PoAtnlnft platana ? gotovini. Leto LXX. št« 245 Ljubljana, torcfc 2*. oktobra 19)7 Cem Din I.— tzhaja vsak dan popoldne, lzvzemiJ nedelje tn praznike — Inseratt do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Dio 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, većji inserati peUt vrsta Dio 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćajo. OREDNIftTVO IN UPRAVNUTVO LJUBLJANA, H—fljra ulica iter. 5 Tele/on: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ta 31-96 Podružnice: MARIBOR, Strosamaverjeva 3b — NOVO MBSTO, Ljubljanska o^ telefon it. 26 — CELJE, cei jako uredništvo: Stroaamayerjeva ulica 1, telefon At. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JKSENICE: Ob kolodvoru 101. Pottna hranilnica v Ljubljani K. 10.301 Pred odločilno sejo lonđonskega odbora: Zakaj se Italiji tako mudi wmmmmmmm^3mmmmmammmmMmM^mmmmmmmmmi^k ■■■■i Intervencija v Spanifi predstavlja za Italijo ogromno Rnančno brane — Zato hoče čimprej izsiliti zmago in priznanje Francovega režima PARIZ, 26. oktobra, br. Danes po-pol dne se sestane londonski odbor, da nadaljuje razpravo glede umika tujih prostovoljce-v iz španije. Na zadnji seji sta bila, kakor znano, predložena dva nacrta resolucije, ang'leski in italijan-eki, grlede katerih pa se nišo mog-!i ze-diniiti, ker je Italiia d^cela spremenila svoje prvotno stališče. Zato so te nacrte poslali vseir v londonskem odboru zastopanim vladam, da za\'zamejo svoje Etališče. Na podla gi tega bo mora1, dn-nes londonski odbor sklepati o nadalj-T-&m postopanju Klj-ub tomu, da so ta odmor od r>rej-Snjej^a četrtka do danes izkoristili za vsestra.nska diplomatska po°ra;?.iija, da bi izgladili nasprotja, so iz^loii za do-vjc^o sporazuma ma.ler.kostni. I talijanska vlada je ocfcločno ođklonila vsa&e nadaljne koncesije in vztraja na tem, da morajo biti sklepi odbora soglasni, ci cer na'so vel javni in obvezni. Ker pa ^e Rusija odi očno protivi temu, da bi priznala režim generala Pranca prej, p redno ne zapusti zadmja tuji prost ovo-!jec srpanskega ozemlia, izsrleđn. da se bo na tem razbifl ?potrazum. Ancrloška vlada je praJlagnli. naj bi se v lonđon-skem odboru uve3>e] več*"nski princip, tako da bi za primer, da Rus\ja predio-ge odkloni, bili sklopi, sprejeti z većino g"lnsov, obvezni za vse elane odibotra. O tem je imel Eden snoči dve uri traja-joč razgovor, ki pa je ostal, kakor za-trjujejo poučeni krogi. brez uspeha. Francija in Ang'lija sta storili vse, fcar sta mogli, da bi premostili nasprot-stva. Ce se bo sporazum klfub temu izjalovi!. potem ne bo preostalo nič drugoga, ka!-:cr pustiti d>godikom prosto pot in se omejiti na zaščito lastnih in-teresov. To je v nedeljo na^lasil tuđi franeoski mLnistrski predeednik Chau-temps, ki je zelo oštro kritiziral kršenje me5narotvu s Sovjeti. Ansrnja pa prizna, da je UHs. v /moti. Samo t^ laj Hi bila mojioče jamčiti francoike in amrle^ke [tro-metne i\tzt v Srp'lozemskein morju' Rim in Berlin ne bi imela nHi najmanj profl tnki politiki. [talijanp'7,no zvečer ie znnmje ministr-stvo skupno z vojnim, mornariškim in le* talskim mJnistrstvom izdalo nradno poro-čilo, ki naglaša, da bo franeoska vlada izdala vse potrebne ukrepe, da se točno u?ot<>vi napadaler, nakar bodo izdani nadatjni potrebni ukrepi. Na kraj napada je bilo poslanih več franeoskih vojnih ladij .. Poro-čilo dalje pravi, da ho vlade izdala potrebne ukrepe za zaščito letalsfce proge Marseille —A'lžir. V okolici zunanjega ministrstva iz-javliaio, da so ponovni napadi na ladje. ki so po nyonsk] konferenci popolnoma pre- nehali, zelo poslabšali mednarodni položaj in da to ne bo ostalo brez odmeva na današnji seji lonđonskega odbora. Včeraj so se tuđi razširile vesti, da je neka nemška ladja napadla angie&ke vojne ladje ter da je bik nemška ladja nato od angleških podmornic torpedirana in potopljena. Angleško moroari^Ko mtnistrstvo za-nika vesti, da bi ne^iško vojno ladjo potopile angleške podmornice. Potopljena ladja je nemška torpiljarka »Wilhe4m«. Pariz, 26. oktobra, zl >Petit Parisien« piSe o novih piratskih n&padih v Sredo-zemskem morju in pravi, da bo vsa franeoska javnost sprejela z največjim zado-ščenjem na znanje vse odredbe vlade, ki ščitijo čast franeoske zastave. »Peuple« piše, da ti napadi zopet kažejo, v kakšni nevarnosti so franeoske prometne zveze in kako važno je, da Balearski otoki ne pri-dejo pod oblast kake tuje države. >Epoque< piše o novih napadih na SredozemsTtem morju in pravi, da so se zgodili ravno po padcu Gijona in pred sejo odbora v Londonu. List se vprašuje, če se ne bo pospe-šila na ta način pomorska demonstracija angrleškega in franeoskega brodovja pred Mallorco in Minorco. Ali z včerajšnjimi napadi nikdo ni hotel pospešiti te demonstracije? Neki levičarski list piše, da bi zelo rad zvečer po seji odbora objavil tele vr-stice: »Danes je odbor za nevmešavanje Wag:o preminul v g-ospodu, previđen s to-lažili svetovne diplomacdje. Zadušnice sta se udeležila tuđi Eden in Corbin.« Rusija izstopi iz tonđanskega odbora če Italija in Nemčija ne odnehata, si bo Rusija pridržala svobođne roke LONDON, 26. oktobra, z. Sinoči so se razširile vesti, da je sovjetski poslanik Majski đobil iz Moskve nalog, naj na današnji seji lonđonskega odbora spo roči, da Rusija izstopa iz odbora za nevmešavanje, ec se takoj ne izdajo okrepi za popoin mnik tujih prostovolj-cev iz Spanije in uvede kontrola, ki bo onemogočila vsako nadaljnje vme^ava. nje v španske notranje zadeve. Ce bo-sta Italija in NemcUa tuđi na današnji seji vztrajal na svojih zahtevah, poiem naj odkloni vsako nad&ljnje sodelova-nje in izjavi, da si pridržuje Rusija svobođne roke. Današnji listi objavlja-jo to vest z velikhni naslovi in v ko-mentarjih naglašajo, da pomeni to ko-nec politike nevroešavanja in da bo imel londonski odbor najbrže danes svojo zadnjo sejo. Olajšava za sezonske delavce v Nemčiji Beograd. 25. oktobra, o. Zveza delavcev v Murski Soboti je bila obvežč«na, da |e nemška vlada našim sezonskim defavcem v Nemfiji dovolila pošiljati odslej svoje pri-hranke domov v večjem iznosu. Došlej 6O smeli sezonski dslavci pošiljati svojim druži rvam le po 10 mark na mesec. Ta znesek ie bil sedaj povišan na 40 mark Tuđi za vse pretekle mekeće v tem letu, kolikor &o |ih prebili v Kem^iji, bodo 8meli poslati svojim družinam še po 30 mark. Sezonskih delavcev je v Nemčiii okrot; 3.500 in bo sm?l veak izmeđ np'h naknadno poslati **voirem oo 1000 do 3500 din. Sorzna porodila. Carih. 26. oktobra. Beograd 10—, Pariz 14.60, London 21.4775. New York 433.75, Milan 22.85, Amsterdam 239.85, Berlin 174 30, Dunaj 80.30 — 81.75, Praga 1510, Var&avm 82.—, Biikarcita 3J2&. BitMeli 7M75. Hitlerjevi pređlogi Mnssolimfu 1. Sklenitev pakta z Japonsko 2. Međnarodna uprava Palestine 3. Skupna barba za nemške kolonije 4. Nevtraliziran podunavski blok Pariz, 26. oktobra. »Jour« je obja\il ne-kaj podrobnosti o raz.govorih, ki jih je imel neniški poslanik Ribbentrop z Mus-sulinijem Po teh informacijah sta govorila o španiji o Daljnem vzhodu, Palestini in zlasti tuđi o Podunavju. Ribbentrop ie v Hitlerjevem imenu Mus-siMiniju svetoval. naj glede Spanije ne prekine sedanrh pogajanj v Londonu, nego naj skuša s premišljeTimi manevri in elastično politiko pridobiti Čim več na času, ki bo prej ali slej sam odločil o španski usodt. Kar se tiče Daljnega vzhoda je Hi-tler zahteval od Italije, nai se pridruži protikomunističnemu bloku in sklene z Ja-pof>sko enako poijodbo. kakor io je Nem-čija. Nemčija se je postavila na stališče, 6a Italija ne bi smela prej na konferenco v Bruslju, dokler se ne bi s kakšno moćno poudarjeno gesto postavila na stran Japon-&ke. V palestinski zadevi je Nemčija pripravljena podpirati arabsko kampanjo, to-da Italija se pri tem ne srne omejiti samo na kritiko angle&ke mandatske uprave, rr.ar\'eč naj se zavzame tuđi za nemske ko-1 .rialne zahteve. Ribbe*»tfOD j« Muasoli-niju priporočal, naj bi se Italija zaviel* za to, da bi se Angliji mandat nad Palesti-no odvzel. dežela pa po,tavila pod upravo mednarodne komisije, kakor je bilo to v Posaarju. V tej komisiji naj bi bile zasto-pane Anglija, Francija, Italija in Nemčija. Ribbentrop in