastreb."
"To sem jnz."
"Čakaj..Ne vidi se več. . . V dobovem kolesu, v beli peni . . . O! o! mnogo vojske, mnogo Kozakov,/kakor drevju v gozdu, kakor gložu na stepi, a ti si nnd vsemi, pred teboj nesejo tri bun-čuke (konjske repove)".
"Je kneginjica pri meni?"
"Nje ni; si v taboru."
Zopet nastane molčanje. Kolo ropotu, du ves mlin drese
"Hej, koliko je tu krvi! koliko trupel!, Volki in vrani pa okrog njih. Sumu truplo trupla! Ničesar ni moči videti, .sama kri!"
Naglo je pili vetra odpihnil soparo s kolesa in ob enem'se više nad mlinom pokaže ognvni ("Vrends s pove/kom drv na plečih.
"Čeremis, zapri zatvornieo!" zakliče vražarica. Nato odide k strugi ter si umije v vodi roke in lice. Prltlikovec te pre zatvornieo.
Bohun je sedel zamišljen ter se Se le zdramil, ko »e je vmils Horpina.
"Torej ničesar več nisi videla?" vpraša je pot ne vidim ničesar več."
"Ali ne lažes?* *
"Prisegam pri glavi mojega brata, d« sein govorila resni.o Njega nabadajo na kol, z voli gs za noge vleko nanj. ftal mi je xa njim Hej. nI sam obsojen v smrt. Koliko ae je pokazalo trupel!.. . Nikdar jih še niaem videla toliko; go t ovo bodo še velike vojske."
"A njo si videla z jastrebom nad glavo?"
Tako je.
"In z vencem?"
"7. vencem ter v beli obleki".
"Kako veš. da »em oni jastreb? Pripovedo \«1 nem li o mladem plemiču — Lahu. — morda
je on?"
Deklina nagrhanči čelo ter ae zamisli.
••Ne! — odvrne če» nehaj časa. pot r** jo.' glavo. "Ko hi bil Lah. bi bil orel".
HUGHES TUDI TAJI. Waihington, D. C. — Charles
Hughes izjavlja, da ni res, da je prejel od cestnoželezniških interesov denar v namene, kot je bilo pričano pred juatičniin odsekom v Albanjju. Dejal je, da je čital v listih, da je prejel od eest-uoželezniških interesov denar, da priča pred odsekom v prid Oar-son-Martinovi predlogi. Na stvari ni tudi besede resnice. On trdi, da od cestnoželezniških interesov prejel denarja. Po njegovi izjavi so ga vprašale zavarovalne družbe "Kquitable," "Xew Vork Life," "Mutual" in "Melropoli-tan," da jih zastopa pred legislu-tivnim odsekom in zagovarja predlogo. Te zavarovalne družbe imajo naložene velike vsote denarja v cestnoželezniških zadolž-nicah. Predvsem naj zagovarja n-stavno stran predloge. Do sedaj še nI prejel nobenega denarja in tudi ne predložil računa. Kadar položi račun, bo navaden advokatski račun za njegovo delo. Tako se zagovarja Hughes.
Bivši governer Whitman je izpovedal pred justičnim odsekom, da mu jc senator Thompson rekel, da je bil Hughes podkupljen od cestnoželezniških interesov.

BIVŠI
OOVERNER WHITMAN TAJI VSE. Albany, N. Y. — Bivši governer W h it m un je kategorično tajil pred justičnim odsekom, da je kedaj . priporočil, naj senator Thompson opusti opozicijo proti Carson-Martinovi predlogi, ki je dovolila cestnolelezniški družbi povišati voznlno. Pripovedoval je vse nekaj drugega kot senator Thompson. Dejal je, da se je senator Thompson izrazil, da je sit politične igre, <lu so snmi zviteži v Albanyju, s katerimi ne more delati. Thompson mu je povedal, da ko ccstnoželczniški interesi plačali bivšemu governerju Charles K. Hughesu $50,000, (la pride pred odsek in zagovarja predlogo.
Tajila sta tudi Thcodore P. Shpnts in James L. Anackenbaeh, dn niso Tlionipsonu ponujali kandidature zn governerja in $500,-000 v volilni sklad. Prvi je predsednik; drugi pa advokat Inter-horough Rapid Transit kompani-je.
Ljudstvo si je o zaslišanju nn pravilo svojo sodbo.
Ali kašljate?
Ne zanemarite zdraviti kašlja takoj. Kašelj je znamenje katero zahteva takojšnje pozornosti. Vi potrebujete zdravilo ki je dobro in popolno, nekaj na kar se lahko zanesete. Poslušajte na naš nasvet: Vzemite
Severov Balzam za pluča
(Se vera's Balsam for.Lungs). To je zelo prijazno zdravilo za prsa in kašelj za otroke in odra-šene. dravljenje s tem je izvrstno. Zdravi bolni prostor, pomaga odtrgati katare in zdravi bolno mrenico. čitajte kaj nam je pisal Mr. John Shramek, R. F. D. 3, Troy, Mo., dne 29. dee. 1917:
se
iu
ŽELEZNIŠKA UPRAVA JE OD KLONILA JEKLO RADI VISOKE CENE.
Washingt<m, D. C. — Železniški ravnatelj Hines je odklonil jeklo po ceni, za katero so se ze-dinili zastopniki industrije in in-dustrijalni odbor komereijalnega departmenta, ker je cena previ soka.
