itg6- ________ uhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, Četrtek •Oboto ob 4. uri popoldne tor stane po poŠt« #»wa •»" v0orici n* dom P0511^ vse leto........1"» K t; ...........10 » posamične številke stanejo 10 vin.. SO^A" iuia naslednje ižrfedne prik)gfe,rwji»- etu ..Kažipot po GoriSkem in GradišCanskem" in rfioot po I4ubljani in kranjskih mestih", dalje dva-. * v letu „Vosni red železnic, parnikov in poštni! 1« tei mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Varočnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici ev*'; 1. nadstr. v , »Goriški Tiskarni-« 4-Gajn-sček »B*roeiIa bret doposlanenaroCnine se se oziramo. Odlasi in poslanice se računijo po Petit-vratah e> .kano 1-krat 16'v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^ta Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ' Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za/ iSiioin vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost^ ,__ ~ -=-=—-. ......r-n |,j- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan,K , , i ' - . - j. V Gorici, v torek dne 5. marca 1907. tečaj XXXVII. »Tse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. lavrič. Idnigtvo se nahaja v Oospo^^Toi St. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je nV)g^ govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne te>r od*"! do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do l a. dopoludne. UpravniStvo senati aj a v Gosposki ulici St. 7 v I, nadstr. na levo v tiskarni. Narofinino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere no vpadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo 1« opravniStvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vfiak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1'60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Goiiai v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwars v Šolski ul., Jeliersitz v Nunski nI., Ter. Leban aa tekalisču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenČifi na trgu della Caserma. avčič v Goi Tolnfon it. 83. ~ »Gor. Tiskarna« A, Gabršcek (odgov. J. PabCič) tiska in zal. Interpelacija Ljancs Alojzija Stveklja in tovarišev radi imenovanja W i e s e r j a postajenačelnikom na državnem kolodvoru v Gorici. Z veseljem smo pričakovali otvoritve iove železnice, nadejajo se, da si dežela opo-oore z novo prometno zvezo v vsakem oziru. ^ii varali ^mo se. Glede prometa je vse polno ,ritožeb z vseh stranij dežele, in da bi si aogla dežela opoinoči po novi progi tako, kot t želela, tega ne moremo upati, ker se te #ve železnice drži preveč nemška politika. V dokaz za to nam je najboljše — jžavni kolodvor v Gorici. Ta kolodvor je naivnost postojanka nemške politike v strem-jenju proti jugu, odkar je tam za načelnika Uboznani pangerman Wieser. Z imenovanjem pga moža postajenačelnikom v Gorici se je ok&zalo, da železniški upravi ni do tega, da i imela goriška dežela od nove zvoze ono ;oriht, katero je pričakovala, ampak da so m za koristi goriške dežele potisnjeni v ;ot ter je postavljeno v ospredje nemško pro-liranje proti jugu. Postajenačelnik VVieser nima potrebnih •posobnostij za vodstvo takega kolodvora, kot e goriški, ni bil na vrsti za avanziranje, ivamiral je samo radi tega, ker je zagrizen Veiset in zaklet sovražnik Slovencev. V njem idi proti jugu prodirajoča nemška politika voje najboljše orodje za Gorico in goriško ležeio. Edino s tem namenom mu je bila po-eljer.a dobra služba postajenačelnika na ržavnem kolodvoru v Gorici. Wieser tudi res eluje v naročenem smislu ter se briga več h nemško politiko in za ruvanje proti Slo-encem kot pa za svojo službo, ki zahteva »nega, sposobnega, vse odgovornosti se za-edajočega človeka. Ali drži se le tega, kar >» je pomagalo doslej na vrh po lestvi naziranja. Svojo veliko nesposobnost v službi je *zai povsodi, ali kolikor očitnejša je bila sposobnost, ki je razvidna tudi iz uradnih tfov, toliko večja nemška zagrizenost, toliko ^ramnejše rogoviljenje proti Slovencem. Na zenicah je prepovedoval slovenskim uradni- vrglo javnosti nekaj piska v oči — ^ft ni nikdo izmed visokih nemških go-W»r skrivil lasu. — Kako je nesposoben * ^užbo, ae je pokazalo v Beljaku, kjer se J je inšpektor Fischer hitro iznebil. Kdor je Jl njim v službi, je trpel radi njega. Tak °te* bi niti avanzirati ne mogel — ali Jte! tega dičuega uradnika so poslali nam Gorico. Takoj ko je prišel, se je vrgel ves v ***« agitacijo ter si tako s pomočjo „Siid-?J*6U pripravljal pot za mesto postajenačel-** na novem kolodvoru na goriški Blanči. Slovenska javnost je hitro slutila, kaj se a>erava z \Vieserjem. Zato je energično prodala proti nakani, da bi se tega službeno Robnega uradnika, ki tudi ne pozna de-0°.. i&nkov} imenovalo postajenačelnikom v "a Sl0venska javnost je vpoštevala tu več centov. ( *• Le pod sposobnim postajenačelnikom v Tjm tok promet in izvoz> kakoršen na9» deželi, v korist prebivalstvu. 2. Z državnim kolodvora ne sme stati v zvezi nikaka narodnostna gonja, marveč se prav mora jemati v ozir domače prebivalstvo ter istemu dati tudi zaslužke, kakor tudi se je ozirati na domače uradnike. Ali zadana je bila goriškemu prebivalstvu zaušnica. Nič se niso upoštevale pritožbe, še celo priporočilo so bile za pangermana Wieserja, ki je bil imenovan postajenačelnikom v Gorici. Veliko ogorčenje vlada med prebivalstvom na Goriškem radi označenega imenovanja, in to ogorčenje je povsem opravičeno. Ni nas volja trpeti, da bi se potom državne železnice po naših hrbtih gradil nemški most do Adrije s c. kr. uradniki; ni nas volja, prenašati razmere na kolodvoru, ko odpuščajo slovenske delavce ter jih nameščajo z Nemci iz Štajerske in od drugodi; nočemo imeti v svoji sredi na slovenskih tleh v državni službi človeka, čegar ime je izzivanje za nas, in nočemo biti odvisni od Wieserja in njegovih pomagačev v našem izvozu, ki je za nas vitalnega interesa. Zategadel pa vprašamo Njegovo Eksce-lenco, železniškega ministra: 1. Alije znana Njegovi E k s-celenci uradno dokazana Wie-serjeva službena nesposobnost; jezikovna neusposobljenost in opravičeno ogorčenje radi njegovega imenovanja postajenačelnikom v Gorici med prizadetim goriškim prebivalstvo:;*? 