Mussolini sta <*ovoriLa tuđi o kolonialnih problemih. Nem^ki poslanik je italijanskega ministrskega predsed-nika podrobno informiral o pripravah in nalogah kolonialnega urada. ki ga namera-vajo v kratkem ustanoviti v Berlinu. Nemčija bo prej ali slei zahtevala povrnitev Toga Kameruna in Urundiia. Poleg tega bo zahtevala. da se v Afriki ustanovijo posebna uoravna področja. ki naj bi se postavila pod mednarodno up-ravo. Tuđi pri tem naj bi sodelovale Anglija, Franc»ia. Nemčija in Italiia. Nazadnje sta govorila Se o srednje-evropskem vprašanju. Hitler je po Ribben-tropu Mussoliniju predlagal, naj bi »e Ce-skoslovaška. Madžarska, Rumunija in Av-s tri ja v najkrajšem času grupirale ▼ pose-ben podunavski blokt ki naj bi se docela nevtralizirat tako cU ne bi utegnil kdaj &oditi iteliMnokim in nemJkim interesom «H orintl rMlisacije ua&iUn obeh drfar. Atentat v Barceloni Barcelona, 26. okt. AA. Tiskovni oddeJek javn^ varnosti objavlja. da je bil včeraj popoldne izvrš«n atentat na goepodarskeira evetnika jreneralidada Comerero. Ko se je bližđl 6vi»)eniu stanovanju, j^ ek^i-lodirala bomba v ulične-m kanalu. Comorera ni bil ranjen, škola pa je velika. Policija je že ru sledi atentatorjpm. Al]ehin : Euwe remis Haaf, 26. okt AM De>«ta partija med Aljehinotn in Euvrejem »e je končala nce odlikovan % redom pv. Save 1. etopiije dr. Mircnlav Ploj. dofted.inji podpre^et1n;k 'fnuta. Zarcka grSkega prestolonaslednika Atene, 25. oktobra, d. Gr^ki pro^tolona-slediti-k knez Pavle #e (e zaroCU % pruiceeo Friderico BraunwhwK^-Linetnirp. Lepa počastitev Masarykovega spomina Kememoracija za pokojnim prezidentom Osvobodlte- Ijem na naži nniverzi Ljubljana, 26. oktobra Snoči ob 18. uri je priredilo Filozofsko društvo s sodeiovanjem Akademakega oci- S€»k ju^osI.-CešKoslova^ke lig"e in akademskih kulturnih dru&te-v kom?mor6urijo za prezidentom Ctevoboditeljem T. G. Masa-rj'kom. Slavnost se je prtčela v oku^no preurojeni zbornićni dvorani univerz?. Poleg zastopnikov voja&kih in civilnih oblasti smo opazili zlasti veLko Število uni-verzitetnih profesorjev in akademikov. S to proslavo se je naša univerza 6a*tno od-dolžila spominu velik cg^ poikojciika, ki je bil častni dok.tor naše almae matris. Najprej je zapel Akademski pev«ki zb«jr »Teče voda, teče«. Sledil je m^ovoi* %■ rektorja dr. Rađa KuAeja, Poudaril je, da j? Masaryk z zadovoljstvom sprejed naj-višje odlikovanje, ki mu ga je lahko dala univerza ter s term zelo utrdil ug"led naže naj-višje znanstvene ustanov«. Ker je v smislu idejnih temeiljev, ki jih je izgradil kot filozof, deloval tinfi poziieje v življenju, naj nudi ta akademska, komaemoraci-ja vpo^led v načela, po katenrih je vodil svoj narod in diiavo. Ko je odjpel zbor pretresljivo za.lostio.ko >Ecce quocnodo moritur ifustus«, kl je pri-Stet radi akustičnosti d\Torane še bolj do izraza, so povzeli besedo posamezni pre-davatelji, ki so nam priikazali znanstveni liđt pokojueg-a prezidenta Osvoboditelja. Pred tom je Se povz-rl besedo zastopnlk akademske mladine, ki je obuidil spomin na velikega Slovana, učenjrika in demokrata, na sveti e«ra vzorniika tn svetoval-ca mladih generacij. Docemtinja dr. Alma Sotiikova nam je nato pokasaJi Masarv-kovo delo v odnosu do vodilnih misli njegove dobe. podrobno je ocrtala predavat e-Ijica njegovo staliSČe in njegovo mesto z ozirom na empirični, psihološki, normativni in personalni vidik in prišla je do zaključka, da ne smemo smatrati M'asarv-ka za misleca od včeraj, nego za misleoa od danes in jutri. Izbral si je arednjo pot med obema »krajnostima čistoga apriorizma i» čistega eanpiri-zima. čopra.v ved-no ohrani atik z življenjem, z izkustvom in čeprav mu j^ iaikustvo edino tnino i2> hoddšče, mu iađoi^tvo samo ni edioi vir apoznanja. Pridruži Se struji, ki pod vpli-vom Franza Brentana, 6igar ućenec je bil, stremi za sinteaso izkustvenega in na-6etaeg-a vidika. Skupno scn&r v znanstvenim delovaitfu Brentana in Masarvka opa jamo tuđi z ooarom na mesto psihologije. Oštro se boa-i proti materialifflnu in ro^ aprotuje naa»ru, da mora psihologija pre-iti konftno v fiziologijo. Kar se tiče nor-mativnostnega, pravilnosptnega vidika pre-\^5aone sintezo med determiniranostjo in normativno stjo n?i5egu doživijanja. ćre~ prav je naSe doživi janje naprej doloćeno, je ohranjena obveznost, odgovornost, pravilnost. Iz zahteve po urejenem sestavu vseh znamosti Je prćSel (Jo o«dbe. Fflooofl-ja mu je eaoton naaor o »vetu fcx o življenju. Oflebno srta.H*če je merodajno pri ustvarjanju te enotnosti nazora, ki ni samo vsoba nauikov o m-etu tn o živijenjii, Fiknsoflja mu je naJCteteJH Izraa osebe kot enkratne oetote. Univ. prof. dr. France Vefcer je prilca-zal mesto subjekta iti objekta v Masary-kovi filozofiji. Naaprotje med subjektom in objektom v najBirSem sanlalu nahaja-mo Že izraženo v nasprotju med žlvkn in neživlan- MasarjKk je izSel iz Br^entsiia, ki Je v preteklem »toletju med prvimi zopet poudaril avojen-ratriost duševnih pojavov, a apocnal je, da šega življenje mnogo dalje kot zavest. Tud! Wok>gija mu je Se navk v pravfm Življenju. Njegovo posebno staMsće se jaano izraza v vpraSanju razmer^a med žrvima in okoljem. Po njegovi doktrini sinerglzma je življenje last-tul stvarnost, ki jo še ne moreano razu-meti wno z vidika neživega. živo tn neživo delovno poaegata druga v drugo. Ma-saryk pa ne ostane «?mo pst naflp«t>t>i iivega ki nežfcvega, tuđi na rtxanl dottv-IJanJti »e u^elJvK lOt^i nattUtei taft. XedVoimno«t za\'eatir đa smo\ mai Je otoo-neon pooroik za zavea»tno stvarnoet, sutojokt rxva je todka posebne reaJilete. ž« za njedra positajie aktualno vprasanje o stvarni razlila med duhovnim tn živim. Nagne ae <*> pri2aoaJija ooebne at"\*arnoert-i. OpoaaoTi na razliiko med prirocioelf>VTiiirrii in duJbovnimi vedami in tixii, da je ta razlika utemeljena v razlićaiih predmetih. Zgodcrvina in fizika sta aioer pozitivni vedi, a zgodovina je neuuk o človeku. Msasa-rvik tuđi opoBorl na samostojno aktivnost kot bistveno crto 61ove&kega spoznan ja. l2icust\To n&m daje le dejstva, s;po2aiavamo pa ćele tedarj, ko prlstopd aJklni.teta, ko dejstva tudl ra-zumemo in uredimo. &poznava!nje nau jfr ćicfaivnoat dsoha, ki je ćloveku svojstven. Nadalje ga. privede đejstvo enotnegB. se-staaia vseh razlžjčnih znanosti do mijgli, da mora biti ta enotnost osnovana v osabi, ne pa v predimetlh. Duh premosti tudd taka naaprotja. ki se ade sami čutnosti ne-prcmostl^-a. Toćk'a subjekta je Maseirv-ku točka posetone stvarnosti io zato nastopa proti vsoni, ki hoćejo razbliruti dajševnost v vsej prikazni. Na vse to ne smemo po-zaibiti pri njagovetn poznej&ein deOiu, kjer sta mu ljubezen, kl ae obraća đo reanič-nih ljudi in srvoboda glavni vodnici. Docent Ljuibi s^'ojega bližnjega kakor samega »e'be«. Demokracija mu je nujna oblika sožitja, v kateri lahko uf^ienra hu-manlteta, a humaniteta je morcinost. So-cialivi problem rešuje na pedagoški nafti rt, smatra ga za vprašanje vseh, ne samo gotovih slojev. Osaio\ind aksiom \rzgojnega dela mu je vidik humanitete ^SpoAtuJ dušo svojega otroka«. Masarjrk živo čuti važnost sole za narod in sa državo. N« zadDvoljuje ga pred vojna in povojna So-la. Reformirajna češka šola je plod Masa-rykovih sitremljenj. Oiklanja sno\"no p:v>-obrermenjeinost, ker je spozna 1, da nas mnogovednost ne bo redila. Češki Soli ja dal poLno novih sanemic, a najvažnejše je* da ni nikoh' izgubil vere v clo^-eka. Pre-žet je vzgojnega optimizana, ki nam >• danes tako potreben. Ponovno se^ sklici-je na staro čf^ako kulturo in je prepričan, da je klic na Slovane klic na človeka. Lektor dr. Vaclav Burian nam je prika-zal Maaarvka kot literamega kritika. Ma-saryk je vse svoje življenje goji] literarno kritiko, ker je hotel s tean poapeševati razvoj umetnoerti. Saboter mu je pri tem napredek um^tnosti, a naloga mu je od-kriti v idejah imietinilTOv amiael življenja. Ozira se s početka v glavnem na idejo, a kmaiu uvidi organično pxrvezano3t forzne in ideje. Je med p:*vimi, ki so xxve 1-li znanstveno čežfloo literarno kritiko. O1-VTafra literarno zgodovino od preveUkega fUozofiranja in estetiziranja. V začetku 20. stoletja mnoigo vpHva tu
