Odpuščenje ]§irko je razžalil Svetka; Malo to je razžulenje — Svetku zdi se preveliko, Misliti na odpnšfenje. — T6da Mirko ae miruje, Neprestano prosi njega: nDaj, odpusti, kar sem storil. Saj ti niseoi mislil zlega! Vedno bila ava si dobra In zvesto sva se ljubila; H)5diva odsH'j si zopet: S&dba tvoja bodi — mila!" A zaman so prosnje take: Svftkovo au^ je trdo; Mati ve^krat ga op6mne: nPusti tti požetje grdo!" — Vsako jo zamiin svaiilo . . . Svetko vcs rdcč postanc — In niinulo je vže leto; Sram ga je pred Mirkoui Mlo — Svetko 8e sovraii Mirka, A premaga se in vpraša: Ta pa njega Ijubi vncto! nKaj naj tebi dam t plaiSilo?" In nekoč tja po jczcru Mirko rečc nrn proseče: Svetko žoln vesla vea^lo — HJaz razžalll sem to Uini; Zdajci 5oln se mu obme, To t plačilo mi — odpusti Ker Be zibal v njem jo smelo. — In prijatelj zvest ostani!" — To zapazi dobri Mirko, ProSuja Svctka je ganila, \ Ki ga glcd.il je na prodi: Hrzo Mirka on objame1; \ SUže se tti splava k ojtuiu Sotae pa tek6 ob«ina, Ter na kOpno ga priv6di. Ka^losti solz« so saoie. — Vitalis .