2. Ali hoče Njegova EKsce-lenca vse to upoštevati ter nemudoma premestiti VVieserja iz Gorice in ga nadomestiti z drugim, ki bo imel potrebne sposobnosti, da izostanejo neizogibne posledice, da ne bo dežela trpela škode, ter bo državni kolodvor v Gorici služil le prometnim potrebam naše dežole? V Gorici, dne 27. februvarija 1907. Velike so potrebe, a še večja mora biti požrtvovalnost zavednega naroda, ki stopa krepkim korakom naprej, naprej, da postane „na svoji zemlji svoj gospod 1" In v to ime ter v procvit in krepak razvoj vrle naše Soške podružnice kličem iskreni i Planinski pozdrav! POROČIlsO o delouanju Soške podružnice S. P. D. u letu 1906. (Konce.) Veliko požrtvovalnega dela čaka še podružnico, da povzdigne naše planinstvo na ono višino, kakoršnej so primerne krasne naše gord, da razširi slavo lepe naše domovine ined turiste tujih narodov in jim pokaže ob jed-nem, da biva tu rod, ki zna prav ceniti naravne krasote in zaklade svojih planin, ki sprejema gostoljubno tujca-gosta na svojih tleh in ga spoštuje, a se zna postaviti odločno v bran vsakomur, kdor bi hotel pačiti od zgodovine v trdo skalo naših gord vklesani narodni značaj te zemlje, ki je bila sveta in mila pradedom prav tako, kakor je nam in kakor naj bo vedno našim potomcem! Ostanite torej zvesti društvu s tako plemenitimi cilji, vi, ki ste že doslej krepko stali v naših vrstah, a navdušujte tudi druge, svoje prijatelje, znance in pridobivajte nam članov. Agitacija od osebe do osebe, od ust do ust — in bode nas mogočna armada od Predela do Adrije, ki bodemo branili, oskrbovali in lepšali naše gore ter skrbeli za udobnosti planincev. Čim več sredstev bo na razpolago, temveč potrebnega in koristnega ukrene društvo, tem bolj se bodemo veselili našega napredka tudi na tem polju. Suobodni glasom. (Na Ponikvah.) Gospod urednik! Že dolgo se Vam ui nič sporočilo iz naše občine. Mogoče menito, da tukaj ne eksistiramo več; o, pa temu ni tako; mi še vedno živimo in se borimo s težo življenja, eni tako, drugi tako, kakor je pač komu odmerila usoda. Pisati pa hočem članke pod zgorajšnjim naslovom. Tvarina se mi je ogromno nakopičila, torej prosim prostora v cenjeni „Sočia. Potrebo Čutijo sicer vedno naši duhovniki, da udrihajo po „brezverskih" časopisih in njim neljubih osebah, tembolj pa še sedaj, ker so pred durmi državnozborske volitve. Med te peteline spada v prvi vrsti naš gosp. vikar. Nečedno, da ne rečem, proti vsaki meji dostojnosti in olike je, kar ta človek uganja v naši cerkvi. Agitira za „Slovenca", »Slovenski Narod", „Sočo" in „Primorca" bi pa rad poslal v najglobokejši peklenski smrad. „Kdor čita „Slov. Narod", ne dobi odveze, ni potreba hoditi k spovjjdi." V »Slov. Narodu" je vse grozno neumno, ne le, da je proti sv. veri, ampak tudi kar je drugega pisano v njem, je tako grozno bedasto, da se mora človek zgrabiti za lase, kadar čita tiste neumnosti." Tako gosp. vikar! Moje mnenje: Napredni listi niso prav nič proti sv. veri, oni se bojujejo proti nadvladi klerikalne stranke, proti izkoriščevalcem in pijavkam slovenskega naroda; bojujejo se pravzaprav za sv. vero, kdor jih hoče prav razumeti, in kdor je nepristranski! Ali ste razumeli vsi zagrizeni nasprotniki? Priimke, katere nam daje naš g. vikar v naši hiši božji, se pa tudi prav nič ne prilegajo njegovi suknji in njegovemu stanu. Naj bi govoril tako, kakor se njegovi obleki spodobi, ali pa bi se tako oblačil, kakor govori. „ Vsi ste norci, ne le na Ponikvah, ampak tudi na Pečinah, Št. Viškigori, tje gor do Črnega vrha. Norci, brusi, osli, tepci, lumpi, neumni kmetavzarji, nevredni, da se ljudje imenujete; vredni pa, da bi se jih vam naštelo 25 na..." Gosp. vikar imenuje tisti del človeškega telesa, kamor navadni smrtniki sedamo tudi v cerkvi v pričo živega Boga in v pričo nedorasle mladine! Oj, dostojnost katoliških duhovnikov, kje si */! No pa on že sme, ker je olikan, pravi da se je 10 let učil v šoli; ni hudir, da bi se človek ne naučil olike v 16 letih! In gosp. vikar se je je naučil, pa mirna Bosna! Na pustno nedeljo se je eltal po cerkvah pastirski list. Samo ob sebi je umevno, da so pri tem tudi duhovni pridevki svojo ^modrost". Naš gosp. vikar je tudi žvižgal proti svobodni šoli, razdruženju zakona, brez-verskim časopisom itd. ^Katoliška cerkev je prva ustanovila ljudsko šolo, realke, vseučilišča itd. itd. Sedaj pa ji hoče država iztrgati vse to iz rok, namesto da bi bila sv. cerkvi hvaležna, ker država je prijela od sv. cerkve kulturo in oliko." " Jaz sicer, nisem zgodovinoslovec, ampak to pa lahko rečem, da je gosp. vikar malce preveč povedal. Posebno kar se tiče olike in kulture na^Šlovenstem, lahko dokažem, da smo isto vse od drugje dobili, kakor pa od sv. cerkve. Nekje sem čital: Najvažnejša doba slovenske zgodovine je reformacija, ki nam je v 10. stoletju porodila slovensko knjigo. Reformacija je zarja našega duševnega življenja, naše narodne individualnosti in naše kulture. Slišite, gosp. vikar? Prosim, Še nekaj citatov. Trubar je slovenski Luter. Kakor Luter med Nemci, tako je Trubar med Slo venci agitiral za reforme v cerkvi, ki je tiste čase po izpričbi zgodovine res krvavo potrebovala reform „na glavi in udih". Trubar je kakor Luter začel prvi prevajati sv. pismo, poprej pa je svoj« rojake učil takorekoč še le citati, kajti do Trubarja ni bilo za ljudstvo nič tiskanega v slovenskem jeziku. Trubar nam je prvi podaril knjigo tiskano v mili slovenščini. Brez knjig in časopisov si pa ravno tako ne moremo misliti kulture m olike, kakor ne slepec belega dne. Zakaj bo ni cerkev brigala za slovensko knjigo ? Ker je nasprotna pravi ljudski izobrazbi. To dokazuje