Sv. Miklavž na Dravskam polju. Dne 23. septembra je med 1. in 2. uro ponoči izbruhnil požar prl posestniku Ivanu Temant, Rošnja št. 26. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Ogenj je gotovo podtaknila zlobna roka, kar se tu pri nas Cesto dogaja. Na kraj nesreče eo prlhitell gasilci od Sv. Miklavža in od Št. Janža. Gasllci od Sv. Miklavža so sami vlekli ročno brlzgalno, kt.tcra tehta 1400 kg, do sosednje vasl Loka. Tam se jih je usmilil posestnik Ivan Potočnik iz Loke, kateri je dal izmučenim gasilcem konje, da so lahko nadaljevali pot na pogorišče. Miklavžanom polagamo na srca: bodite prijatelji gasilstva! Vsak jih lahko enkrat potrebuje, ker nesreča nikoli ne miruje! Torej: Na pomoč! — Gasilec. /- -'>^iffS/StSHfgf Sv. Anton t Slor. coilcah. Tukaj je tik pod hribom naše prijazne .erkvice mirno v Gospodu zaspal v svojem 23. letu vzoren mladeniC Andrcj Kapfer. Po svojih šolskih letih se je izučil za spretnega kolarja, pa božja previdnost ga je poklicala k vojakom. Ko je obolel, so ga pripeljali doraov, kjer mu je njegova ljubeča in skrbna mati zvesto stregla, saj je vedela, da kdor rad bolnikom streže, si rajski venec veže. Potrpežljivo je prenašal svoje bolečine skozi celih 16 tednov, saj si je med trnjem telesnih bolečin nabiral cvetke za svoj nebeški venec. Vsak mesec se je pokrepčal z angeljskim kruhom ter tako pokrepčan ludi s sv. popotnico v nedeljo dne 25. septembra odšel v boljšo domovino, ko ga še ni okužil hudobni in zapeljivi svet. Zapustil ,je svoje drage domače in svoje tovariše, katerim iz svežega groba kliče: Glej tovariš, truplo moje, mlado še pa bo strohnelo, spomni se, da tudi tvoje kmalu bode odcvetelo! Bodi mu lahka zemljica! Šetarova. Pred par leti se je izdala naredba, katera prepoveduje tujim posestaikom tukajšnjih travnikov, voziti in goniti živino po bližnjici čez zasebni most, ker smo se z bivšim lastnikom mostu nekaj sprli. Pa poglejmo, kakšna ugodnosti nam je tn naredba prinesla! Od treh strani obdajajo tukaj.nje travnike tri večje voda (Pesnica, Globovnica in Velka), četrta stran pa meji na vaški pašnik; zato vodijo vse poti iz teh travnikov preko vašega pašnika. Ako pelje tuj voznik po bližnjici, vozi le malo po pašniku, ker se cesta kmalu odcepi na most. Če pa peJje skozi vas, kakor naredba zahteva, vozi po pašniku prav od enega konca do drugega, in se s tem povozi mncgo dobre paše, ker tukaj cesta ni strogo določena. Za tuje voznike ni v vasi primernega napajaližča, ker so vaški studenci v zaprtili dvoriščih, kjer nihče ne vidi rad tuje živine. Edino prosto napajališče pa je na ostrem ovinku, kjer ee z velikiini senenimi vozi zelo ovira promet, zlasti pa je nevarno, ker na tem križišču vadno drčijo avtomobili. Pri vožnji in posebno še 3edaj, ko gonijo otroci na pašo, rada uhaja vaška živina s tuje skozi leso in odide v škodo. Tujim posestnikom pa se pot brez potrebe podaljša za polovico. Vse te neprilike bodo prenehale, ako vrnemo ' jim posestnikom staro pot, ki so jo uporabljali že skoro 30 let. Sv. Martin na Pohorju pri Slov. Bisirici. Dne 2. septembra dopoldne se je raznesla žalostna vest, da je preminul po kratki mučni bolezni g. Slavoj Dimnik, upravitelj banov. Dečjega dorria v Mariboru in tajnik Počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Zaplapolala je črna zasiava na Gasilnem domu, ki je naznanjala smrt. Leta 1928 je pokojni pripeljal v šmartno na Pob. vvestfalske otroke in v kratkem easu se inu je kraj in poborsko Ijudstvo tako priljubilo, da se je leta 1929 iia njegovo spodbudo ustanovil v tukajšnjem kraju Počitniški dom. Tukajšnje Ijudstvo ga je zaradi njegove prijaznosli in gostoljubnosti zelo spoštovalo. Od kar je Počitniški dom kraljice Marije, je ta del Pohorja pridobil mnogo na tujskem prometu. Še isti dan se je brala sv. maša-zadušnica v farni cerkvi sv. Martina, katero je opravil vlč. g. župnik Alojzij Zdolšek. Blagi pokojnik naj mirno počiva v beli Ljubljani! Kakor v drugih krajih, smo tudi mi proslavili 701etnico Anton Martin Slomšekove smrti. Na predvečer se je zvonilo njemu v čast v farni cerkvi, prihodnji dan je bila v cerkvi, ki je bila polna vernikov, slovesaa služba božja, ki jo je opravil vlč. g. župnik. Imamo v naši fari lefa 1853' rojenega siarca Antona Unterlehnerja, ki stanuje pri trgovcu g. Leopoldu Vorša. Starec je še čil in čvrst za delo. Birmal ga je leta 1861 rajni škof Anton Martin Slomšek. Polenšak pri Ptuju. V enem mesecu se res veliko spremeni. V večnost odhajajo stari in mladi. Nebesa se pa tudi vesele novih angelč« kov. V začetku meseca je umrla radi pljuč-? nice Marjeta Korenjak iz Ilušaka, stara nad 80 let. Žrtev materinstva je postala 24 let sta-i ra Marija Kranjc jz Lasigovec. Tri leta omo žena s pridnim možem zidarjem Janezora, je letos povila prvorojenca, Micko. V otroški pcn stelji 8e je prehladila, pritisnila je pljučnicai in 14 dni po porodu je bila mrlič. Kot pridno šiviljo jo je dičilo to, da ni hotela delati ženske obleke po »modernem«, ampak vedno po »starem«, rekoč: »Vem, da bom dajala o svojem delu račun tudi Bogu, zato jaz ne delam modernd««. Da, takih šivilj bi nam mnogo trebalo. Draga Micka! Lahko si položila ra-> čun pred večnim sodnikom, zdaj počivaš v hladnem grobu na eni strani s staro Korenja-i kovo, na drugi 9 svojo hčerkico, ki ti je sledila par dni pozneje, stara tri tedne. — Angelj smrti je poklical tudi nežna bitja in sicer poleg Kranjčeve Micke ^e 1 in pol leta starega Šumenjak Franca iz Preroda in polletnega Majcen Joška iz Braclavec. Naj se le vesele med angelci. Zalujoče etarše pa naj tolaži zavest, da angelci prosijo za nje. Vsem prizadetim hišam in rodbinam, ki so vse naročene na »Slovenskega Gospodarja«, naše sožalje! —Pogorelo je novo gospodarsko poslopje posestnika Turšak Alojzija v Polencih. Zgorelo, razven strešnega ogi-odja in slame, ki je bila žo spravljena pod streho, ni nič. Vse se je rešilo. Gcveje živine ni imel. Baje je škoda krU ta z zavarovalnino. Nesrečnemu posestniku j_ tudi lani pogorelo gospodarsko poslopje s elamo krito, ravno tako tudi preša. Stanovanj-t ska hiša se vsikdar radi nasprotnega vetra reši. Kako je ogenj nastal na tem novem velikera poslopju, ki si ga je lani postavil z ve-: likimi žrtvami in se še zraven hudo zadolžil, še se danes ne ve. ;— Dobili smo tudi lepega pohlevnega dežja, ki aamaka tako hudo vsled suše žejno zemljo. Sadja imamo v obilnosti, ki se pa radi denarne kriz^e slabo prodaja. Ljudje s strahom gledajo v prihodnost. Kaj bo, ko bo trebalo