UrolnUtve , aprevai UJubljana, Kopitarjeva t. Telefon »-81-JJ M. Um»6iu naročnine O Ur. <-> Cek. raA. Ljubljana 10.U0 •• naročnino ln 1U.39« >a Inaerete, Izključno sa-• topatvo ta oirlnte 1* Italije lo taozematvai 0P1 B. A. M liano. Rokopisov ne vračamo.
SLOVENEC
JANUAR- 1945
18
ČETRTEK

Verbissener Widerstand gegen sowjetischen Massenansturm
Verscliurfung der Lage im grossen Weieliselbogen — Erbitterter ,Widersiand stnrker deutscher Kampfgruppen im Riicken des Feindes Nordlich Warschau Einbriiche der Sowjels uufgelangen — Hervor-rngender Abvvehrerfolg im ostprciissischeu Grenzgebiet
Aus dem Fiihrerhaupiquartier, 17. 1. DNU. Das Oberkommando der \Vehr-maclit gibt bekannt:
ln Ungarn wurden die Sovvjets nordlich der Donau im Angriff weitcr zuriickgeworfen. Dic tapfere Besatzung von Budapest setzt ihren schweren Ali-\vehrkampl im Sladtkcrn lort. Wcstlieh J asi o stelien unsere Truppen in liar-tor Abwehr gegen die iu ihre Stellungen eingebrochenen Bolsclipvvisten.
Int grossen Weielisolbngen hat sich die Lage versehiirlt. Der Feind vvarl hier 00 Scliiitzendivisionpii und 15 Pan-zerkorps in die Schlacht. lin Verlauf sehvverer Kiimpfe konuten feindliche 1'anzerspitzeii bis in den Ratini noril-ostlicli Kraknu, in den Raum von T s c h e n s t o c h a u , siidvvestlicli Toni a s c h o w umi nordwostlich W a r -s c h a u vordringen. Im Riicken der leindlichen Angriffsspitzen setzen starke deutsche Kainpfgriippcn der Masse der nachlolgnnden holsrlievvistisclien Ver-biindn erliilterten Widerstnnd entgegen. Panzerdivisionen verliinderten im Raum von Kielco in aufopfcrungsvollem KampI znel Tage lang den feindlichen Durrlibrurh nach Norden und ermoglicli-ten dadurch das Ahselzen unserer Truppen von der Wcichsclfroiit.
Niirdlich W a r s c li a u erzielte der Feinil mit 40 Schiitzendivisionen und liieliroren Panzerkorps im Angriff nach AVosten tiefe Einbriiche. Durch dio .Standhaitigkcit unserer Soldaten, die sich bis zum lelzten Atemzug in ihren Stellungen verteidigten und durch Mass-nahmon der Fiihrung \vu rilci der leiml-lichc Ansturm bei M o d I i n . vvestlich Nasielslc umi siidostlich Zichen-n u autgefangen.
Zvvischen der R o m i n t c r II e i d e nnd Sclilossberg versuehten die Bolschevvisten unter starkem Luftvval-feneinsalz mit etvva 25 Schiitzcndivisio-nen und zahlreichen Pa lizerverbaiiden erneut den Durchbruch zu erzvvingen. Bis auf einige inzvvischen abgeriegclte Kinhriiche blieb das llaiiptkampffelil lest in unserer ITand. Daniit erfnrhten die im ostpreusisehen (!reiukani|if sclion mehrfach lievv ahrten Divisionen ange-sirhts der z.ihlniassigeit Uherlegcnheit des Feindes einen hervorragenilen Ab-vvehrerfolg.
In den schvvcrcn Panzerschlarliten, die sich niirdlich W a r s c h a ii und im ostpreussischen Grenzgebiet ont-■nickclten. fielen der tapleren Abvvehr
unserer Truppen iiber 300 Ieindliche Panzer zum Opfer.
Fliegende Verbiinde und Flakartillerie der Luftvvaffe schossen in den lelzten 18 Stiiiulen an der Ostfrnnt fi2 so-vvjetisehe Flugzeuge ab und setzten aus-serdem 05 Panzer ausser (ielecht.
Nach den hohen Verlusten, die die Amerikaner iu ilrn letzten Tagen an der West front crlitten< hat die Stiir-ke ihrer Angriffe siidlich M a I ni e d y und an der belglsrh-luxemburgiRcheii (irenzo ehvas nachgelassen. In einer lieilie von Abschnitten gingeu itnsero Panzerrerliniide zu Gegenangrilfen iiber. driingten den Feind in die Vorleidigung und iiefcsligteii ihre Stellungen.