protire-formacfja, ki je sežigala slov. knjige. Recimo pa, da bi bila res prijelo država kulturo od sv. cerkve, toda kakšna pa je bila tista kultura? č'e smemo verjeti gosp. vikarju, naravuost — strupena I Kajti on pravi: „Vlada je kriva, vlada mnogo greši, ker pusti na svitlo toliko slabih knjig in Časopisov. Vse drugače je v Ameriki in v Rusiji, tam smejo na dan samo dobre knjige dobri časopisi. Blagor takozvani barbarski Rusiji, ker je še ni okužil strup evropejske kulture." Torej, gosp. vikar, strupena je evropejska kultura in ta „gift" je prišel od sv. cerkve, če smemo Vam verjeti. Lepa hvala Vam, gosp. vikar, za to priznanje! Priporočam pa Vam, govorit^ bolj dosledno, da se ne bodo Vam smejale še krave, ne le hribovski kmetavzarji. Kar se pa tiče reform o zakonu, naj pa le lepo molčijo vsi nasprotniki, kajti ni je z lepa bolj krute naredbe na božjem svetu, kakor je zastareli zakon srednjeveškega sistema! Koliko tisoč ljudi je le v naši Avstriji, kateri so ločeni, toda še vedno vklenjeni v verige . nesrečnega,, nerazdružljivega zakona. Ali ni to največje zlo, da ne rečem, v nebu vpijoče, da je 25 ali 30 letni mož obsojen biti celo življenje brez ljubeče žene, tovarišice ? To pa zato," ker se je po nesreči zvezal z ženo, ki je pa šele potem spoznal, da ne more živeti pri njej. Za koga pa naj dela in se trudi tak nesrečnež? Ali pa obratno žena v takem slučaju. Sedanji nerazdružljivi zakon je za mnogo tisoč ločenih pravo pravcato prekletstvo, največja nesreča, ki je sploh mogoča! Zgledov ni nam treba hoditi daleč iskati, imamo tu na Ponikvah tudi par slučajev. Krvavo je potrebna reforma različnih postav. Narodi se čimdajje bolj izobražujejo in hitijo iz mračnih stoletnih grobov. Naravno je torej, da se morajo tudi razni paragrafi prevstrojiti tako, da se prilagodijo duhu časa, ljudskim razmeram in potrebam. Marsikatere postave, ki so bile dobre pred tisoč leti, sedaj ! ne odgovarjajo več dejanski potrebi in ljudski izobrazbi. Torej proč s staro žarujavelo Saro 1 Vlada je pa tudi dolžna skrbeti za blagor svojih narodov, kajti oni ji morajo biti v vseh rečeh pokorni in podložni, morajo jej plačevati davek v krvi in denarju. Kar je.naravno, je naravno proti naravi pa nič ne opravijo vsi kauoni, puške, bajoneti in drugi nasprotniki. Hribovski kmetavzar. DOPISI. Iz DorilbBrgi, — Klerikalci se drznejo vse! Ponedeljek.25. februarija t. 1, okolu devete ure zvečer so klerikalni fantalini demonstrirali po naši občini. Šli so naravnost skozi vas, bilo jih je približno 30 oseb. Prepevali so vseh vrst pesmi, med katerimi so bile tudi pohujšljive, in govorili več nespodobnih besed samo, da bi se bili kje s kakšno pametno osebo, ki bi jim bila kaj ugovarjala, sprli. Keveži, ne vejo li še tega, da med naprednimi ljudmi ni pretepačev, marveč so mirni in pošteni, da se. jim ne more ničesar oporekati I Totem je korakala ta četa v sosednje selo Potok, tam so razgrajali in se pačili na vse načine; aH ker niso dobili nikakega odgovora, šo jo popihali. Šli so po stranski stezi na neki hrib, ki stoji na južni strani Dornberga, zlezlL so prav na vrh, da bodo lažje slišali obči-narji njih surovo ravnanje. Tam so se nastanili kakor nalašč za kakšno zborovanje. Zbrali so si svojega govornika, nekega ničvredneža, ki je še svojega očeta in mater na cedilu pustil in se klatil po drugih hišah več ko dve leti. Ta jim je govoril oziroma klical na ves glas, da so lahko culi po celi vasi tako-le: BPramasoni, brezverci, tukaj smo v borovju; kdor ima kaj ugovarjati, naj pride k nam! Vsi dragi so klicali, ko je on zgovoril: „živioK. Dalje je imel govor proti časti vrednemu g. uči teljuBricu. Govoril je tako-le: Bric uči opice, in Bric je objavil po časnikih, da pojde v Ameriko učit opice. Drugi so mu zopet odgovorili < s ploskanjem in „živiott. Takih in jednakih zaničevalnih besed so govorili v obilici in zmerjali mirno občinstvo, kar pa opišemo kasneje! Ne vem, kako to, da c. kr. orožniki takega razgrajanja ne preprečijo, ko se že tolikokrat ponavlja, ali jim ni dopuščeno ? Ti fantalini so sami udje „Slovenske čitalnice*. Škandal za njih voditelje, ki jim kaj tašnega privoljujejo; pa saj smo prepričani, da njih predsednik jim plačuje „pašaretett, ako se jim pretep dobro obnese na njih strani. Zato pa v resnici zasluži »Slovenska čitalnica" ime i društvo pretepačev in razgrajačev. Za sedaj toliko, kasneje več! S Cerkljanskega. —- Veliko časa smo se borili v Bavneh s prejšnjim vikarjem. Celi Čas nas je nadlegoval, naj naredimo novo cerkev. Dokazovali smo mu svoje slabo stanje in dopovedovali, da tukaj tudi ni primernega kamnja, ali kaj nam je odgovoril? Dakamnja je dosti dobi na mlakah. To pa je oddaljeno za vožnjo z volom en dan. Koliko bi bilo stroškov. Ravno tako nas je mislil trpinčiti, kakor beremo y tolminski zgodovini, da je trpinčil tolminski grof uboge kmetovalce. Ali vendar smo se mu bili izmuznili. Popravili smo staro cerkev, pa smo Še pri tem zlezli v troške po krivdi drugega, da zdaj moramo beračiti okoli naših kmetovalcev, da se nam zlajšajo bremena; Ali črnosiiknjarji nam obračajo le hrbet in nas odpravljajo z obliznjenimi besedami in obljubami, s katerimi se pa ne da nič pomagati. Brali smo miloščino po cerkljanski občini: obdarovali so nas kmetovalci in tudi drugi vsak po svoji moči, oiii gospodje, ls& naše vere, so pa odpravljali nas le s prem-limi besedami. Niti vinarja niso dali. — Vse 'dste ja, ki se nam pomagali, lepo zahvaljujemo. Domače in razne novice. Silti I Sftali. — Deželna poslanca A. Št rekel j in dr. Treo sklicujeta za nedeljo 10. t. m. shod volilcev v Sežani v Mahorči-čevi restavraciji. Prične ob V»2 pop. Vabi se k obilni udeležbi. Vlatffil kandidat u Krasu. — v četrtek t. t. m. hoče imeti Gregorčičeva ne-„Sloga" shod v Sežani, na kateri duhovniki prav pridno vabijo župane. Da je sežansko glavarstvo na nogah za ta shod, se uineje samo po sebi, ker gre za vladnega kandidata. V