  • Fausta«, Id obenem prikasuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Vprašanje spomenika v propilejah neođloceno Na snočnfi seji širSega odbora za postavite? spootmika kralju mučeniku ni prišlo do odlofltve Ljubljana. $\. oktobra. Ob uspeti pozornosti ua-e javnosti je bila, STioči zope>t seja žirj-et^a <>ia /.a jx>stavi-tev sfKMiieriik.a biago^kojnein * kralju Alrk-• saodru L Zediiiitelju v Ljubijaui. Na dnev-nein redu je bila. ena sama io6ka tu «ioer feklepanje o tem, ali st* cprejrnejo PJečiilkove propileje ali ue. Na t>cjo no prišli tu-kateri olani širše^ra o ll>orn. ki se prednjih <đveh sej nišo ulelf/ili. i'ie«! piehodutu na dnevni red se je fm*«Wdnik senator Ivan Hribar opraviči. za svoj i.eufcuovaui i«,p;»d na zadnji .-eji Mr^ejra, ivtbora, ko ;e većini dlanov (x -'Jal tla iiriinciioma zavladujejo •Jostojeii &*»oinenik kralju mučeniku, mihor je v/el to pređeedniko-vo poroOi'o 7 zadovoljstvom na znanje. Pred prehodom na thu?vwi red je prosil za J bene-lo glavni urednik Jo*?.p Zupančič. ki mu je pa predsednik ni dal. Sledilo je po- I ročilo «rlavi»c$ra tajnika dT. Loe?ra od^bora tuđi vpra&inje na predradnji Beji izrečenih neosnovanih oC-itkov in i^>n-dov na naslov naiMh kiparjev in Društva likovnih iiuietnikov. Ugotovil je. da na&i ki-parji v svoji izjavi jrlede Pleenikove$rn nacrta za kraljev spomenik ni^o naf^opali anonimno. te«nve<3 j^ dotično i/javo po*lpi-Balo vseh 11 nn se^tanku navzo<*-ih kiparjev. >Jotro« je prio>»oilo izjavo, ni pa \v\~ občilo njihovih podpisov. ker to ni o»»ičaj, če podpieani ixre<*jio te.za ne žele. »SJove-neo« pa izjave našili kiparjev ni prio/^il. Xa predzadnji seji je plavni tajnik dr. I^> kar^ rta pcnlJairi zapisnika u$rofovi?. da n© a posla I pre*teednik razeoili.^a. brez vp<1nopti <>^p$^i od1x>rn. Glavni ure<1nik Zupnnčič je izjavH, da ec s tem pojajnilom ne more ?n-6eT naspro^no. povdarjalo se je sploSno, menik bla-coipokojneinu kralju ne spada van ti čne nro-pileie, ker hor-emo postaviti na^tnn kraljti nui^e-niku ta-k *»pomeni4j. da bo 2e \ liku Rfimom neikaj na-ei.a. jsvovjrvenejra da b1 ino vncli na.^ff-i kralja tak«*?a. kakršne^ra smo poznali. Zinuti tey*o je povedn! tr. notar dr. Kuhar. Po\-»iarjalo ^e h tud', da bi bi) kraljev lik v prof»Uf»jah p>tisojen po-\>em v o/adje. kor te etroski Hi»Tni kaieio. da bj hij lik v reiotnem piK>«ienikn čisto rH^tnaritNkefnra pomena. Sklenjeno »e pa bilo prvorno rv%omenik v oropi-lejc. bi arhitektura r*ov<:en] /j^penčila in izpoilrinila Wejo. Proti 7-dnižitvi kraljevca f*pomenika 6 PIHkiikovimr projvl^jami po ac izjavili v đe- Il^ati po vnBtncro rodu Joško ZemljiiS, J. Zu-paučHL dr. Kuhar, dr. Hebein, dr. £^on Stare in dr. Cepuner. Plećnikov osnutek v ce-Joti ata pa zagovarjala urednik »Slovenca« Ilija, in Ivan Jelačin. Zaključno beeedo je povzel §e glavni tajnik dj. bokar. na kar je odredil pred^edntk poimensko glasovanje, med katerim je oi> hitanju hnen dr. Gradnika in sodnega svetnika Antona La-joviea izjavil, da fita pismeno glasovala za Pie^nikov osnutek v eeloti, torej za likovni epornenik v pro-pilejah, kar je naletelo med poe<1Lniini cla«ni odbora na odločen protest, ee^. da odsotiii člani ne ©orejo {rimovati. Izid orlasovanja je bil 17 proti te«nn. da bi bil kraljev likovni spomenik v Ple&nikovih propilejah. 17 orfoeov pa za. Pre«l««dTtik je izjavil. da je crlasovalo 19 članov Jiršeira odsbora. ker je §tel tuđi gi»so\'a dr. Gradnika in »od. svetnika Lajovica, k«r je pa ponovno vztMiđilo proteste, 6eš. da tuđi drugi Iorteotni 61ani ni-so glasovali. Predsednik je pa sel preko teh protestov in je po ponovni mrotovitvi, da je bil Plečnikov nacrt v ce-loti sprejet sejo zakljwčil. Toliko o ^nočni seji MrSe^a odbora. Zani-mivo poroda o nji današnji »Sloveneo«. ki pravi v debelem naslovu, da so Ple^nikove propileje odobrene in Plečnikov nacrt spTe-jet. Nam se pa zd-i, da temn ni tako, saj ćelo v ožjem o>it>oru nišo o tem trdno prepričani, ker je bilo o^eotnih več elanov šir$e j*> ra.%nje likovneca spomernika blairojK^kojnemn kralju v Pleejiikovih pro-pilp.inh nefNilo^eno. kajti razmerje erlaeov je 17 proti 17 in nobe-n manever na t<*m ne morp ničesnr i7,premeniti. »Slovenf-evo« porodilo je pa zanimivo tuđi «*ie namreč »Slovene*1« nozabil povedati. ka i je oli^eiralo porobilo senntorja TTrP'arja. Sam senator Hrihar Inia mnoiro ve? ponosa in ^Slove-nec«: to njegovo kavalirsko opraviPilo na-menoma zamoloal. ?a> po pre^zade okrosr ■^Slovenca*, dn bodo sami nosili po««le<1ipp. ?e bn^o »mravi li de^o za posta vi te v spoime-p*ka kraliii mii^eniku na politično poljp. Zadnjih je to zaleirlo. zdaj pa zopet pr'na-jajo ti srosTHV'lie in ^ovore o prijateliih Kn-7.inskecra društva Povzpeli so w opIo do trditve. da so glasovali proti Ple'nikovim pronilej.nim in proti ve^^stnemu PVč^fko-venm s.pompnikn izklji'Čno pr's^n?i .VVS. kar i*1 seve»da ve? kot pmešno. Glasovali so snmo Čtarti Jir^p^ra t>Ux^ra "n nobeneniu ni+i na misel ni prišlo, da hi srlasoval po svoji FMilitiČni opredelie-nosti. Mi resnico spoJ^tni-jemo jn moramo nji na luibo tu-d: uffoto-viti. da n:hee ni p-lasoval proti Ple^nifeovim propile.Hm in proti veliPastnemn kraljeve-nm sm»meniku. temveč samo proti nemojroči z^rnžitvi kraljevepra lika f Plečnikovimi propflejami. Proli temu se je fiovorilo rn glasovalo in tu §e ni mdla 7adnj:i beseda. »Sloveneo« je ra;7/lel;l olane širseffa rt^-lv>ra oeio v pametne in neumne. Pravi nsni-ree. da «w) jrlasovaii za monumentalni nač-rt r>ix>f. Ple^aiika v^i r»ametni l.w*dje. I»e torej. la so tišti, ki so »lasovali proti, neumni. TiKli te drlitve je vreden pač pamo »Slovenec*. Kar se pa tiče najnigavanja. da je bil širši odbor za T>o6taviev a.ponien^a ^nstavlj«n r>od Jevti^evim režimom, bi t>Sln-venem priporočali. naj raje o tem molS, da se ne bo prioela debafa o tem. kakor on snm pravi. Pa.triotizfrn -^]nvenčeve'< frosr>o-de je namre? močuo nodoben harm'M'ikJ. Raztepme se samo takraf. kadar jf v *Pln-vpnrevem« tar>oni poli-ti^.no plesno rn.ianV1-«rrm je pa veselice kone<\ se skT?i ta*:o. da ea. sploh vp? ni. Trenutno ic v -Slovertče-vem«- taboni ugodna konjun-krura in o>1 tor! naenkmt toliko patriotizma. Advokat ali odvetnik? Ljubljana, "2(>. oktobra. Vsakeinu katoliku je antifona >Salve, re-«fina<, *:k>ve!>ski "jCosi^nia IkkIj. kraljicav, znan«, sai se mol,; na koncu maše skos vse leto v slovens-iui, V nafetar^jšem z;ipisku te antifone, v enem na^ih najtrtarepih literarnih snoinenikov >;ploh, y ^^ti^em rok©-pisiK t*e nahaja polesr splošne izpovevli, ve-likonočne himne, in\x>km-ij? sv. Duh« in drugih tuđi antifona >Salve, resrina*.. Ta ro-kopie: je iz jMKv^tka 15. *toL, okoli 1. 1430. Latinsku antifona ima v oetrtem otl^tavku pro^nK>: 'Eja enjo, advorda nostra, illob tuos mis**ricordes ocu los ad nos convertec-\avajam ta stavek zaradi izraza 'advoca-ta«, in iz stL^kega rokopKsa tuđi slovenski prevod. * Salve, reginac se ^lasi tu: >Tze-sivena bodv Kralewa<% prošnja pa: Obto ty nasse odwetnycze 4y k nam obrny ty my-losty\ve oczzj*'. Imamo tukaj torej za latinsko :advooata: slovenski izraz -odvetoičet. Po tem rokopi.'U bi bil ta izraz star se-dai nad 500 let. iu nialo v»r]etno ee mi zdi, da smo ga Slo\'?nci >pouzmali bratom Hrvatom«. Kdo je bil pisec stiSkega rokopisa, se pac nikoli ne bo doenalo; Vatroslav Oblak meni v >Letopieu Mat. Slov.c. 1. 1889, str. 155, da ie odstavek obsezajoc >Saive repina« potekel iz feskeija originala, ker >to sva-do^ijo nekatere fezikovne posebnosti__c- Nisem slavist in o Oblakovi trditvi nečem ©oditi, v*ndar sem mnenja. da ni nika-kor potrebno, da je piser >stiške|ta rok«-pisac latiosko antifono sam prevedel. bliže se mi zdi, da je antifona v slov«iskern pre-vodu bila med Slovenci t »ačetku 15. stol. in tuđi ie prej ravno tako znana in splosno v rabi pri maSah kakor dane« — in da j© je pisee rte\ kakor jo je bil naSei ▼ sIot. eerkvi in med sIot. narodom in ]o zapi^al j v svojetn laetnem pravopisu v ztirko. L«hko tuđi rečem, da |» Mte tttitb** r i na^ih krajih znana že pred 1. 