An der M ose I bei R e m i c h sind ortliche Kiimpfe im Gange. Mchrere Vorstiissc der Amerikaner gegen unse-ren Briickenkopl F r a u l a ii t e r n brachen zusammen. Der in Hatten vor-iibergehend eingedrungene Feind wur-dc vvieder gevvorfen.
Iiii Rhein-Briickenkopf nordlich Strassburg lerschlug die Besatzung nielirern feindliche Angriffe. die mit l'n-terstiitziing von II Panzern gefiihrt vvurden. Alle angreifenden Panzer bis aui einen vvurden vernichtet, zahlreiche (»efangeiio eingebracht.
llnser Fernfeuer aui die feindlichen Naclischubstulzpunkte L ii 11 i r h und A n t w e r p e n vvir bei Tag und Nacht fortgesetzt.
In der Nacht znm lfi. Januar versenkten unsere an der engllsehen Kiiste und vor der S c h e 1 d e m ii n-d u ii g eingesetzten Schnellbnnte ohne eigene Verluste aus einem stark gesi-cherten leindlichen Nachschubgeleit zvvei vollbeladenn Dampter mit zusammen iiber 7000 HRT.
In Mittelitalien lebte die bel-derseitige Aufkliirungstiitigkeit vor al-lem im Raum siidlich It o 1 n g n a und an der Adriatisehen Kiiste auf.
Nordamerikanische Terrorverliiinde hombarilierten am gestrigen Tage Stiid-te in Mitteldeutschland. In der Nacht flogen dio Hritten erneut in den glei-clien Raum sovvin nach SiidwestdeutHch-lanil ein. Bei Terrorangrillen auf Mag-dehurg und Dessau wurden hauptslich-licli Wohngebiete zerstiirt. Naehtjiiger und Flakartillerie der Luthvaffe schossen 31 feindliche Flugzeuge, darunter mindestens 21 viermotorige Bomber. ab.
Das Vergeltungsfeuer auf Gross-London wird lortgesetzt.
Silovitost sovjetskega navala narašča
Ogorčen odpor preti sovjetskemu množičnemu navalu
Zaostritev položaja v velikem Vislinom lokti — Ogorčen odpor močnih nemških bojnih skupin za sovražnikovim hrbtom — Sovjetski vdori prestreženi severno od Varšave — Sijajen obramben uspeh nn vzhodnopruskem obmejnem ozemlju
Fiihrerjev glavni stan, 17. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča:
Na Madžarskem sino vrgli Sovjc-te severno od Donave z napadom dalje nazaj. Junaška budim peš t nuskn posadka nadaljuje v sredini mesta svoj težki obrambni boj. Zapadno od Jo -sloja se naše čete trdo branijo pred boljševiki, ki so vdrli v njihove postojanke.
V	velikem vi si in cm loku se je položaj zaostril. Sovražnik je vrgel tu v bitko 90 strelskih divizij iu 15 oklepniških zborov. V težkih bojih se je posrečilo sovražnim oklepuiškim konicam prodreti do področja severnovrhodno od Krakov«, v bližino Censtoho-ve, jugozapadno od Tomašova in severnozapadno od Varšave. Za hrbtom sovražnih napadalnih konic se močne nemške bojne skupine ogorčeno upirajo glavnini pritiskajočih bolj-ševiških oddelkov. Oklepniške divizije so preprečile na področju Kiclca z dvodnevnim požrtvovalnim bojem sovražnikov prodor proti severu ter omogočile s tein odmik nemških čet z bojišča ob Visi i.	i
Severno od Varšave je dosegel sovražnik s 40 strelskimi divizijami in 7. več oklepniškimi zbori v napadu proti zapadu globlje vdore. Vztrajnost naših vojakov, ki so do zadnjega dilin branili svoje postojanke ter ukrepi vodstva so zaustavili sovražnikov naval pri Mod lin u, zapadno od Naši e 1 s k a in jugovzhodno od Z j e -h a n o v a.
Med R o m i n t c r H c i d e i n Schlossbergom so poskušali boljševiki, da bi z močno letalsko podporo ter s kakimi 25 strelskimi divizijami in številnimi oklepniškimi oddelki znova prebili nemške črte. Razen nekaterih medtem že zajezenih vdorov je ostala glavna bojna črta trdno v naših roknll. S tein so irvojevnle v vzhodnopruskem obmejnem boju že večkrat preizkušene divizije spričo številčne sovražne premoči sijajen obrambni uspeh.