četrtek ima biti proglašen kandidatom za državni zbor dr. La-hafnar. Kraševci pač dobro poznajo svoje glavarje in še vsem je v spominu ravnanje glavarstva povodom otvoritve nove železnice, za-tegadel smo prepričani, de se upro z vso silo kandidaturi Laharnarjevi ter da se nič ne vstrašijo pritiska z glavarstva. — V nedeljo pa vsi v Sežano na shod, tam bo resnega govora za bližnje državnozborske volitve 1 Za pat HBjIŽBlCO »AMje" so darovali: veleč, g. prof. Ferdinand Seidl 20 K in si. županstvo Ozeljan—Sv. Mihel 20 K. - Iskrena hvala! Za Gr8§erMei SPOIIBIK nabral angeljček pred Gregorčičevo sliko v Birsovi restavraciji ob priliki „ Akademije" v Trgovskem Domu znesek 11 K 40 v. Skupno nabranega K 339. Sarini kOSI. — Včeraj popoludne so pokopali na tukajšnjem pokopališču gospo Josi-pino K rane, roj. Šapla, posestnico in gostil-ničarko v ulici Bertolini v Gorici. Umrla je po kratki bolezni. Naj počiva v miru I Preostalim naše sožalje I Naglomaje umrl sinoči g. Anton Rudež, učitelj v deželni gluhonemnici. Po večerji mu je prišlo slabo, legel je in zadela ga je kap. Te dni je bila na dnevnem redu dež. zbora njegova prošnja za povišanje plače; odsek jo je ugodno rešil, in vesel m je vračal Rudež od članov odseka, ki so radevolje hoteli vstreči njegovi opravičeni prošnji. Sinoči pa je nagloma umrl. Pokojni Rudež je bil izvrsten učitelj na gluhonemnici, ki se jez vso ljubeznijo posve-. čeval svojemu težkemu poklicu ter_ dosegal lepe vspehe. Blag mu bodi spomin. Preostalim naše sožalje t Danes pop. so pokopali z vojaškimi častmi 84-Ietnega zdravnika pri usmiljenih bratih dr. P. Singerja. DoBvni red VI. seja (Milnega zlari dne 5. marca 1907. ob 5. uri pop. — Utemeljevanje predloga glede brezplačnega podeljevanja ame-rikanskih trt vinogradnikom dežele. (Štrekelj^ — Utemeljevanje predloga, stremečega za tem, da bi se preudaril znesek 5000 K v pospeševanje planšarstva. (Lapanja*) — Statut za deželno norišnico. — Zakonski načrt, s katerim se premene §§ 29, 33, 35 in 37 občinskega volilnega reda. — Resolucija, zadevajoča državni zakonski , načrt o zavarovalnih zavodih. — Prispevek varuštvu zavoda za pospeševanje obrti v Gorici v svrho vzdrževanja nadaljevalne šole za slikarje, dekora-terje itd. — Resolucija, zadevajoča državni zakonski načrt o ustanovitvi osrednje zadružne blagajne. — Načrt o premembi pravilnika za deželni odbor in statuta za osebje deželnih uradov. — Podpora v zgradbo ceste okoli griča Sv. Jurija. Prispevek za projektirano preuravnavo nasipov na desnem bregu Tera pri Tapoljanu. — Resolucija, zadevajoča nadzorstvo nad trgovino z gnoji, s krepilnimi klajami in s semenom. — IzčiŠČenje rečice Rio Taglio in ureditev reke Taglio. — Iz-Čiščenje Tiel-a. — Pobiranje doklad na užitnim). — Ureditev Idrije in pritokov Reka in KozbanjŠček. — Računski zaključek raznih ustanov in zalog. — Proračun deželne gluhonemice. Akademija. — Akademija, katero sta priredila „Narodna prosveta" in „Pevsko in glasbeno dreštvo" v nedeljo 3. t. m., je vspela, kolikor se tiče proizvajanja, izborno. Obisk je bil povoljen. Dr. Ivo Šorli kot zastopnik „Narodne prosvete" nam je narisal značaj pesnika Simona Gregorčiča in podal pomen njegovih priprostih in zato lepih pesmi po lastni sodbi kot pesnik in pisatelj brez nepotrebnih okraskov. Dr. Ivo Šorli je uprav pogodil ton in millieu in bi gotovo pedagogično uplival na naše občinstvo, če bi večkrat nastopil kot predavatelj v tej smeri. Mešani zbor, ki je pel „Naša zvezda", »Zaostali ptič" in »Nazaj v planinski raj", je bil posebno v zadnji pesmi uprav dovršen. Izgovarjalo se je besede pravilno in izrazito ter je vsak glas po sebi prihajal do veljave, skupno v potrebni stiki, lepo ritmično in dinamično, da je moral biti tudi najstrožji kritik zadoščen. Le pri prvi pesmi „NaŠa zvezda" tenor ni prihajal dovolj na dan. Mnogo je temu kriva seveda malo akustična dvorana. Morda je krivo tudi to, da se pevski zbor, ki ni prav številen, ne koncentrira dovolj. — Težki oktet Foersterjevega »Njega ni" so peli gg.: Peter Cotič, Viktor Črnko — I. tenor, dr. Kari Podgornik, Albin Jeretič — H. tenor, Rudolf Levpušček, Ivan Bevk — I. bas in Franc Posega, Artur Jakše — II. bas jako dobro, dasi pri posameznih glasovih ni bilo onega enoglasja, ki je potrebno. Izviral pa je ta nedostatek očitno od tega, da se posamezni glasovi niso dovolj prilagodili drug drugemu, čemur bode krivo to, da se je pesem v v\lokrat skupno pela. Skladba je krasna in tudi izvajala se je izborno. Solisti gospodična Klementina Hrovati-nova, teoor g. Viktor Črnko in bariton gosp. Ivan Bevk so izvedli svojo nalogo odlično, kar je tudi občinstvo iskreno priznavalo. Spremljanje g. Cirila Eržena je bilo uzorno. Možki zbor je pel Hrabroslava Volariča »Izgubljeni cvet" in »Čolničku" jako lepo, * potrebnim občutkom in povdarkom. Društveni pevovodja g. Michl je priredil za ta večer originalno skladbo »Človeka nikar", bariton šolo s spremljevanjera glasovirja. Skladba nam sicer ne nudi melodijoznin, lahko umljivih fraz, marveč je tematična, kakor nam g. Michl pri vsaki priliki kaže šolo praškega konservator^ja. Ne vem sicer, ako je interpretacija Gregorčičevega motiva po glasbi docela prava. Vsaj predkonečni alegro se nam zdi nekoliko neumesten. Na najbolj melodijoznem mestu nas spominja skladba v spremljevanju in petju na motive Franca Ksaverlja Vilharja. Tako je tudi setnintje spremljanje nekoliko monotonno in s ponavljajočimi se motivi. Gregorčičeve poezije ne zahtevajo take skladbe, ker je znak istih izrazitost in živost. Gregorčičeve misli vro neprisiljeno brez refleksivnih presledkov. Tudi glasba mu mora slediti v tem. Med vsemi Gregorčičevemi poezijami je pač najtežje uveljaviti potom glasbe pesem: »človeka nikar". Če bi se hotelo podati to najlepša pesem Gregorčiča v oni vrednosti, kakor jo ima ria_sebif potom glasbe, bi to zahtevalo vsekako simfonično skladbo in sicer orkestralno skladbo, kjer bi