1428 ali 1430, ker nastala ni £el3 v 15, temveč že v 11. stol- in se splošno imenuje Hermanue Con-tractu? (tlO54) kot njen avior. Znana je pa med drugim tuđi razprava o antikmi, ki jo je bil spisal Anselm, 5kof v Lucca, +1086. Ne veni. ali so ee hrvaški advokati v 15. stol. imenovali xxlvetnikec, zadostu}3 pa t5tarost slovenske besetie >odwetnycze<, da to uporabi iamo brez slabe vesti. Dr. Jo*. Ćerin. Iz Celja —c Sestaaek JNS v Celju. V sredo 27. t m. ob 20. bo v Celjskem domu sestanek članstva mestne organizacije JNS in mla-(iinake organisacije JNS sa mesto Celje. Na dnevnem redu je politično porodilo na-rodnega poslanca g-. Ivana Frekorftka. daa stvo obeh organizacij je vabljeno, da »• udeleti sestanka v čim večjem številu. —c Iz pododbor« UROIR v CNju. Po naredba komandanta mesta bo v petek 20. t.m. ob 13. v oficirski menzi v voja&nici kralja Petra obvezno predavanje za aktivne in rezervne oficirje in vojaške urađni-ke. UdeleŽba sarogo obvezna. Izvzeti so oni tovariši, ki se morejo opravičiti z nujno službeno zadržanostjo. —c Društvo za dekoracijo In reftdmmo v Celju bo priredilo od 10. do 27. novembra večerni tečaj »PraktiCne novodolme deko-racije izložb« pod strokovnim vodstvom štirih elanov, ki so se v ta namen letoa šolali v inozemstvu. Nacrti, pojasnila in prijave pri tov. Franju Olipu, aranierju tov. Stermecki v Celju. Ker Je teCaj ome-jen samo na 25 oseb, si je treba Cimprej rezervirati mesto. —c Smrten skok z vlaka. V petak «**-traj se je vosil 23-letni poseatnikov sto IJanez Taks iz PoiSanske gorče pri ftmar-iu pri JelSah, ki je slutH pri mitraljeakl- na dopust Nameato da bi bfl na Grobel-nen pieatopU ▼ vlak, kl vosl proti Rogat-cu, se jt piUal daQa proti Fojjftmam Ko je voall vlak 1» proti PoU6a&am. je Taka opasti, da ae vozi v Tiair**^ flneri. V raz-burjenoeti Ja skottl ia đrveoag« vlaka, pri-letel pa ja tako nesreteD % glavo na tračnico, da so je počila lobaoja. Tataa so kmalu naflL Naložili so ga aa tovom! vlak in ga pi^ptiljili v celjsko bolnico. Taksu pa ni bilo ve£ pomoći to v ponedeljek do-pokme ob 9.15 je podlegel pofleodbam. Kosjgres kendkov LjiAlJMM. 26. oktobra. Davi ob 9. se je prloel v Ljubljani kongres kemikov iz vse đriave. Predsednik kongresa ini. g. Mirko Ltndtoer je najpvej pozdravil vae navzoče, zlasti pa direktorja Higionslcega zavoda dr. Pirea, ki je na to otvoril kooferenco. Prva to3ka dnevnega reda je bila: organizacija kemične »luibe po zahtevah in potrebah sanitetske stroke. Referira) je in*. Dušan Kostić, 5ef keroične-ga oddelka v Beogradu. V tem referatu ao izneSeni vsi pereci proKlami te »rrokovne organizacije, a glavne zahteve so nastednje: Da se v glavnem doloćijo smemice ke-mičnih oddelkov in higienskih zavodov in <±a se nudijo najbolj praktične metode, po katerih se bo potem delo razdelilo. Znano je, da imajo kemični oddelki hi??iensikih zavodov premalo special»tov in strokovne-ga oseb ja Zato je v prvi vrst" nujno potrebno dati tem oddelkom možnost. da la-hko vse te svoje naloge res izvršijo. Poleg kontrole živil. ki je velike važnosti, ker čuva narodno zdravje. je tuđi velika potreba kontrole pitnih vod, kar je življenj-&ke vlažnosti xa vsako najmđnjše naselje. Ražen tega je v dravski banovini zdaj velik problem kontrola pitnih vod in sicer že s tega vidika, ker je dravska banovina iz-razko turistićna pokrajina s krasnimi vo-dami, ki jih pa vedno bolj razvijajoča se industrija zelo onesnAŽuje. Prva in glavna naloga higienstkih zavodov je. da se s to kontrolo prepreci vsako onesnaženje in vsi Škodljivi vplivi na okolico. Kongres se nadaljuje in bo trajal več dni. Vedenje v javnih lokalih Ljubliana, '20. oktohra 7.3 veckrat smo trajali ?xrdo navado, da sospodie v verornih plesnih lekalih premalo pazijo na pred piše družabne obzirnosti in osnovna nafela lc^>eiia vedenja. Kar je namrec dovoljno, c?prav niti to ni prevec umeć5tno. na zabavah, kjer Eto^podje lahko izbirajo dame po mili volji ter jih prosijo za ples tuđi neznane in od r*>*e. da je pr--poA^dano dame od ^ujih miz proeiti za ples. Ti opomini eo zaledi in neljubi rreP''r' v zahavi^eih «=o izostalu ker imajo lastniki pac pravico vsakeea n^do-tojne^a ijoMa o^i-straniti. V Ljubljani 5e nismo prišli tako daler in se se vedno pogosto dosraja, da povzrooajo neolikani kavalirji p avoiimi naetopi mučne prepire, ker v>ač prosijo rz ples dame, ki jih hč pozna jo. Bilo bi ume*??no, če bi tuđi ljubljanski lastniki plesnih lokalov sledili zelenili beoffrajskih in zafi{Tet>51vih ter odstranili it svojih lokalov to grdo razvado. Prav tako pa bi bilo seve-da um^tno, da bi «e anRažiranje dam med plesom odpra-vilo tuđi v v^eh na£ih pleenih žolah. ki iik>-rajo na svoje člaae paziti tuđi t \rzgojn?ga in družabnega stališča, ne pa samo e stali-šča uglajenoeti v saniem plesu Sele ko bodo asacetniki-pleealci ie pri svojem prvem nastopu v ^olftki plesni dvorani opozorjeni na predpis? druiiibne obzirnosti in lepeza vedenja, ee bomo tuđi v' DAŠih lokalih lahko izognlli nevŠeenotstim, ki napravi jo poseh»no na tuice — in teh je v Ljubljani vedno đo-sti — zelo slab vli6. Plesa ne zinemo smatrati eamo za zabavo ali naslado, temveč tu»di za sport ali razvedrilo, kjer mora vprav družabna ujjlajenost doseči viŠek in pokazati "ospoda tak&ga. kakršen mora biti. Iz Maribora — Sadna razstava in sadni sejem eta de- ležna izređnepra zanimanija. V Maribor pri-haja veak dan izrediic mnogo tujcev iz vse države, ki si ogledu)ejo vzorno UTejeno ra?;stavo na-še^a sadja. Tuđi kupci so že prišli in se obetajo našim aadjarje»ni doi>re kupčije. — Kaj je • Tvoraiško oe»t»? Zadnje :e-ževno vrenae je ponovuo pokazalo, v kako mHerneui stanju je Tvorniska eeeta. Ljudje se tnorajo na veakero koraku i^o^rbati velikim mlakužam, poirekod pa so kar oeb ]c-zera. Voda namreč nima nikjer odttfva in c«&ta je re popobmma ra-z'l^jana. Zdravstvene prilik^ xahtevajo nu^i« ureiitev Tvorničke ees^e. ki je v tem gtan>u prava sramota za Maribor. — 2iviteki delavci so iboroval:. V nedcl)o dopoldne se je vršilo dobro »•rekano ?fx>-rovanje mee^T^cih in pre!)anc, ki >e ori«al nevzdržni položaj mesarskih in r>rek:: ievaUkih poni očni kov. Zborovalci *o v reeoluclji zahtevali takoj-^njo ©klenitev kolektivne potrodbt*. ki }:m Je po xakon« ztievtovijena. Na ihorovanju je bil iivoljen pet^lain^i pripravljalni o^l-bor. ki na} pripravi vne potrebo za u.^tarto-vitev laetne etanov&ke orsrani^acije. T*fe.a dne popoldne se V vrfnlo tuli 7.**omvanje pekorvskih pomolu i kov. ki s° i«ra»zili refe Tafotev*. ka9cor njrhovi tovarili dopoMne. — Tzredna tovska srvča. Znani tnrovec Zalf h Slovenske Bi»Mc« >e te <^»i irnel izređno lovwko srefo. Uetrelil je lep^ffa be-lesra fazana, ki je pri nap relo redek. Kts*-no živa! bo nagačil tnaribo^ki preparater Wa!!i!er. — Z jrobam] se je zastrnpfla. V Voj^^i-Sci ulici 12 ?e }e v nacijo zvečer z^etnimla z ?oba pove?uji? pre^Hn2*v> TVv-*or I in đn*. Stfrh ia TJmk* & Oa. Priiakui^ mo, da. bodo konjunkturo oWutili tuđi de-I ravri, ki ro ipon©kod sramotno nitko p^a^mi. — Zagonetne lafttraplieaje. V maribor-eko bolnico #o reievaJci prineljal. trgov»ko ftotrudnico Dito T. Zdravnlki eo ugotovil i, da «e Je nalrapila x j«*ijo. Zretruptjenka je iTJpovedala, »ia«ti v«d»jo i>rt*«*kavo. — GtadalUče. Drevi bo pr a ufmeoritt'v »Soifoika ZakMn^jftktva«. V ćetrtek vpmor*, v proslavo Cr^ko^lova-šfcepa narodneca pravnika, 0af4tovo dramo >B<::a boie/e»D«. Prei»Uva je u red D. Spremembe posesti v mesttt in okolici Kttpiije s xemd$UUEl ma im vedno ilvaltne — V|M>koJencl k«fHrie}o majluae parcele v okofici Ljubljana, 26. oktobra Kupćije z nepremičninami so Se vedno živahne. Ako sodimo po ponudbah zaseb-nikov in Ste\-Unih realitetnih pisarn v *a-sopiMh. je ponudnikov več kakor kupčev, kar je razumljivo posebno glede v prodajo ponujanih parcel. Saj je v ljubljanski bližnji okolici zlasti pa v inkorporiranih obćinah na razpolagro dovolj velikih in maj-hnih parcel. V drugi polovici tegu meseca »emljiako-knjižni urad na sodniji ni imel nič mani posla kakor v prvi polovici me«eca. Vsak dan mora pregledati in vpisati okrog 300 vlog, ki se tićejo vpisov In izbriaov za-stavnih pravic, zadolinic, izročenih pogodb in posestnih sprememb. Med številnlrru kupnimi in prodajnimi listinami z veCjiiTii in manj&mi zneski so bile vložene sledeče listine sa većje kupne, oziroma prodajne zneske: Posestnik Herz