plačati davke, ko pa še za najnujnejše, neobhodno potrebne reči ni denarja. Zima pa se nam naglo bliža ,- . , Sv. Frančišek v Savinjski dolinl. Dne 12. Beptembra je umrl Franc Fludernik, po domače Gros, star 79 let. Ni mu bilo dano dočakati prihodnjega leta, ko bi s svojo ženo Obhajala zlato poroko. Rajni je bil globoko.veren mož, ki se je rad zanimal tudi za javno življenje. V času rmd vojno je bil predBednik našega izobraževalnega druStva. Naj mu sveti večna luč! — V nedeljo dne 25. m. m. pa so zapeli naši zvonovi smrtno pesem Maksu Detmarju, po domače Bezočniku, ki je po daljšem bolehanju Bmrl v najlepši mo&ki dobi, star 46 let. Kdo ga ni poznal tega, lahko rečemo moža molitve ter neustrašenega katoličana, ki se svojega verskega prepriCanja nikdar in nikjer ni sramoval? Pač krasen zgled našim fantom in možem, ki so le prevečkrat v tena oziru bojazljivcil S kakšnirn veseljem je v cerkvi ali pri procesijah molil naprej sv. rožni venec. Bil je tudi vnet Jretjerednik,'ki je skoraj vsako nedeljo pristopil k mizi Gospodovi. Upamo, da je za Bvoje bogoljubno življenje prejel bogato plačilo onkraj groba. Smarje pii Jelšah. Zdaj pa ne zdihujemo yeč po dežju. Saj nam je zadnji teden štiri 'dni prav izdatno in še preveč namakal, napolnil jame in cisterne in dobro založil tudi jzvirke. Ker pa vsled tega v vinograde precej sili gnjiloba, so takoj po dežju oživele naše gorce in so eni spodbirali, drugi pa tudi že brali, in le malo jih bo čakalo na sv. Terezijo. Če bo topieje postalo in se narn bo zopet ljubo solnce prijazno smejalo, bodo imeli ti slednji kapljico, kakor je mlajši rod menda ne pomni. Pravjo, da je bilo leta 1834 tako in nato se je še do nedavnega časa niarsikateri, ki se ga je preveč nalezel, opravičeval s pesmijo: »Oj tega je firundrajsigar kriv, da sem ge ga preveč napiv!« Cerovec pri Rogaškl Slatini. V pondeljek 'dne 3. vinotoka je umrla v celjski bolnici !Ana Krumpak, Sena viničarja pri g. Žumru jz Celja. Imela je dolgotrajno bolezen (vodeniko) ter si iskala na mnogih krajih zdravja, sedaj že drngič t celjski bolnici, a bilo je ;vse prepozno. Svojo mučno bolezen je prejnašala s potrpežljivo vdanostjo v božjo voJjo. Bila je tudi vzor krščanske matere, ki se ni sramovala molitve ter je tudi bila zelo [darežljiva. ZapušCa šest nepreskrbljenrh oitrok, eden pa je samo en dan prej kakor ona ,odšel med nebeške krilatce in ji drugi dan j>rišel v nebesih nasproti. Žalujoiemu možu jn otrokom naše iskreno sožalje! Ti pa, prejdraga Anka, nikoli od sovaščanov pozabljejaa, uživaj večno veselje tam, kjer ni trpljenja, ne skrbi. Na svidenje nad zvezdami! Irje pii Rogaški SlatinL Iz naše vasi se pa res kaj poredko oglasimo v »Slovenskem Go^podarju«. Vendar pa se nam je sedaj taka ipovica zgodila, da jo moramo sporočiti cenj. (Cltateljem »Slovenskega Gospodarja«. Zgubili ^mo iz naše vasi dobrega soseda starega Bla^eka. Pred kratkim nas je za vedno zapustil Blaž Plevčak, posestnik iz naše vasi. Star je že bil 75 let. Kljub starosti pa je prebivala v pjegovem telesu vedno vesela mlada duša. JSvojo dušo si je pomladil z nebeškim kruhom ^vsak prvi petek in prvo nedeljo v vsakem me^ecu. Če mu je pa bilo količkaj mogoče, je to ponavljal še pogcsteje. K sv. maši je kaj rad