Družbene dejavnosti n a kritičnem razpotju
Ž&e sam izraz »družbene« dejavnosti marsikomu zazveni skep-tičnao v ušesih, saj so te dejavnosti po eni strani več kot nujne, po druggi strani pa z vidika denarja nerentabilne ali pa na nekaterih podiročjih celo »nepotrebne«.
V' naši občini poteka pouk v 18 osnovnih šolah, ki jih obiskuje T>$V3 učencev; imamo knjižnico s podružnicami (lani jih je obi-skala petina več Ijudi kot predlani), tri kinematografe, glasbeno Solo, katere učenci dosegajo lepe uspehe, muzej Jožipa Jurčiča in rmuzej Louisa Adamiča; lani smo adaptirali ali popravili 10 kultturnih spomenikov; v 19 kulturnoumetniških društvih, v katerih deluje 49 samostojnih skupin in klubov, se udejstvuje zelo> veliko naših občanov; športna rekreacije poteka v 23 šport-nih društvih s kakimi 1700 člani, tekmovalni šport goji 300 tekmovalcev v 7 društvih; čeprav je v otroško varstvo vktjuče-nih le 31 odstotkov naših predšolskih otrok (republiško poprečje je 52 odstotkov), pomeni to vendarle, da deluje 33 oddelkov v 8 enotah WO; Dom starejših občanov v Grosup-Ijem, Delovno varstveni zavod Ponikve (v katerem je sicer le 10 odstotkov oskrbovancev iz naše občine) in Center za socialno delo v Grosupljem sodijo na področje socialnega skrbstva, kjer je ob naraščajoči brezposelnosti (konec lanskega leta je bilo prijavljenih 465 nezaposlenih, od tega jih je polovica mlajših od 26 let) vse več potrebe po družbeni pomoči; po osnovno zdrav-stveno varstvo se lahko napotimo v Zdravstveni dom Grosuplje, zdravstveno enoto Ivančna Gorica in zdravstveni postaji Zagra-dec ter Dobrepolje.
Vse to in še kaj so družbene dejavnosti. Tri četrtine progra-mov zajemajo tako imenovani zagotovljeni programi, ki so pred-pisaiii z zakoni (na pritner šolanje) in narvje ne moremo vplivati. Preostala četrtina so tako imenovani dogovoijeni programi, investicije in investicijsko vzdrževarye, na kar sicer lahko vpli-vamo, vendar samo v okviru denarnih možnosti. Včasih prepro-sto dobivamo občutek, da v dani politični in ekonomski situaciji ni za te reči pravega interesa. In kakor da tudi ni pravega interesa za spremembo stanja, ki res ni zavidanja vredno? Ali upada človekova »družbena osveščenost«?
Prav družbene dejavnosti se morajo temu upreti. Po mojem mnenju imamo dve poti: ali z dogovori in pogovori soočamo posamezne elemente v družbenih dejavnostih z racionalnim delovanjem in, kjer je možno, tržno usmerjenostjo, ali pa rušimo celotni sistem, kar pa je odvisno od časa in nove zakonodaje. Glede na vse, kar je in kar še bo, sem prepričana, da te dejavnosti za dobrobit, obstoj in razvoj človeka morajo obstati, morajo živeti in se razvijati - vendar v mejah realnih raožnosti, hkrati pa morajo kot izvajalke težiti k čim bol.j kakovostnemu delu.                                         MAJDA MOŽE