Josip je prodal posest-nici Korun Hildi svojo zemlji5koknjižno polovico zemljišca vi. št. 705 v katastralnl oMini Vic na Večni poti za 70.000 din. Vložek predstavlja nišo, parcelo in vrt. Posestnik v Seničici St. 18, Komatar Avgnst je prodal banskemu svetniku dr. Ivanu Karlinu dve parceli v izmeri 825 kv. metrov Mi 3587 din, in sicer kv. m po 3.50 din. Parcela se nahaja v katastralni občini Golobrdo. Posrstnica na Glincah IX.. St. 14, Marija Koren je prodala dr. Edvardu Noticu svoje posestvo na Glincah s hišo in vrtom v katastralni občini ViĆ za 52.S00 din. Livar Selan Anton je prodal bolničarju , Sterletu Ivanu in njegovi ženi Ivani par- j ćelo v izmeri 766 kv. m ter stavbo na tej I parceli v surovem stanju v katastralni občini Ti-novsko predmestje za 23.000 din. Posestnica in restavraterka Grošelj Ce-lestina, Poljanska cesta 7, je prodala ka-vamarici Androji I^ombar, Poljanska cesta 7, parcelo v kat. občini Karlovsko pred-mestje za 25.000 din. Posestnik in vrtu a r v Ljubljani Bizo-vicar Tvan, Koleziiska ulica št. 16. je prodal ljubljanski mestni občini od svojega zemliišća več delov parcel v skupni izmeri 997 kv. m v katastrnln! občini Trnovs"ko predmestje za 72.800 din. Mestna občina je potrebovala to zemljiŠČe za regulacijo Riharieve ulice in za ureditev ce«rt v tem obmo^ju. Veleposestnik na Verdu Jo«?ip T.,t*narč!č je prodal svojemu sinu inž. Milanu Lenar- čiču iz. JosipUola pri Ribnici na Pohorju s\*oje posestvo s stavl>ami v katajitraJnl občini Trnovsko predrnestje sa skupno ©eno 50.000 din. TehniCni odbor Ijubljanakega mestnega sveta je dovolil posestniku Ivanu Kl«t«<»n-čiću, Hradeckega vas št. 40, postavitev ogTaje ob svojem posestvu pod pogojem, da odstopi ljubljanski mestni občini v last 35 kv. m svojega svet«, katerega bo mestna občina potrebovala za regulacijo čest v tem kraju. HiSna poseatnica Flem kje bolj na samem lzven mesta. Z Ježiće — Tefaj esiperanta. Mednarodni jezik esperanto ima tuđi pri nas />5 mnogo prijatelj ?v. Najvztrajnejsi obif;kujejo f-elo večer-ne uvne tecaje v Ljubljani- To za sedaj se f»re, pozinii pa iim utejjne biti le preuapor-no. Ker pa se ja spričo poiivljene prof>a-^ande za ueen»p esperanta tuđi pri nafi [k> javilo se rano^o drugih resnih reflektantov, se bo tuđi na Jezici že v kratkem pri^el za-t'etniški t?caj esperanta in sirer ob deJav-nikih zvečer ali pa ob neđeljah dopoldne v Oajsilskem domu na Jeeiei. Stroeki bodo nial«nkostni. Kdor &e zanima za esperanto, naj priđe v neeleijo dl. oktobra ob 10. v Ga-sikki dom na Jezici, kjer bo predavanje o esperantu in razgovor o urniku in tečaju. Zla^ti mladina naj izkoristi lepo priložnost in uporabi zimske ure za priuSitev praklič-neea svetovnega jezika asjneranta. — Pohitite 9 prijavo. Najkasneje v dven dneh prijavite ^. Snoju .Tanku, Ježića, ka-tero sa dno in okrasno drevje ter vrtnice rabite za jesen jo saditev- Sadjarski odsek podružnice SVD vam bo svetoval 1? najpri-porocljivej^e vrste! Skupno naročanje sadik |e najzaneđljivejša *n najc-enejSa ix>t do vzornega vrta. Dosedaj eo bili Se prav vfci zadovoljni s e>adikami ki jani jih je oskr-bela tukajSnja podružnica Sadjarek?4ia in vrtnarskega družtva. Jesensko sajenje ee tuđi najbolj oonese. Torej pohitite 8 prijavo! 5s Ptu}a — Artomobilska neigoda. Na Hajdini pri Ptuju se je na križi^ču državne in banovin. ceete v blizini sostilne Graher pripeiila v ned^ljo okoli 17. teika avtomotilFka neere-ča. Iz Maril>ora proti Ptuju »e je peljala v tsvojem avtotnobilu i?osp« Laura Šchiedba-ehova, ki je a.vtoniobil tuđi sama »ofirala, v nasprotni enieri pa je privoKil osebni avto-mobil last veleindustrijalca Westna \% Celja. Ker je tu velik ovin^k, t^e ]e avtoniobil g. Westna z \*o sik> zalete! v oftebni avto-mobii gospe Šohiedbaehov-e, v katerecu *o bili ražen nje se dr. Rudolf CJmeiner in nl?na kuharica Zofija Kra**er. Sunek je bil tako moćan, da je avtomobii zamealo v ob-t-eritni iarek. vse poinike pa je vrglo iz avtomobila. da so otležali težko požkoiio-vani iz\*zeniSi dr Gmemerja, ki je odne-eel le lažje poJkodb?. Gospa Srheidbacho-va in kuharica Kra^serjfva sUi dobili tetke polkodbe na tfLavi in «o jih takoj px«pel]ali x reševalniiu avtouiobiloin v bolnico v Maribor. Xa obeh **tra:it.»h je ikode na avto-niobiUh nad 40.000 ilin. Kdo je zakrivil n^-srečo, bo dognalo eodišče. — Lep jvbilej. Pr€>d dne vi je praznoval sploino znani in priljubljeni častni povelj-nik gasilske čete in častni mešcan g. Steud-te Ivan svoj 84. rojstni dan. Slavijencu, ki ima velike zasluge za naše gasiktvo, je ga-siJeka četa s svojo godbo priredila podoknico, d&putaeija pa je oddia v stanovanje ter mu iskreno čestitala k njegovemu lepemu iivljenjskemu jubileju. Tuđi mi mu iskreno čestitamo in klic^mo: še na mno ookonali- j see v StrniSču pri Ptuju ie več let pozabljs-no in ni ga človeka, ki bi se spomnil na praznik vseh mrtvih teh trpinov iz svetm'ne vojne. Upamo. da bodo v^aj letos tuđi na teh grobeh primane *vecke v fcpomiji pad-tih tanaluM. — Živ»n*ki i«eiciii. Na radnji živinski smjeni je bilo prignamh 1-3 koni«v. 1S irebet 92 volov, 17 bikov, 2^> juTirev, 12f> krav in 117 telet. Vsoga je bilo prijjEiianih MjS fflav, prodanih pa je bilo 336 }»lav živiue. Konje so proda jal i jk> 500 do 4.000 din, žrebeta r*o 1.100 do 2.200 din. Voli no ."i do 0-75 din, biki po 4.50 do 5, junci p<> 4 rto 4^50, krav-e po 3.r")0 do 5.50 in tel^ta po 4 do 6 din za ker žive tež<\ KOLEDAR Dane*. Torek, 26. oktotra. katolifeani: T>©-metrij. DANAŠNJE PRIREDIT VE KINO MATICA: Dama s kamelijami KINO IDEAL: Kapetan carjeve uarde KINO UNION: Zadnji vlak iz Harbina KINO SLOGA: Simfonija ljubeani Ljubljanski klub: predavanje univ. prof. dr. ing. g. Milana Vidiiiarja >I'olar in bvo-boda v Amerikir ob 1980 Prirodoslovno druntvt): Predavanje dr. A. Zalokarja --Biološki temelj nacionalnr-^a po-r. I'icvoli, Tyrševa cesta 6, Ho* ževar, Calovžka ce»ta 02, Ciartue, Moste -Založka cesta. 3»t9€>J mh*L Zasitrve izobešamo r>b ružnih prilotno-$tiht kakor ob nartnlnih pramikih, mani/#-stacijah itd., pa tuđi če pridejo k nam tuj-ci, Ja jim izrazimo dobrodošlica in simpatije. \ič ni biAj naravno* kukor da se tu~ jec, ko stopi iz kolodvorskoga poslopja, najprej ozre po bližnji okolici kolodvora, po stavbah pa naj so to nurvadne gostilne Bii pa modervn i>elikome*fen hotel V naše mesto prihiiiujv nt/ni tujci, potdinci in v več jih ali manjsih skupineth. Prihajajo poslovno, pa tuđi kot turisti, nekateri pridejo samrt gledat naše krate, drugi prina-šajo spet i7vestno idejo s, sehoi ter pride~ jo kot zafttopniki narodu, ki je boli ali manj v prijateljskih sfikih z našo c/riavo. Visja oblast seveda ne more hi&nih posest-nikjem srcu. So pa hiSni posmtniki, kuferi odgovarjafo za izobešsmje zasim' rnmo svojim najemni-kom, so pa tuđi taki. ki so za to od&>vornt širii javno*1i, ker so njih postopja name-njena tej javnosti: to so gottimičarjU trgovci, ka\*arncrji in tuđi hvtetirji. katerih gost je so razen 7awdnih domačinov tuđi tujci, ki slučajno zaidejo v naše mesto, in tatci, ki s svojim prihodom rargibafo nax*du!tenie Širokih narodnih shtjev. Vsem hifnim posestnikom p<* tujci, kt obltkujejo v skupinah naše mesto, nišo enako ljubi in dobrodošli In tetka se la-hko zgodit da da lastnik. recimo nekega izvestne**a poslopja, pri obisku nekih go-stov duška svoji *r>$ebni* navduienosti f tem, da izobesi klinkasto rastavo, če pa n-bi^ejo naše mesto gost je, ki so se pred dvemn desetletjema z numi ratno ob rami borili za naso svohodo, lati čustva navdu-ienega mesta in dtybrodrXIe g&ste š tem, da nslašč ne okrasi svojih posiopif t cfr-žavnlmi zasitnami. — Resnici na ljubo morttmo pribiti, da % li « flpftfo v Kočmrju. - Stev. 245 »SCOVENSKI NAEODc tor**. 