hodil ne samo ob nedeljah in praznikih, mar^več tudi ob delavnikjh. Bil Je vzgleden član 'Apostolstva mož in tretjega reda ter naročnik »Slovenskega Gsspodarja«. Kljub svoji staroftti je bil še vedno ves&l in čil ter opravljal 5/sa težka kmeeka dela. Teden pred gmrtjo pa ga je napadla huda črevesna bolezen, ki mu je pretrgala nit življenja. Dragi Blažek, kako nam je dolg čas po tebil Tolažimo se 8 tem, ker vemo, da ti je tukaj med vsakim delom bila molitev na jeziku. Zato vemo, da boš tudi v nebesih za nas pnsil pri Jezusu in Mariji, katera si tako prisrčno ljubil in pri katerih že tvoja duša uživa zasluženo nebeško plačilo. Posnemajmo njegove vzglede, zlasti njegovi sinovi, ne bo vam nikdar žal. Potolaži se neizrnerno žalujoča njegova hčerka, saj vemo, da tvoj atek in naš dobri eosed aniva sladki nebeški sanj nad zvezdami in ko bomo tudi mi poklicani, nam bo vesel prihitel naproti s svojimi ljubljenci. Gerečja vas. Dne '„'. oktobra nam je tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredilo veliki praznik. Imeli smo blagoslovitev novega Gasilnega doma, ki je zelo krasno urejen. Blagoslovil nam ga je domači vlč. g. župnik V. Skuhala, ki nam je z njegovim v srce segajočim govorom orisal namen in poirebo gasilnega društva. Za njim je sledil govor šolskega upravitelja in načelnika hajdinskega gasilnega druStva g. Ignacija Betja. Za tem nam je rapel moški zbor domačih fantov dve prav lepe pesini. Le tako naprej, kličemu našemu mlademu gasilnemu društvu! Pišeah, Zopet nekaj posebnega. Ko se je neka družba vratala iz Globokega v Pišece pr&teklo nedeljo zvečer, so jo napadli neki nepridipravi. Vnel ee je boj, ne boj — mesarsko klanje, a brez krvi. Streljalo ee je namreč na obeh straneh, a nikjer ni bil nikdj> ranjen. Pač sreča v nesreči. Baje so hoteli neprJdipravi poravnati stare račune z nekom, ki se je nahajal v družbi. Upamo pa, da jim bo oblast izbila iz glave veselje, napadati mirne ljudi, čeprav zvečer. t— Toča. Dosedaj nam je nebo prizanašalo z njo, a te dm nam je je nekaj nasulo. Pretekli teden v torek so se naenkrat zbrali temni oblaki nad Pišecami, ki smo jih vsi s straiiom opazovali. Pa smo se pomirili, ko se je iz njih ulil le pohleven dež. Toda ni pretekla ena ura, že so se zbrali drugi, še hujši oblaki nad namj. In sedaj je udarilo. Sedaj, ko so grozdne jagode že zrele, nas je nebo obiskalo s točo. Snao že zaslužili! Vendar prehude škode nam toča ni prizadjala. Najbolj se njeno delo pač pozna na Veselem ia Malem vrtiu naše župnije. Ljudje pa hitijo sedaj z vso naglico trgati, da vsaj to, kar je ostalo, pravočasno pospravijo na varno. Sicer pa je toča bolj gospodarila, kakor slišimo, v Dobovi, Zdolah itd. Toda naša kapljica bo letos izborna. Saj že skoraj ni najti mošta, ki bl imel pod 20° sladkorja. Le kupcev bo treba! Medija-Izlake. Gospodarska »griža« karnoče ponehati. Zlasti jo občutijo naši rudarji, ki morajo oskrbeti ob zelo pičlem zaslužku svoji družiai obleko in obutev, ker je pred durmi zima. — Tudi našo vas je obiskal »Slovenčev« aeroplan, }judje so ga z velikim zanimanjem spremljali. — V pondeljek dne 3. oktobra smo spremili na zadnji poti bivšega trgovca g. Lampreta Mallya. Bodi mu zemljica lahka, preostalim pa naše prisrčno sožalje!