"Napil aem se mrzle vode in to mi je zašlo na pluče in vsled tega aem dobil suhi kašelj. Mislil sem si, da me to vduai, valej ko sem moral zakašljati. Vžil aem eno in pol ateklenice Seve-rovega balzama za pluča in kašelj aeje akoro popolnoma izgubil. To je v reenici menda najboljše zdravilo, ki lahko dobite za denar. Sicer mi je nemogoče več preatati brez tega zato ga imam vedno donps
in
pri rokah/'
Poskusite tudi vi! Tudi vi bodete kmalu spoznali, da smo vam pravilno svetovali. Severov balzam za pluča bi se moral vednb vživati kadar se zdravi kašelj, hudo pre-hlajenje, zagrlenost, bronkitni kašelj, gripo, kašelj in influenco.
Cene ao 25 in 50c.
Severov« tablete zoper prehlad
(Severe's Cold and \ Grip Tableto) so priporočajo zo zdrovlje-nje prehlade, gripe, mrzlice, in tudi zo influenco. Cono jo 80c.
Severovo
Go t h ar d so Olje
(Severa'« Gothard Oil) je izvrsten liniment za odrvenelost v milicah in sklepih, za bolečine v prsih iz prehlada in revmatizma. Cena je 30 in 60c.
Severov Antiaepaol
epsol)
rilo zs
je izvrstno zdravilo za grganje zo bolno grlo ali z guba glasu viled prehlada. Za nosne katare in prehlade, naj bi se rabilo za vbrzga-ti v nos. Cono je 35c.
Severov Želodčni
grenčec
(Severa'« Stomach Bit-ter«) se vedno pripo-roČs kot dober apetit dajalec za slab želodec, še poeebno za oslabele in stare ljudi. Ta pomaga pri prebavi. Cena je 75c in $1.50.
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa'« Kidney and Liver Remedy) dela izvrstno pri zdravljenju obisti, vranice in jetrnih bolezni. Vzemite to, da «i odženete bolečine v hrbtu. Cena je 75c in $1.25.
Severov Kričiatilec
(Severa'« fier) naj zpodaj v čiščenje
Blood Puri-bi «e vžival spomladi za in jačanje
krvi. Ta prepreči ma-zule in izpahke. Cena je $1.25.
Uprašajto po v«eh teh in še tudi po drugih Severovih zdravilih pri vašem domaČem lekarnarju. Vsak lekar vam z veseljem rad postreže, ali pa vam on naroči za va« ta zdravila, če vam pa ni mogoče dobiti Severovih zdravil v vaši okolici, tedaj poljite vaše naročilo naravnost nam s priloženo pravilno svoto denarja.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
LAD
EKSPLOZIJA NA BOJNI JIOI.
San Diego, Cal. —- Na bojni ladjici 21)7, ki služi zn lovenje potapljač, jc eksplodiral gasolin. Ranjenih jc osem pomorščakov, en oficir in en civilist.
Razstrelim jc nastala, ko vo polnili posodo zn gnzolin, ki drži 1 .(KM) galon. V posodi se je nuj-brž nabral plin. ki je tnkoj eksplodiral, ko so ji odvzeli pokrov. Razstrelim jc Iti In tnko silna, da je dvignlln krov en čevelj in polj visoko.
>oooeo«o«oeo$»eo»oooooeoeog
Pošiljalev denarja se sprejema za o
o
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, S
Istro, Primorje in Kranjsko o
§
s popolnim jamstvom	|
10O kron za $8.00
Cenjeni rojaki pozor!
Cenjenim rojakom naznanimo, da mi kupujemo vso Libertj Bon. de ter jih plačujemo v gotovem denarju po dnevnem KURZ1) (njih vrednosti). Rojaki, katerim je nemogoče priti oaebno v na! ufad, naj pošljejo avoje BONDK v priporočenem pismu (registriranem), ker na drug način mi nismo odgovorni v slučaju Izgube po polt ni ali drugi pošiljatvi. -Pošljite na naalov:
Mr. Joha Bahorich, 129 Baka-wall Bldg.. Pittabnrgh. Pa
Za vsa nadaljša pojasnila pišile na |
| John Nemeth State Bank |
O 1597 Second Ave.,	New York, N. Y. '
ao$o$o*o&o&om$o*o*o*o«o*o<
NAROČNIKOM V POJASNILO.
Za oglase »o odgovorni le oglaševalci sami. Mi ne sprejmemo do njih nobene odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi iz oglasov in če mu ni všeč naj sam sebi pripiše. Vsako odgovornost in posledice naj nosi vsak sam. Upravništv* list*
DELAVEC, ki ieli razširiti svoje duševno obzorje, je naročen na dnevnik "Prosveta".
NAPREDEK
"Proevota" pile ta blagostanje ljudstva. Ako se atrinjai i njenimi idejami, podpiraj trgovee, ki oglašajo v Proovetl — V zalogi Imam vas za vsakdanje potrobšš« no po zmerni eenL
ANTON ZORNIK, HerminU. Psl

Pošiljamo denar v staro domovino«
Sedaj lahko pošljemo denar v vse kraje na
Slovenako, Hrvatsko, Dalmacijo in latro.
lOO KRON ZA $7.90
Nadalje pošiljamo denar tudi v Srbijo, Rulgarsko in Romunsko. Jamčimo za ves poslani denar, enako kot pred vojno, da bode hitro in točno izplačan.
KASPAR STATE BANK
1900 Blua UUnd At«., Chicago, III.
Kapilal eUge I«
J>r*bit*k inaia it. $«,000.000.