2«. oktobra i«> _____Sjjtran Sr DNEVNE VESTI — Kongres pravaikoT bo 5el© prfkadaje i^to. Stalni odbor kongresa pravnikom je sUIenil, da se kongres pravnika? ▼ Novem Sad u iz tehničnib razlogov prekrfi na za&e-tek prihodnjega leta. Stalni odbor bo do-loeil in objavi 1 dan. ko bo kongres ekLican. Spomenica kongresa bo kmalu tiskana in razposlana v«em pravnikom, ki eo rplačali Manske prispevke za kongres v Novem Sa- • In- Stalni odbor je sklsiiil vmiti vplačani ienar onim elanom kongresa, ki ga zahte- va.io. Tišti, ki oe zahtevajo povraoilo de-:^nrja, «?e Sodo p»a emiatrali za elane kongresa pravni kov v Novem Sadu v pričetku pri-lodnjega leta. Nača včerajšnja vest iz pravničkih krotjov torej ni bila točna. — Novo ilustrirane dopisnice uradne ;■-flajo. Lani je postno ministrstvo prvič uve- i'io pri nae* ilustrirane dopisnice uradne 'z- tfti dopisnie in dobe jih vse po-"'*» v državi, kor ol£jarske liiie v Beo- fitradu, Ljubljani, Splitu in Subotici se lah- ko f.rijavijo za izlet predsednikom «?vojih JijJ. — T«*«aj za italijanft«no (začetnikn se otvori na trg-ovskem učili&ču >Christofov ■"i^ni zavoda, Ljubljana, Domobranska 15. r<"Ranila in prijave vsak čas. -- Žolezniška proga Varaždin — Koprir-nk'a doarrajena. Drevi prispe v Varažvit\i vc'cbla- rak jutri. Bivši predsednik UROIR Radosavljevič nred sodiSčetn. Vee nn^e rezervne ofic:rje ^•■i zanimalo, d-a je prišel bivši predsednik ' tiruženjn rc/erv-nih oficirjev in ratnikov •lian Radosavljević pred sodišče zaradi po- • cverb Obtoženi so on, bivši blagajnik 'druženja Mihajlo Simić, bivši generalni -V?nik Bogomir Bogić, bivši administrativni tanik Veiislav Leštcrić in zidar Borivoje ^»ri:jić in sicer zaradi poneverbe denarja v /nesku okrog pol milijona. Vseh kazni-vih dejanj imajo na vesti 39 in vsi njihovi Crehi so si v bistvu podobni. Radosavljević - da^al blasiainiku naloge za izpiačila po M-unih. ki so bili že poravnani ali pa ćelo ;'ino fiktivni. Mnoga vplačila članarine in pri^pevkov za zgraditev Ratniđcega doma spioh nišo bila knjižerua. Radosavljević ima Pa kaj čuden pravni čut, ker pravi, da ni •jo ieno Jo»ipo, ko eo |o ponoči poipadli porodni krči- Namesto, da bi žel po tabico, je fcratkomalo pobegnil. Uboga Ž3na je morala sama ponoči do pol ure oddaljene vaši. Toda m©d potjo se je oneevestila. Kmetice so jo spravile domov, kjer je porodila dvojake. D ju ranac ima baj-to brea strehe, ok?n in vrat Kmetice eo morale 6 senom zaroašiti luknje, da otro-čička ne bo preveč zeblo. Uboga mati leži z đvojStoma kai na slami v obL J tetrebankecm ]• ftf«i »Mi VM» U** m a to* tat ta «*rta «Mm ▼ ikiip* »em Kodpodinjrtru. Vedao lurfsr Je btt *■ x doma je o&e Uzil mm, mviip eamho in Ji prigovarjal naj Žiri r njim. Žena i« to po-vedala moia. Ko je prižal dvi ▼ nboto !?• ter nekoliko rinjea čomar* ft Ukoj BavmlS na snaho, kl sa je pa pahaila od 9efce> da je padel- Tedaj je prifiel domov tmU rin im %B na laettte ofci prepričal, da laci oče 1a nje^oTo ženo. To K& je tako mka&lo, da je pograbi! eamoferes in vrntnUi o&Ma, ki ga je hotel napasti e sekiro. Iz Liobllaoe —li Komnl OeikoslaTaft« r«p«Mik« t Igomjonl priredi letos v proalaipo ćdto>-sk>va£keg& narodnegm pra^tdka. naoaaato oMčajoe recepcije fltavnostno precmtM.ro r opernem g^ledaliddu vaMce republike ia čeSkoakrvaiikim državljanom na Cal. konzulatu, Krjavčeva 21, na|kađneje do 12. ure 27. oktobra. Posebna vabila bodo pre-jeli samo predstavnika oblasti ui korpora-dj. —lj Pogreb Zvonka- Avsenefca. I>ru±ino uglednega industrijalca g". Ivana Avseneka je zadel v soboto hud udarec. Smrt ji je iztrgula edine^a sina Zvonka, učenca ljudske sole, ki je po veodnevnem trpljenju podlegel pljučnici. Včeraj ob 15. so pa zem-ske ostake mlađega Zvonka prepeljali k večnemu počitku izp red hiSe žalosti na Bleiweisovi cesti. Na zadnji poti so spremili mladeg-a Zvonka tuđi ban dr. Natlačen s pod banom dr. Majcenom. predsednik zbornice za. TOI g. Ivan Jelačin in vsi tri je zbornični tajniki, predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, generalni ravnatelj TPD g. Skubec, z generalnim tajnikom Josipom Pogačnikom, župan dr. Adle-šič, upokojeni direktor Narodne banke g. Gregorič in drugi. Pred nišo žalosti so pevci zapeli >Vigred se povrne«, nato je pa žalni sprevod krenil na pokopališče, kjer so mlađega Zvonka položili v prerani grob. Bodi mu lahka zemlja! —1 j Moderne pletenine, Kanild-nik, Neboticnfck. —lj Pomanjkljiva razsvetljaTa. Na bivišem iijriseu Ilirije je na^tM velik Wok novih his. Hiše so večinoma že dograjene, nekaj parcel je pa še nezazidanib, a tuđi na teh bodo krnalu etal? nove hiše tako. da bo ves blok zazidan. Prepocasi pa urejujejo kanalizacijo, a zlasti hodniki ob Medvedovi ce-sti ti bili potrebni. To ce?io bo treba vsaj IHVjpti z dTobnim frramo7Jom, ker je ob de-ževju zelo blatna. Najbolj pa nogrešajo sta-novalci hi5 v tem bloku razsv?tl>avo. Le nekaj navodnih žarnic brli'okrosr bloka in le te so tako redko poeejane, da se človek ix>-no^i boji hoditi mimo v temi. Čudno, da ni bilo £e nobenega napada. Mestno občino prosimo, da namesti na južni in vzhodni strani noveija bloka stanovanjskih baš nekaj močn3jših žarnic, ce že ne morejo svetiti tuđi tu ohločnice. —lj Tečaj fiešfitne Sokola I4ublj»na-ftl-ška. Obveščaano brate in sestre, da bosta odslej v Sokolskem domu dva če&ka tečaja, in sicer eden ob torkib. od 18. do 19. ure, drugi pa o>b petkih od 19. do 20. ure. TeCeg" bo brez5>lačen ter ga bo vo-diil strokovni učitelj g. E. Polak. Prijave se ^e spreneanajo o*b navedenih dneh pred pouikoim v prosvjetni sobi nad odrom. u— Večernl trgovski tetej. Sprejme se £e nekai ^lu^ateljev. Chrietofm- učni zavod, Ljubljana. Domobranska 15. —lj Udruženje jugosiovenaldh inženjer-jev in arhitektov — sekrija LjuMjMm vatri člane k ogledu gradtoenih del na modernizirani državni cesti v odseku od fit. Vida. nad Lju-bljano do Jeperce, ki bo ▼ sredo 27. oktobra. Ud»e!eženoi neij ae xbe-rejo do pol 15. ure pri kooćnam poata^ali-ščoi ce^tne železnace v St. Vidu, odkoder bo skupen ođhod (k cestnim ^gradbom. —lj Mozartov modalni kvartet je te dni nastopil tuđi v Mariboru in imel tam jako lep umerniški u^peh. Njegov prvi nastop v Ljubljani bo v petek, dne 29. t. nv ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Clani kvarteta so 4 izvrstni mladi glasbeniki, ki *h> izsli iz salzburžke lol^ in že 6 let stalno načtopajo na koncertih po veej srednji Evropi. Njihov ljubljanski program oose^a de-la Mozarta. Beethovna in Schuterta. Naslo-pijo v mali Filharmonični dvorani. Pred-prodaja vt;tapnic v knjigarni Glas bene Matice. —1 j Rokavice, nogavice, Karoič-nik, Nebotičnik. —lj »Biološki temelj nacionalnega soeia-liznia« j? naslov predavanja £. primarija dr. A- Zalokarja, s katerim začenja Prirodoslovno društvo svojo letošnjo predavatelj-sko sezono. Predavateli nam to pokaial razvoj bioloških spoznanj o dednosti, ki eo bila po preteklih petdesetih le< v glav-nem last ožjega kro^a zdravnikov, ki ao pa poeasi prodirala tuđi v SirSe plasii, dokler je ni narionalni socializem porabil kot osnovo svojta političnesa nazora. Gotovo je za nas, ki 31110 sosedje Nemčije, zelo važno, da eponiamo brez predsoc&ov, kakšni so motivi, ki vplivajo danes na politiko nem-žkesa naroda. Predavanje bo samo infor-mativnega značaja, to je, pokaže naj e ži-6to strokovneca stalka, kakčno veljavo imajo posamezne biološke teze in kako je do njih prišlo. Predavanje bo dr?vi ob 20. v mali filbarmonični dvorani (kino Matica). Vstopnina 6. 