povdarjali glasovi glavne misli. Zaradi tega pa je trud in delo g. Michla posebne hvale vredno, ker je priredil kot društveni pevovodja za ta večer tako lepo originalno skladbo našemu najljubšemu primorskemu pesniku. Občinstvo je z burno pohvalo to priznavalo kakor tudi izborno spremljevanje na glasovirju. Edini naš deklamator v Gorici gosp. E. Klavžar nam je prednašal Gregorčičevi: „ Nevihto" in »V pepelnični noči". Prva, ki je jako dramatična, je občinstvo kar očarala. Drugo, ki je zaradi recitatov prve polovice precej težka, nehvaležna za deklamatorja, pa je podal deklamator s tem večjo skrbjo. V g. Klavžarju bi gotovo imeli izbornega učitelja za deklamatorno šolo. Društvo »Narodna prosveta" bi en del svoje naloge prav izborno izvajalo, ako bi poskrbelo za naraščaj. Grajati pa moramo naše slovensko občinstvo, ki se kljub vsemu prizadevanju ne more privaditi na red. Začetek akademije je bil napovedan ob 8'/,; ali vsled počasnega nabiranja občinstva je bilo mogoče pričeti še le po 9. uri. Dasi je na vabilih izrecno po-vdarjano, da bo dvorana med ivzrševanjem zaprta, niso posamezni gospodje dali miru ter motili z vratarjenjem posebno predavatelja g. dr. Ivo Šoriija ter tudi pevce. Obžalovanja vredno je tudi, da nekateri izmed občinstva ne morejo dočakati konca kake točke in s predčasnimi vzklici motijo, včasih skoraj pokvarijo efekt, kar se je tudi zgodilo pri ko-aečnem pianissimo Foersterjevega »Njega ni". Našemu občinstvu bi svetovali, naj gre enkrat pogledat v dunajske ali inozemske dvorane/ kjer se izvajajo enaki koncerti, da bi videli s kako pobožnostjo in svetim mirom se posluša enaka izvajanja. Pri nas pa, komaj kaka točka konča, velik del stoječih poslušalcev hiti pred dvorano zaradi neizogibne španjolete ali kozarca piva. Pri tako kratkem vsporedu bi pač moral vsak oskrbeti svoje materijelne potrebe prej ali slej in nekako tudi z zunanjim nastopom pokazati, da ni prišel le zgolj za kratek čas na koncert, ampak tudi zato," da ima sam kaj umetniškega užitka in da tega pusti tudi nemoteno drugim. Tudi članom pevskega zbora bi priporočali, da bi bili bolj pripravljeni za točen nastop. Naše uzorno društvo »Glasbena Matica" v Ljubljani ne dela nikakih nepotrebnih presledkov med posameznimi točkami, marveč pevci in pevke so vsak -na svojem mestu kakor strogo disciplinirana vojaška četa: le migljaja je treba in trenutno zbrani in v lepem redu postavljeni pevski zbor je na odru. Čemu je pač treba inteligentnim pevcem, da se jih skrije za zaveso in da se tam še-le prepirajo, ko mora pač vsak pevec vedeti, kje je njegovo stališče ter pevovodja, kako pridejo posamezni glasovi bolj do veljave. Vsled gra-janih nepriličnosti občinstva in deloma tudi netočnosti članov pevskega zbora se je na ta način zavlekla akademija do 11. ure. Končno moramo opozarjati na premalo vdeležbo. Kon-statirali smo takoj na prvi mah, da manjkajo gojenke tuk. učiteljišča in da tudi vdeležba iz dijaških in učiteljskih krogov ni bila taka, kakor bi bilo za tak večer želeti. Ne moremo sicer verjeti, da eksistuje kje na Slovenskem učitelj, profesor ali celo ravnatelj učnega zavoda, ki bi ne dovolil svojim gojencem, da gredo na akademijo Simona Gregorčiča. Nasprotno smo uverjeni, da je sveta dolžnost vsakega slovenskega pedagoga, da vzpodbuja poverjeno mu mladino, naj nikar ne izpusti take prilike, čuti milega in nedolžnega nam pesnika. Pogrešali smo tudi marsikaterega drugega. Le iz spoštovanja do našega občinstva nočemo trditi, da so bili morda kaki postranski uzroki, da naše inteligentno občinstvo ni prišlo polnoštevilno. Konečno moramo povdarjati, da je D nastop pevskega zbora in posebno soliste vsestranski lep in da sta »Pevsko in glasbe« društvo" "kakor tudi »Narodna prosveta* ^n pokazala, kako. Imenitne moči imata na rai polfcgaoje. y Premeščen J8 davčni adjunkt g. kU(]o] Brajnik iz Gorice v Ajdovščino. Premeščeni so v Gorico poštni asistenti, A. Piccinini iz Trsta, Peter Zuccato fo ! Savelli iz Št. Petra. »Slovensko bralno In podporno društro v g,i1t|. vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo <| 17. marca 1907. ob 2. uri popoldne v ^ venih prostorih a naslednjim dnevnim re(!0a,. 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun ?a ^' 1906. 3. Proračun za leto 1907. 4. w nekega člana radi podpore. 5. Morebitni^; logi. 6. Volitev predsednika, 10 odbornikom 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov j§ 5 razsodnikov. Opombe: Ako hoče kateri društve^ staviti pri občnem zboru kak predlog, naj ^ naznani predsedniku do 14. marca. Predse,^ in odborniki morajo stanovati v Gorici ijj $\ — K občnem zboru sme priti, glasovati \% voliti vsak ud, ki je izpolnil 18. leto; volj« sme pa biti le polnoletnik. Volilno piayje( mora vsak društvenik izkazati z društven knjižico (34.) Odlikovanje — Bivši mestni protoikik dx Aron Luzzatto v Gorici je dobil naslov vites Franc-Josipovega reda. Današnja »Gorica" se zopet nesramno u letava v g. prof. S. Mi povemo le to, ka smo povedali zadnjič, da Gabršček ne pot« buje nobenega namestnika pri „Sočis svoji odsotnosti ter da g. prof. S. ne stoj prav v nobeni zvezi s političnimi članki »Soči". Smešno naravnost, da pripisuje gosp prof. S. celo članke o pastirskem listu. 