Odpuščenje
]§irko je razžalil Svetka; Malo to je razžulenje — Svetku zdi se preveliko, Misliti na odpnšfenje. —
T6da Mirko ae miruje, Neprestano prosi njega: nDaj, odpusti, kar sem storil. Saj ti niseoi mislil zlega!
Vedno bila ava si dobra In zvesto sva se ljubila; H)5diva odsH'j si zopet: S&dba tvoja bodi — mila!"
A zaman so prosnje take: Svftkovo au^ je trdo; Mati ve^krat ga op6mne: nPusti tti požetje grdo!" —
Vsako jo zamiin svaiilo . . .                  Svetko vcs rdcč postanc —
In niinulo je vže leto;                              Sram ga je pred Mirkoui Mlo —
Svetko 8e sovraii Mirka,                          A premaga se in vpraša:
Ta pa njega Ijubi vncto!                         nKaj naj tebi dam t plaiSilo?"
In nekoč tja po jczcru                             Mirko rečc nrn proseče:
Svetko žoln vesla vea^lo —                     HJaz razžalll sem to Uini;
Zdajci 5oln se mu obme,                         To t plačilo mi — odpusti
Ker Be zibal v njem jo smelo. —          In prijatelj zvest ostani!" —
To zapazi dobri Mirko,                            ProSuja Svctka je ganila,                                        \
Ki ga glcd.il je na prodi:                       Hrzo Mirka on objame1;                                           \
SUže se tti splava k ojtuiu                    Sotae pa tek6 ob«ina,
Ter na kOpno ga priv6di.                         Ka^losti solz« so saoie. —
Vitalis   .