4 in 2 din. —lj <>škoslovaški narodni pranik proslavi Jugoslovansko-Češkoslovaška liga jutri ob 0. uri zvsoer v FremčL&kanski dvorani z dijašrko proslavo. Soteki odeek JCL. je letos p posebno vnemo orjjanrtiral še en-krat toliko čeških tečajev kakor prej^nja lela in za uvod v te tečaje naj bo današnja proslava. Namenjena i? LjaWiaa*ki w**m\ ****** kn-OMtira 5. novembra t h ▼ franftatiiMa-j dvorani. Oposarjamo v«o nafto kulturno >a-»-■«t na ta isređm ftaA«ni dogodek. —lj Kr«del jo ka srmka. VJamj snio po-ralali o sretaeiji trROv^k^a potnika Leoua Btni&a iz okoiiee Crikvenice, ki ga je izroda etražnikn trafikant inja VeLka vrhova m aieer na. Tyrševi eeeti. preil kaverno Bcro-p*. Bemč se je pomudil za trenutak v nje-Bi trafiki na df. Jakoba trgu I* p okra-6*1 «a 1.300 din kolekov, nakar je iagiml. pa K« je tralHtAntinja saeledovala in todi istinit Ha. Pri njem ao naAti prvotno saino par kolekov po 100 din, kaeneie pa ko » moe^itej&e preiskali . njegovo ooieko. s*o •pravili na dan še nadaljnjih 18 koleiuw po 100 din. Kakor je aedaj dokauno, ae je B*-nit naiavnost specializiral na taHine bo- Wkov po rraftkah. Na poliodji «e je zgiasilo ia pet ožkodovanih trafikantov, ki ao vsi irtve Beničero tatinake apr^tnosti, deioma pa eeve tuđi la?tne neprekidnosti. —lj Vse kradejo. Iz stanovanja Fran-oeta Zorca na Cesti dveh ceaarjev je ukrar-del nekdo 3 pare Cevljev, ve* parov nogt%r~ Tic, nekaj perila. već ženske in moSke ob-leke in 700 din. Tat je odpeljal ispred hide tuđi voziček, ki gu je pa lastnik kasne je naiel za mejo ob Dolenj9ki cesti. — Mehaniku Rajku Božiću iz Kamnika je nelcck> odnesel s tovoirnega avtomobila na Plgav-čevem dvoriSču temnozelen suknjiC. ▼ kar-terem je imel listnico a 150 đin in razne dokumente. — V Dovčevi trgovini v Mo-stah je nekdo izmaknil Alojziju Kalčiču rjavo aktovko. v kateri Je imel sa 500 cHn sanitetnegra materijala. — Julijani Polanj-kovi sta bili ukradeni s atojnice na Vod-nikovem trgru dve pleteni jopici. vredni 270 din. V hiši Pokojninskega Dtvoda v Gle-daliSki ulici je nekdo odvil dve medeninasti kljuki. vredni 200 din. — Nekdo je odnesel pločevinasto posodo s 30 litri mleka in sicer izpred Majeričeve mlekame na Cck>v-Skl cesti, dijakinji Mariji B. pa Je žepar izmaknil v ftnnčiškanski cerkvi denarnico % manjšo vsoto. Naše «»leđališče DRAMA Torek, '2f». oktobra: 7j^-p-rto- Sreda. 27. oktobra: Vozel. Red A. Cetrtek, 28. oktobra: Viničarfl. Red Cetr- tek. Petek, 29. oktobra: Ob 15. uri: JaMj CSezar. Dijaška predsta^'a. Globoko znfžane cene od 2—14 Din. * Sprememba repertoarja. Ker je orkeater g. Bojana Adamiča. ki sodeluje pri iBera-ški operi«, v sredo zaposlen drugrje, se bo vprizorila mesto napovedane 2>BrraSke opere« Petrovičeva vaška šala v treh de-janjih *Vorelgr je premierska. OPERA Torek, 26. oktobra: La Boheme. Red B. Sreda, 27. oktobra: Amaconke. Red Sreda. Cetrtek 28. oktobra: Prodana nevesta. Proslava češkoslovadkega državnega praznika.. Rezervirana predstava, vstop niče se ne prodajajo. Petek, 29. oktobra: zaprto. Proslava češkoslovaškega državne^a praznika bo v operi v cetrtek 28. t. xn. Vpri-zori ae »Prodana nevesta«. V štirih glavnih vlogah nastopajo: ga. Viđalijeva, ter gg. Franci. Betetto in Banovec. Opero dirigira ravnatelj PoliČ. režija je prof. Se-stova. Predstava je rezervirajia in se vstop niče za ta večer ne prodajajo, SOKOL članstvu in naraštaju ljubljanske sokolske župe VSEM, KI HOCKJO NA VSESOKOLSKI ZLET V PRAGO! Ker se bKža X. vseaoikolsiki zlet v Pra-gi (ki bo jailija 1938, zn. katene^a vla samo članstvo m narad&aa, ki je čiam sokolfltke organizacije vsaj od 1. novembra 1937 dalja, 2. vsait t»deie*enec zleta mora imeti slavncMrtni kroj, telovajckri ražen tega se telovadni krx>j. Za člarnice je dosedan^ slavnoetnd kroj vadci( ka bodo ba-ez-hitno oibvladati za Prago doto6ene proste zkaoa IjdIM 1«8 v L0mm^mmU _____ 4. poameooke pi!^awu am -«te «bb*b*bbv-ce pradke^a Arta bo<4» 4*vM*m. pookafta župi že do 1. jaouarja H6ft. T© prijale aa kamej* ne bodo lMBHW*i|miii' Ma toft-no ftavrsiiepv tao alrtepov mx> ort^o^oaaja Gm stAv sn^Lolaice ftupe L<|dM|BnB> la ^>» ^■M nam, na te aadeKK ▼ *****> i«Maaaa^ Oociuto apom^pm 4bbW ^hbbobb^obi 'vMbnpMi ▼ sbha ama)* imjTFajKSll CopKIi J^BBBB aiBBa*^ & HB ^D >B^^ nunjBfVTE., iia sp^roionia bobsi «a BB^9BP^e aw* - —----------- - -----------------------------^^m— I Fer^> Totuazin Dmm im v ^nartnam ari J*fk mmmmAmm ivrommal, aadot od kapi, m, ^g"a» ^——**» Čaetni p»«dae*m pred «itt itoujai v«p svoje žhi^enje potrv^S Wfca m «ter^>-nOBt in je bil od mtmiih let član rasnih om~ jfamzAcii m ctarufite*, a nad -«»e jm ljubA prirodo. Znan ie bfl kot pkn&r nA^se pim-ninstva v Zasavjn m njepova waiu0R je, rta je bil ^Tajeo k^p p4anin«ki tk»oa na Sv. s*o-ri, ki ti bil otvorjen v BtvgmAn leta 15ttt-Marljivo je deloval ludi r paifcraKnaci, kateri je bil dol^'a leta načelnik, poeneje pa j» bil za svoje zasLufte imenovan sa čnPtaega prejsednika. F'odcojnik pa ni 9odelowal samo v podružnici, lemv*- >e pr:!w»)al trn* na v»« ob^ne zbore ceniralnega odtKjra SPi>, kjer je e >wojk\i\ pametnim i in Ktro-kovnimi na^voti ter vedno toleutnim na-stopom znal ^nridobiti veHk kito«; priiate*jwr in «miišljenikiov. Toniazin j* btl tad: netaaoviteli litijdfee-ga Sokola in na&4n& f!ar*i Iskosa droa*wa in prav do svoje smrti pred&edntk >Tnar**ke po**ofilnvce in hraniiuice, Z vedikuu i\a*d*H šeni-m ga )e izvottVo hwii pevsko dru^tpa >Zvonc v ftmarja za s\ojeKa pr^l- 'nfnika. Povsod, na weh poijrti, se je r veaiko vnemo in veseljem udej^tvoval, \»akocra je po-maffal « pametiikm na«veti, saj je inkj* trn-di bogate izknšnje, ki m ph f*> prkiobil too* eitarx>m in upravitelj raziii!« Slovenski'h m hrvatskih velep«wt»'v. Tomazkia nino p<^-zaali samo v ož-tem okoii^n. tmm'er »uđi sirom Slovenije, saj ie kot nwviai»i-n&c rad hotrH po pianmaii. V>drecra, vfdno Ijubeniiveea maža, m-VTFtne^a družatoika in planiiiea, ki 9a polože k večnermi počitka jutri ob J<>-30 »a pokopali^?« t $tn*Ttnem pri I>«rji. bouo ohraniM v naitopčenn spomioa. Iz Trbove!^ — Kmetijski lečai TBdugtojft Kmet ska. nadalje valna, krfa yt iaot«-aaila fc^ muotfoi mlalih lootov. ter ph napoMfaflai tt mcirtji-ve in umne gosifOitarje. ki & jnrkiof^^nmi znanjem o modemi uredrtvi kiot-tijp^ ih po-spodarstev z-iružem s praktl^mmi mkuetvi ftenlai z lepimi uepehi in vidnim napretkom upravi ja jo svoje kmetske domsUSje. SoJ* priredi t«*i leto^njo «mo ^rrokovrri pcmk za kmerftake mkuieniee ki mlad« ©oepodArje. Pouk se bo ia6c\ v ned^tjo. 7. nov^«v+»ra ob 8. uri zjotraj aa višji d«Sd rjnd^ki ioM v Trbovijah. PTeda^-a^ja, bodo ot> wi«4jah od 8. do 11. ure in ob predah od 14. 6c kmet-.^ke>fra, kniet&ko-fl-ekivak*1«:-« etacm "m pino-ve hitnih g-oepodarj*1^. da »e prijavij»o da 7. nove«nbra voditelju kme-Usiko nalal.teval-■ne šo»k>, učitelja! g". (Msaerm Kajrki. Nameti ■*ole je pretiv^em V7jbu>iti VjjdberzA-ji >» veselje cio kmetsk€ ^Tode. ?.»afiti pa prer**>6id mkul:iu kmetskim ?<»;em in kn>e4«ikini sbovoin kor*'i na*pre^'lif*-J-i3^^^%^C* Ra.76 tava. bo otosegula ogromno raTBtaviŠče 600 ha in bo oddaljena 20 minut vožnje e podz-emno želez-nico oi središča New borika. Povahljenoh je 65 držav, naj pokažejo vse, kar so sfcorile za novo življenje bodo-čih pokolenj. Glavna atrakcija te razstave boeta dve ogromni zgradbi kot sinteza bo-doee arhitekture in sicer triloii in perisfera, Perisfera je ogromna obla iz bel-e kovine 70 m v premeru. postavljena na 8 ete/^rov, visokih po 4 metre. Ti etebri bodo obda-ni z voriometi tako, da bo imel gledale^ vtic, da vLsi vsa ogromna obla v zraku, oprta samo na vodomete. Vhod v perisfero Iid 17 m naj zemljo in posetniki bo razdcl.|eno na padove — r>as proizvod«je. pas stanovan.iske kulture, pas prehrane, pas zabave in razvedrila ifci. Beli rađža na Borneu Leta 1SS3 j^ odplula ladja vzhodnoindij- ske družbe ?RoyalisU pod vodstvom mlađega kapitana brooka z naloizo navezaii tr-cov^ke ^tike v južni Kitajski- Ladja pa ni priplula tako daleč. Zgodha njenejia kapi-iana mcono spomin.ta na pustolovki ne iu-nakov raznih pravljic iz pomorskeiia življenja in zdi »e ćelo, da je kapitan Brooke iikhI^I junaSke postave. Ko j> priplula njegova ladja do Sara\vaka na Borneu. se je tamošnji sullan bas obupno Ivoril z uporni-škim j. lcnienoni Pajakov. Kapitan Brooke nm je |>oiiia|2al zatreti upor in znatno je pri-ponionel k sultanovi zrnati. Stari sultan £ra je obdr/al i>ri sobi in iia doloril za svojega naslovnika. Tako je prižel Sarawak }»od angleški prot?ktor:it in kapitan Bronkc je dobil od kraljice Viktorije plemiskj naslov. Njegov vnuk t;tr Charles Vvner BrooUe je zdaj njesjov druol inilijona prebivalc-v, Angle-žev. Malajcev, Kitajcev in drugih narodnosti, ki žive večinoma od tr-eovine, ka ili Sannvak iz vaza nafto, kav-čuk, riž in zUito. Sara^ak ima najnižje dav-Vo na svetu. Vs*ak, klor ho?e dclati, si lah-ko prie.luži l?po premoženje, ne da bi ^6 mu bilo treba posebno peh at i za z-aslužkom Vcvaj tako tr\li raužijeva soproga, ki ^e mu-di zdaj v Ameriki- Tcda Saravvak jo zai. ri vrata priseljencem, brez posel-nega dovolje-nia nskosar ne sprejme, k^r i?