8 tem članki je g. prof. v taki zvezi kot dr. G« gorčic, — Oa ima g. prof. dopust, že n šolska oblast, zakaj mu ga je dala. Drttgeg ne rečemo nič. Ovaduhi so zaman nn delu! Uboj. — Včeraj zjutn.j ob 5. uri so naši na železniškem mostu na poti iz Podgorei Gorico čez ograjo visečega 31 letnega Andreji Pavletiča, čevljarja, ki stanuje •¦ "ei pr« Št. Andrežu tik Rojic. Ob 11. . dčer v* deljo je bil še v kavarni v Podgori, potem]« govoril z ljubico ter šel domov. Imel je izbi« eno oko^ter dve rani na glavi. Prišli sopoij šele ob 7. uri ter ga prenesli v bolnišnico, kjer je včeraj pop. umrl. Kdo ga je ubil,« nič ne ve. Menažerija Berg. — Na izvoznem tur. i Gorici se nahaja velika menažerija Bergova. MenaŽcija je vredna, da si jo občinstve ogleda, ker prihaja v Gorico malo tako lepil meuažerij s tako raznovrstnimi predstavami Predstave z levi in levinjami so naravnosi krasne; živali so ukročene, da se gibljejo kw kake krotke domače živali. Posebno pozorni in smeh med občinstvom vzbuja medved, fc nastopa kot borilec; marsikdo se meri ž nji« v kletki, pa medved zmaga v vseh borbi Menažerija ostane tu še par dnij. Pasivna rezlsienca železničarjev je prenehali ker sta obe železnici dali uslužbencem « spomenice tak odgovor, da ga je veČina sprejela, ter se odločila nehati z rezistenco. Pl»" se povišajo pri južni železnici delavcem a 10%, uradnikom se uredijo s 1. aprilom t L plače jednako državnim. Resoluciji železničarjev z državnega I*«".' GorlCl. — Na zborovanju koncem februvariji t. 1. so sprejeli železničarji dolgo reso« v kateri povdarjajo takoj s početka, da sVe$°~ vodom otvoritve druge železniške z*eze Trstom izvabilo iz cele Avstrije * Oo«j* mnogo uslužbencev, ker se jim je zatr^ev da so v Gorici cena stanovanja in seC . živi, da so šole tu, in obljubljalo se jun * avanziranje v službi. Z globokim obžalovanj«" pa so konstatovali zborovalci, da se od «w tega ni uresničilo nič, da so uslužbencev ^ za nos, da so okrajšani v dohodkih ter * jih nečloveško izrablja vsled neugodnih raz na progi. V interesu službe ni, ako op ^ ljajo to službo, kateri je izroCenib tisoče življenj in blago velikanske nosti, uslužbenci, ki s svojci trpijo ter hirajo. Zato je opravičeno, če se J zboljša plačilo. Vsi uslužbenci imajo v raz© z draginjo živil in dragimi stanovanji »J plačo, vsi morajo radi tega priti ob zw> za dobro opravljanje službe ter morajo jimi družinami poginiti v državni službi. i zahtevajo odporaoč, katero hočejo doseči !1redsm> ki so jim na razpolago. . Tako zborovanje je pač važno za vse lezničorje brez razlike narodnosti. Zategadel *e je toliko bolj vredno obžalovanja, da se f od» na takem zborovanju kaj takega, kot ie dogodilo. Prišlo je bilo med železničarji *žoe jn državne železnice do sporov, katerih J* ne bomo tu opisovali, r^mQ.ie,:d%.i^ajo i popolnoma prav, ki se čutijo pri takih se-tankih Slovence nasproti ljudem, ki zanašajo tfodBO sovraštvo celo na take shode. Maga-•er Z. je v tem sporu zaklical: „Wir Deutsche \verden den Slovenen^und j tajienern*inGorz schon zeigen uhd •elehren, was dieDeutschen sindf. \ii ^emci že pokažemo Slovencem in Italijanom v Gorici ter jih naučimo, kaj so Nemci!) Taki fcbrufti pač ne morejo roditi simpatij za Lelezniearje, marveč jih spravpjo naravnost v avskrižje z domačim prebivalstvom. Opozar-Junojih, daje taka pot kriva! V Dol- Vrtojbi vladajo velike napetosti «1 umkajšnjo Čitalnico in pevskim in bral-^ iruštvom. Te napetosti so bile vzrok Lnogta polemikam po listih. Ker smo mi Loti takim napetostim in proti polemikam Itake vrste v javnosti, smo naredili konec s \m da nismo hoteli ničesar več priobčevati. Od takrat pa divjajo po »Gorici" dopisi iz Dol, Vrtojbe, in ti dopisi prihajajo iz krogov titalničarjev. Tista Čitalnica, kateri smo pred 2 letoma omogočili tako lepo slavnost, jijdra pod klerikalno bandero, in njeni člani [ " jo po „Gorici" ter pišejo vse ono, kar smo že letos v par noticah ožigosali. Dobivali smo poročila proti Čitalnici, pa jih nismo hoteli priobčiti, češ, morda se le umirijo, ker bodo videli, da ni v „Sočia odgovorov, mislili smo, da se dobi pri Čitalnici tudi kakega tako razsodnega moža, da naredi s svojo vplivno besedo konec dopisom v »Gorici", ki so merili le na zdražbarije. Mi smo svarili, ali zaman. Sedaj pa je izšel pred kratkim pisan po ČitalniCarju dopis v »Gorici", ki se pobalinsko zaletava v pevsko in bralno društvo. Ta dopis v gGoricia je vzbudil v Dol. Vrtojbi obilo opravičenega ogorčenja, in prišel je odgovor v ,$081". Iz čitaluiških krogov je izšel napad ¦ na katerega je prišel odgovor. To po-vdarjamo. liazžaljeno na to pa se je čutila — ("italnini! Čitalničarji niso nič upoštevali napada u svojih vrst, ampak da se je osmelil kdo dati odgovor, to jim ni bilo prav, to jih je strašansko razžalilo, da so imeli celo sejo o dopisu v »Soči"! Nam je bilo žal, da je prišlo zopet do takega napada, ali popolnoma opravičeno je bilo z naše strani, da smo dali prostora odgovorom na napad. Kdor tako žali kot oni Čitalničar v »Gorici", mora biti pripravljen tudi na to, da mu razžaljeni povrne zasluženo. Pa ne — Čitalnica se je čutila »sled odgovora žaljeno, in »zagrozila" je celo nam! Dali smo besedo dopisniku, ki nam je vse res, kar je pisal, da bi pa i&hko pisal prej še mnogo drugih lepih rečij, pa ni hotel, ker noče dražiti. Zahteva le, naj se pusti pevsko in bralno društvo pri miru - drugega nič. Tega mnenja smo tudi mi, ki »svetujemo to le: Odbor Čitalnice naj poskrbi, d* ne bodo iz vrst Čitaliiičarjev prihajali v jttnost hujskajoči dopisi, pa tudi reagiranja "6 bo. In istotako svetujemo pevskemu in ^talnemu društvu, naj se drži le svojega de-tokroga. Če se obe društvi poprimeta resno ie mojega delokroga ter se tega držita, potem po-^}o spori sami po sebi. Čitalnica naj se °^eže, poskrbeti, da ponehajo izbruhi v »Go-nti" od strani njenih članov, pa bo mir. Mi Dobir ČOVlJar. kateri bi bil ob enem godec na pihala, dobi lahko jako dober zaslužek. — Obvestila daje »Glasbeno društvo Sokol" v Buzetu" (Istra). Pozor!! — Na ribjem trgu se nahaja velika zaloga iz goto v-ljeuih oblek. — Cene brez konkurence. — damo zagotovilo, da ne priobčimo nobenega .to**proti Čitalnici, in tako se morejo ubla-*"» diibovi v Dol. Vrtojbi, obe društvi pa pri ^ kako vspevata. Naš nasvet je dobroho-Jen; ie se ga bo upoštevalo, poneha vsaj, lT se tiče društev, vsako grdo nasprotstvo. ,.. -^ I'a bomo tudi mogli brez dvoma so-^ kdo je proti miru, kdo za mir. JrUški podružnici »SlovMSkiia planinskega "T"*" vabi na redni občni zbor, ki se bode m v soboto, 9. marca 1907, ob 8 Vi zvečer Restavracijski dvorani hotela Balkan (I. nadsr.) dnevni Slo odbora" red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poro- tnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev b* 5* Eventualni predlogi in nasveti. Po nem zboru družbinski sestanek s predanem. Predaval bode član g. V. Knafelc, in **'• »Spomini s planin". Odbor. imaf 0?ZI^1,,,, m M- |MtM6irJ», da morajo l) od sedaj naprej razobešen cenik jedil JmV* Vi(Inem mestu' tako» da se vsak tiski - prePriča ° visokosti cen. Dotične lahu ,je založila »»S« tiskarna in se jih m*Q »«loW v vseh treh jezikih. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Poraba konjskega mesa je v Parizu vsied visokih cen govejega me^sa znatno narasla. L. 1899. so v Parizu povžili 5 milijonov kg konjskega mesa, leta 1906. pa 11 miljonov. To je 44.000 zaklanih konj. List »Ilustration" piše, da priporočuje mnogo zdravnikov uživanje konjskega mesa, češ, da je zelo varno proti trakulji. Razstava strojev za pekarsko in slaščičarsko Obrt- — Dne 23. pr. m. se je otvorila v kralj, og. tehnološkem obrtnem muzeju v Budimpešti razstava raznih pomočnih strojev za pekarsko in slaščičarsko obrt. Razstava bo trajala do konca junija t. 1. Razstava avtomobilov, — 28. pr. m. je bila otvorjena na Dunaju sedma mednarodna razstava avtomobilov. Razstavo je kakor zastopnik protektorja nadvojvode Fran Ferdinanda, ki je prehlajon, otvoril nadvojvoda Leopold Salvator. FrldOlIn. —¦ Dne 16. februvarja t. 1. se je vršila pred ljubljansko deželno sodnijo obravnava, ki je bilo pri nji zaslišanih nhd 50 prič, največ šolskih deklic, ki so bile žrtve toženega pohotnega župnika-kateheta. Obravnava je bila tajna. Žnpnik je uganjal z deklicami v, šoli in v župnišču take stvari, da jih ni mogoče, opisati. Jezili bi se nam lasje. Deželno sodnijo je toženemu župniku-katehetu odmerilo najmilejšo kazen —- zapor enega leta. — Vsakdo drugi bi bil takoj suspendiran in bi bil že zdavnaj pod ključem, med tem ko ta Fridolin še vedno diha prosti zrak in opravlja svoje posle, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Cesar V PrapJ. — Cesar odpotuje v Prago dne 6. aprila t. 1. V rusko dumo je izvoljenih....doslej 493 poslancev. « Razgled po suetu. Viharna ssja tržaškega deželnega zbora. - Po s i. dr. Rybaf je govoril slovensko. V soboto je bila v tržaškem deželnem zboru viharna seja pri podrobni razpravi o načrtu volilnega reda. Posl. Zanolla je, kakor poročevalec odgovoril na razne spomenice, ki so bile glede tega načrta dostavljene deželnemu zboru. Dejal je, da deželni odbor vstraja glede določitve najnižjega cenzusa na 20 kron, glede volilcev »citadinov", sestave volilnih razredov in 3-letnega bivanja, a pripravljen je spremeniti določilo glede načina fc/nsovanja, da namreč bi ne bilo obvezno glasovanje z uradno glasovnico. Poročal je za tem, da je imel deželni glavar konference z nekim členom manjšine, kateremu je predlagal dve alternativi: 1. da se v okolici določi za I. razred en sam mandat, za ?!. uzred 2, za III. razred 3 in za IV. razred 3, — 2, da ostane vse pri starem volilnem redu, Ie da se cenzus določi na 20 kron. A zastopnik manjšine da je odbil obe alternativi. Nastopili so dr. Rybaf, dr. Slavik ter zahtevali število mandatov 60; okolici naj se jih odkaže 12. Ko so biti sprejeti prvi trije paragrafi ter odbite zahteve Slovencev, se je oglasil dr. Rybaf v s 1 o ven s ke m jeziku. V dvorani je nato navstalo vpitje. Ko je vpitje nekoliko utihnilo, je govornik začel v slovenskem jeziku.: »Slavni zbčr! Volilna reforma....." Vsi poslanci večine so vstali na to s svojih sedežev in vpili, da ne dopuste, da bi se govorilo slovenski. Vpitje je bilo ogrorrino. Poslanci večine so zapustili sedeže in prihiteli v sredino dvorane. Ko je hrup nekoliko ponehal, je dr. Rybaf zopet začel: »Slavni zbor!..." Urnebesno vsklikanje ga je prekinilo. Poslanci veČine so se vsi zbrali pod tribino manjšine. Eden njih je šel z dvignjenimi pestmi proti govorniku, a posl&liac Iv. Goriup mu je zaklical: »Doli roke!" Posl. dr. Venezian je zaupil dru. Rybafu: »Ne besede slovenski. Pdjdite v vašo domovino in tam govorite slovenski!" Dr. Rybarf: »Ne pustim se strašiti! Tukaj bom govoril slovenski!" Na to so laški poslanci zapeli: »Va fuori d'Italia, va fuori o straniero" (Pojdi ven iz Italie, o tujec!), a poslanec Alojzij Goriup je zapel: „ Hej Slovani !u Na ukaz predsednika je bila izpraznjena galerija. Dober četrt ure pozneje so se laški poslanci vrnili na svoja mesta. Deželni glavar je izjavil, da ima besedo posl. dr. Mrach. Dr. Rybaf je protestiral, češ, da ima on besedo ,in da hoče govoriti. Na to so vsi laški poslanci zopet začeli vpiti, a posl. dr. Mrach je skušal, da bi govoril. To videč je posl. Alojzij Goriup potegnil iz žepa lovski rog ter zače! na istega trobiti na vso moč. Posl. Gerdol mu je sekundiral s sireno (piščalko), a italijanski posl. Samaja jima je pomagal tudi piskaje na sireno. Videči, da ni nobene pomoči proti temu, je deželni glavar ob splošnem razburjenju zaključil sejo. za ŽeflSke se otvori v Parizu. Svrha vseučilišču bo vzgajati blage žene, dobre gospodinje in Čvrste značaje. Predavali se bodo nastopni predmeti: krojenje, moda, stenografija, francoska in inozemska literatura, higijena, nauk o rednosti, svetovna zgodovina in zgodovina glasbe. Dalmatinski škofje In glagollea. — Kakor poročajo iz Dalmacije, so se izrekli dalmatinski škofje na sestanku po večini v prilog glagolici. Nemška pamlka »Marsela" in »Helene" sta trčila drug ob drugega na višini Doverja, kakor poročajo iz Londona. »Helene« se je potopila, več oseb je utonilo. V PetrogradU je 3. t. m. policija obkolila politehniko ter izvršila preiskavo. Našla je 12 bomb, mnogo pušk ter polno drugega orodja, dinamita itd. Policija je aretirala 25 oseb. Na zaupnem shodu mlidočeške stranke, katerega se je udeležilo kakih 3000 oseb, se je dr. Kramar zavzemal z vso silo za to, da vstopijo vsi češki poslanci v skupen klub. Konec štrajka