-e boji foci-pinih boiev. če Li Število priseljencev pre-ver narar;lo. avmydm 90 par. đavek posetoe} Najmanju snmefc 8 Oto Prinua ugodnega nakupa inmUi&Bi, bnbertosoT. ohleke. periU Ud rSRSRBB &». Petra eeot« 14. KLIŠEJE JUGOGfcAFIKA sv.?tTpA nasip ;3 Beseds 50 par. đavek poaebej. NaJm&nJSI znesek ** DlB M O š K I ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd., poskusite 0 K A S A 100 tablet Din 220.— 30O tablet Din 560.— 50 tablet Din 110.— Dobijo se v vsaki lekarni. Le k a r n a Mr. Roiman Beograd — Terazije 5 Beseda 50 par. đavek posebej. Najmanjši znesek % Din VAJENKO ^rejmem. Krznar Kenk, Ž.idov-ska ul. m 75 L nobeniro dragim reklamnim sredstvom ne morete doseli ena-Kega učinka, kakor 6 ćasopisnim oglasom, ćigar delokrog je oe-omejen. Časopis priđe s vsako bišo in govori dnevno deset tisoćero ćitateljev. Kc^dno ogla-Sanje v velikera dnevniku je najuspećncj&a Investicija, kt prinese k o r i - t trgovcu in kupcu. čudno število Grški profesor matematike Zervos je prišel na zelo zanimiv primer množitve šte-vila. ki si njegove zakonitosti ni znal pojasniti. To je število 142.857. Ce pomnožimo to število z 2, dobimo 285.714, torej ne samo zopet število, sestavljeno iz ena-kih žtevilk, temveč tuđi istega vrstnega reda, samo prvi dve številki sta se pomak-nili na konec. Ce pomnožimo to število s 3, dobimo 42.8.571, torej zopet v bistvu število, sestavljeno iz istih številk in v j istem vrstnem redu, le prva številka se je ! pomaknila na konec števila. Drugaće so pa ostale Številke enake. Pomnožimo to število s štirimi in videli borno isti pojav. Dobimo namreč število 571.428 ali zcpet isti vrstni red enakih številk, samo s to raz- j liko, da sta zadnji Številki tu spredaj. j Enako presenećen je nas caka pri mnozitvi ! tega števila s 5, ko dobimo 714.285 in pri 1 mnozitvi s 6, ko dobimo 857.142. I Toda zagonetnost tega Števila se ni ken- j čana, čeprav je ostalo po mnozitvi s 6 sestavljeno iz istih številk. Ce pomnožimo to število s 7, se namreč pa vsem izpre-meni in dobimo enako Čudno kakor ma« tematično redko Ste vilo, namreč 999.999, torej tipično število tvrdke Bat'a. Po mnozitvi s 7 se matematična zagonetnost pr-votnega števila 142.857 konca. i Anglsška vejna 1.1937 Angleži so navdušeni za besedne in žte-vilčne igre. Zato so prepričani, da se An-glija letos ne bo mogla izogniti vojni. Ra-Čunajo namreč takole: Vojna v deželi Zulu je izbruhnila leta 18S0 in trajala je leto dni. Ce priStejemo k tennu letu se leto trajanja, dobimo letnico 1881. Zdaj pa prl- I štejmo k temu po vrsti številke, iz katerih i je sestavljena ta letnica — 1881 1+8+8 j +1 in dobimo leto 1899, torej leto, ko je Anglija znova posegla v vojno in sicer proti Burom. Ta vojna je trajala tri leta, kar nam da letnico 1902. štejmo kakor zgoraj 1902 1 +9 +0 +2, pa dobimo leto 1914, torej leto začetka svetovne vojne. Ta je trajala štiri leta in tako dobimo leto 1918. Sešteto kakor zgoraj dobimo leto 1937. Praznoverni Angleži so prepričani, da se bo Anglija letos zapleti a v novo vojno. Napetost v mednarodnem svetu je res tako velika, da bi se utegnilo to izpolniti, če ne bo zmagnJa zdrava pamet, podprta z bridkimi izkušnjami iz svetovne vojne. PRI BRIVCU — Čujte, če me bn^te tako i>oča*u brili, i zonuaiini vlak. Držite raje britev^ j»z bom : pa obra ča 1 g"Lavo. ' Cvtrtek. 'IH. oktobra ■12: Smetana: Probana nov^Li (ollomki i* oj>ert') cl. Nar. g-isd. v Prajli (plo^p). — 1*2.4T>: Vreme, pororila. — V\: Ča**, spored, obveMila. — 13.1.">: f>š.ka komorna «^lasfc-robila, spo red, obveetila. — 19.30: Nac. ura: Mini^trstvo za tele^no vzfjojo naroda. — 19.50: Deset minut zabavo. — 20: Probava če.^koslova^kp^a narodnoga praznika (Prenos iz opernejja aleJališra v Ljubljani) v odmoru: Čas, vrenie, porobila, 6por3d. — Kon^e oh 23. uri. Kupujte domaće blago! mm^ 25.- 48322-646 OtroAkl oelognniastl fteveljćkL Praktični za *ol-ske otroke. kl mormjo daleč v *olo, za telovadbo v Aoll In Izven nje. Podlotenl so s toplo flanelasto podlogo. Cena jim je od "^-SO dio 25.—, od 31-35 din 29«— 35.- 78155-651 Ženske gumaste galoše s polvi>oko peto z ojađeni« mi konicami in robom. Varovale bodo va&o obutev pred vlago in blatom v deževnih jesen^klb dneh. Cena jim je din 35.— 39.- 7025-44 • Tople in udobne copate iz volnene dubt-klobuče-vine, najprikladnejša obute\ za dom za hladna jutra in večere. Cena jim je le din 39.— 49.- 98991-693 Otroški ffiimasti Skorenjčki, podloie-ni s toplo fliinela*to podlogo in oja-Oenlmi konicami. Zelo prikladni za Šolsko deco po vodi in blatu. Cena jim je od 27-80 din 49—, od 31-34 din 59.—f od 35-38 din 69.— 69.- 73735-644 Damske »nežke zelo okusno Izdelane, 74»penjajo %e na jrumbe. Topla flanelasta podloga greje noge v scegu in deiju. Cena jim je din 09.— ^■ffnu^trzr^^^^^^^^^^^^^^^^^^B .^^^^^^^K^^m .^^^^H^^^^V ^^^Stm^^&M jđt^uSBtr 'Tt^ y * Oče Diidier je jel prevajati; — V istem kraju blizu Haonsr-Ho je še drugi tu-jec »PoVlenšćek z zapada«, ki daje mnego govoriti o sebi in dela htiđc pre^lavice pekinški vladi. Ta tujec je odpotcval iz šan^haja, tega bo kmalu ena luna. Mno-Tseu ne ve, kdo g^. je pos-'al, a mor-da bo vedol to mladi prijatelj cčeta Didrera. — To bi utegnil biti BourjaJ, o kaJterem govori, — je pomislil gTof. — Bil je na poti v Tin-Tsin, — je n-adar'e/aJ Mao-Tseu svoje tolm^Čenje misijonarjn. — Toda Femg-Hu-Š":3Ji£ovi voiaki so ga ured p»tjo nadle-govali .. . Tedaj je storil zločin, da je pretepel <5astnika. ki jim je poveljeval, sam je pa vatopil na njegovo mesto. — No, to je pa moćno podobno Bourjalu, — je pomislil Robert. Zdaj nd več dvomil, da ima starec v mislih Bourjala. — No, — je nadoljeval Mao-Tseu, vojaki Feng-Hu-Šiao^ove vojske so baš dobtfi naiogo navaliti na todipo »Rdečih kopjnnikov«, ki je bila kot pred-straža redne vojske tako nesramna, da jim ni pu- ščala za seboj ničesar, kar bi se Se dalo izropati. F^ravijo, da imajo ti Rdeči kopjaniki že nekaj časa poveljnika in da je njihov plen od dne do dne večji. Tako je naklonjena sreća poveSljciiku kamor-koli jih vodi. *ge nobenega spopada ni bilo z redno vejsko, da bi ne dozivala porvza. Po besedah teh mož je njihov povel^nik novo vte'ešenje Kuan-Ti, boga vojne . . . Mao-Tseu je za hip obmoSknil, da bi mogeJ tesn bolj pcxid(airiU svoje besedie. -^- Ali bi ne mog-io biti taiko, — je razmis'jevad, — da bi bil ta neufcrotljivd in nep'emagijivi pr-vel:*nik isti »Peteleinšček z zahoda«, ki jo je za^o-d©l FeffLg-Hu-Šiangovim vojakom? In če je on tišti, morda bi pa dovoiil pomagati temu mlađemu tujcu, tako prijaascsnu. da je p^trpežljivo poelu-šal starega gobeizdača Mao-Tseua, ne da bd ga meti!... rfi skftT«y tako pobppež!|ivo. B'azna nada je presiniJa g-ofa. Gromsika strela, 3 tem bi bilo. pojasnjetio, kam je njegiov zvesti shi-ga izginil. Toda zakaj mu ne piše? Eh, kaj za to, naj bo že kakar hoće, trebi ga je ez!jan pešat, ki ga je i3%o6i! svojemu 9tapemu prijatelju s točnim navvidilom. Potam se je pa izognil zahvaili in spremi] svoja sr«sta do 2!usiainiih vrait hrama za^otavljajajoč jni, o>a sta oba zek> stsra, izredno stara, — kar je Kitajkru s"cionJan učenosti, in da je on v primeri z njima sauno otrok, kar pi nikdlar ni ovita, da hi vse to, fc?jr je rima porvedaJ, ne ostalo izključno mei nebom, zemljo, njima in njim. X. V GLAVNEM STANU »MARŠALA« BOLRJfAI^V Vs ik vojak — to je znana stvar — nosi v svo-jom te'e?nv»ku maiša'sko žc?^lo. Ta pregovor bi se dal dokazati na sujajnem pi-imeru, ko bi o-menili karijeio »m ^ša.a< Bourja!.?, če bi se ne baJi, da bi se ne oglasilo proti temu nokaj zaostalih burzu jov. V re=m:ci ie ta karijera čudovita. Arsene Rourjai*, bivši hateiskl šlagu, ki je po 9tal pozneje m-Tič-nik, je po-tovaJ v civilu s potreb-aim dovolicnjom v žeru. Drže? se strogo navodil, je p:zil samo na svoje poslanstvo, zato je prekli-njal počasr.ost m ncu:t »bnost kitajskih železaiic, njihove tesne varone in se tesneiše kupeje. Okrog njega je kar mrgv^.e'o kitajsk'h mrcapancev, gri-zočih jedtrca solčnih rož. Moe^n duh po amonijaku, tako znao »leti za Ki+ajsko, je B3urj la kar diu-šil. Vlak je imel pol dneva zamude. Skratka, vse je bilo po kiirajslkih nazorift povsem normnlno in v redu. NiČ ni kazalo, da se pripravljajo nairav-nost grandiozni dogodki. ^—-«"*• Josip aupan^iC — Za »Narodno Uakarooc Ftao Jeran i- Za upravo to lnaeratal del Usta Oton Christof — Val v Ljubljani