v tržaški prosti lukl. - v soboto popoludne so začeli zopet delati v tržaški prosti luki. Posredovala je trgovska in obrtna zbornica tržaška. NewJork se J8 tresel v soboto zvečer. Prebivalstvo je zbegano pričakovalo potresne katastrofe. Poznejo se je pokazalo, da je v Homes Peat« eksplodiralo 1000 funtov dinamita. Japonska je najela 23 milijonov posojila *r Londonu. Za kugo Je umrl dr. Schneider, zdravnik pri drugem ruskem sibirskem polku, ki je proučeval to bolezen. Truplo so sežgali. Zahvala. O priliki nenadomestne izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sestre in sinahe , Klementine Rojie zahvaljujemo tem potom vse naše j sorodnike, znance in prijatelje za obilo udeležbo pri pogrebu ter za i izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo vse one darovatelje krasnih vencev in one, kateri so nam stali j na strani v teh težkih dneh. — Vsem srčna hvala 1 V GORICI, 4. marca 1907. Žalujoči ostali. J Stanovanje v najem. S 15. marcem se odda v najem stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in podstrešja. Voda v hiši. Potrebna pojasnila daje lastnik gosp. P. Cotič. Raštelj, it. 32. Otvoritevnove HoMaM V ulici ža vojašnico (nasproti pokritega trga) se je otvorila nova prodajalnica klobukov. Cene zmerne. Blago prve vrste. z bivališčem v Gorici sprejme se vešč in spietea trgovski sotrudnik. Zahteva se znanja slovenske in nemške korespondence, primernega znanja knjigovodstva in splošne trgovske izobrazbe. Prosilci zmožni laščine in z veseljem do potovanja ter primerno varščino imajo prednost. Nastop lahko takoj. Ponudbe s popisom dosedanjega službovanja, prepisi spričeval in navedbo referenc nasloviti je do 15. marca t. 1. na upravništvo „Soče« pod geslom »Trgovski sotrodnik". Za notarijat v Sežani išče se izkušenega pisarja. Dopise na JL ir. notarijat v Sežani." Električna žepi>a s\^Hll° v Gorici na Stolnem trgu št 9 v poljubnih množi a Tnm ;,i cenah. Redna naročila izvršijo se prosto m *;•.¦ <> ;- jemalcev. Gg. mesarjem. ir¦¦'"<- :&>>, gostilničarjem in konsumentom ledu sploh, se : ; naročila priporočam s zatrdilom najtočneje in skrbne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem Jos.Rouan Agencijsko & komisijsko podjetje Gorica, Stolni trg. št. 9. Zdaj pa vem! T Pozor! Reklamne cene brez konkurence Pozor! ! Ako po ceni nakupimo blago, se nam denar prihranil bo! Zatorej pojdimo vsi v novo trgovino Anton-a Bohinski v Gorici, Corso G. Verdi 35. nasproti hotela „Central", tam dobimo najnovejše volneno blago za ženske obleke, zelo močne cefirje in kambrik, najlepši batist in satin v krasnih vzorcih, snkno za moške obleke itd. Po zares zelo nizkih cenah! *-%iš Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Aiif.Breščak-i! v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri fana v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. * Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Kolesa v največji izberi z enoletnim jamstvom od K 90-— naprej. Kolesarske potrebščine ; izvrstne zračne cevi po K 3"— Fini plašči od K 5T>0 naprej. — Aeetilen-svetilke od K 260 naprej. — Konusi za „Freilauf" z bremzo od K 14*-~ naprej. — Masivne pampe na nogo, iz litega železa, od K 1*60 naprej, — zvonci od 30 vin. naprej, — držaji od .'50 v. naprej, — strešice proti blatu iz kovine ali lesa po K 240 za garnituro. — Jeklena prevrtana platišča po K 180. — Emajl-Iak po 50 vin., — hupe od K 1*70 naprej. — Osi, komisi, okovi za osi različne velikosti so vedno v zalogi. — Vse potrebščine za motorje in avtomobile, popravila, poniklovanje, omajliranje se v lastni dela1nici najtočnejše in po nizki ceni izvršuje. Zahtevajte nas obširni cenik, kateri se vsak dan razpošilja. Razpošiljalna tvrdka za kolesarsko industrijo: Dunaj, I, Stubenylndgr 6« Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Corici na Komu v (lastni hUi) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦k** po jako zmernih cenah. ~*m HRISTOFLE fciiat iraflt ta ptiolji mil vrst najlepše forme. Kompleta« kasete namiznega orodja, pouodja za •make, karo, eaj, na-| nUalp^sUTkl, umetni IrielkL i Jtdino nadomestilo pravega srebra. PoaeboJ fafefti m hotel«, restavracij« in tarnat, kakor todi pensgone, gospo- ¦¦¦¦¦¦¦¦» Aujtlvo itd. i ¦' m a kn dvomi »alotnlkl Cbristofle & C.1' - Dunaj L Operaring 5 (Helnrlchshof). na sahtevauje. — ˇ i*h aocatia rotopaso po prekupcih. in jfmttrt mnfr Is^noati imajo naii izdelki Orožja- municije, predmeti za lov, dlnamitne ======= patrone. ==========^ Zaloga Šivalnih strojev in dvokoles j različnih sistemov. Lastna delavnica in 11 popraytJntnic«_orožja dvokoles in šivalnih jI strojev. I jI Keršeuani & Cul v Gorici == Stolni trg št. 9.=^ Čujte! Cujte! Prej 18 K sedaj 7 K Krasna remontoir-Oloriu srebrna Ura s i limfnimi pokrovi, bognto ukraftona. dobro idoi,\ :l let« {fnrandj«. pošilja proti povzetju / samo 7 kron J. K O NI G, tovarna ur, Dunaj VII. Westbabnstrasse 36/301. Širjenje krviltd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. *24k Gospa G. \r M. piše: „0aše sredstuo mi je hitro pomagalo." Samo I i dni i i Havre-New Yorl vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe- Edina najkrajša črta čez Bazel, Pari; in Havre v AmeriH Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje ssnio Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna p$ t Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", ,,nsl'r° znane gostilne pri „Figoveuu. 8e dobiva y vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnan. REVMATIZMU in PROTIHU JB Ittir Efldilia YdŽlm v Trst" T le**™& B«f««l flori!««, l«k«rn« „«ll« Madonna d«lla Salut«< pri Sv. Jakobu; Josip Godln«, f """ ¦¦»¦¦ l«k«r«a „AII« Igo«'«, VI« dal Faraato 4. ¦aras omi itiklt«!«. | r«i, Ii Triti ¦¦ «• rMOoiUJ» min) nego i itlklfBlM pr?« povif ||« ali nipraj poilMlm istikom I I— proito polt«!««: Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledals žima in platno. Najcenejša trgovina!