V	težkih oklepniških bitkah, ki so se razvile severno od Varšave in na vzhodnopruskem obmejnem ozem-
lju, so uničile naše čete pri junaški obrambi nnd 300 sovražnih oklepnikov.
Letalski oddelki in protiletalsko topništvo so zbili v zadnjih 48 urah na vzhodnem bojišču 62 letal, jioleg tega pa i/.ločili iz boja 65 oklepnikov.
Po visokih izgubah Amerikaneev v zadnjih dneh na zapadnem bojišču je silovitost njihovih napadov južno od M a I m c d y j a ter ob belgijsko-1 u k s e m b u r š k i ineji nekoliko popustila. Na več odsekih so napravili naši oklepniški oddelki protinapade, potisnili sovražnika v obrambo in utrdili svoje postojanke.
Ob Mozeli se vrše pri Remichu krajevni boji. Več ameriških sunkov, proti našemu predinostju pri Fra lila 11 ter 1111 se jc zrušilo. V Hatten začasno vdrlega sovražnika smo vrgli zopet nazaj. /
V	renskem predmostju severno od Strassbourga je razbila posadka več sovražnih napadov, izvršenih s podporo 11 oklepnikov. Vse napadajoče oklepnike razen enega smo uničili. Privedli smo številne ujetnike.
/ Obstreljevanje sovražnih oskrbovalnih oporišč Liegea in Anversa z daljnostrclnim ognjem nadaljujemo podnevi in ponoči.
V	noči na 16. januar so potopili naši, ob angleški obali in pred izlivom Schelde nastopajoči brzi čolni brez lastnih izgub iz močno zavarovane sovražne spremljave dva polno natovor-jena pomika s skupno 7000 tonnini.
V	srednji Italiji je zlasti na področju južno od Bo log ne ter ob jadranski obali oživelo obojestransko izvidniško delovanje.
Severnoameriški strahovalni oddelki so bombardirali včeraj podnevi mesta v srednji Nemčiji.. Ponoči so prileteli Britanci ponovno nad isto področje ter nnd jugozapadno Nemčijo. Pri strnhovalnih napadih nn Magdeblirg in Dessau so razbili v glavnem stanovanjske predele. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili sovražnih letal, med njimi najmanj 24 štirimotornih bombnikov.
Povračilni ogenj nn Veliki London trnja dalje.
Berlin, 17. 1. V ponedeljek se je šo stopnjevala silovitost boljševiškega navala. Iz uničenih sovražnih oklepnikov jo razvidna trdota odpora nemških čet. Nemci so uničili zopet preko 250 bojnih voz ter zvišali s tem število uničenih boljševlških oklepnikov od pričetka zimske ofenzive 12. januarja na preko 700. To odgovarja oborožitvi več kot 4 bolj-ševiških oklepniških zborov. Od teli jih je bilo uničenih v velikem kolenu Vislo 320. Med Bugom in Memelom je bilo uničenih 393 sovražnih oklepnikov. Že te številke kažejo skupno s poročili o množinah sovražnih oklepnikov, pehotnih oddelkov, topništva in letal, kako težke so sedanjo bilko.
Požar na vzhodnem bojišču se je razširil sedaj tudi na od-ek med vzhodnimi Beskidi in kolenom Visle. Tudi zapadno od K rosna so prešli boljševiki s podporo močnih letalskih oddelkov v napad. Tako je bil vključen tudi ta odsek v velike boje med Karpati in Memelom, v boje, s katerimi hoče sovražnik z ti|>o-rnbo vseh razpoložljivih sil zadati odločilni udarec. Vsako uro mečejo boljševiki nadaljnje močne sile na težišče bitko. V velikem kolenu Vislo so usmerjeni napadi proti jugozapadu, zapadu in severu. Proti jugozapadu usmerjen sunek nekega zbora so prestregle nemške čete.s protinapadi pehoto ter na odseku reke Nidzica. Nasprotno pa je napredoval sovražnik proli zapadu v smeri proti gornji Pillci. Proti severu Izvedeni napadi so naleteli na obeh straneh Kiclca na odpor nemških oklepniških oddelkov, ki so sovražne sile tako močno potolkli, da se je nameravani prodor izjalovil. Pri Kielcu, kjer divjajo težki poulični boji, ter ob zapadnlh obronkih Lvse Gore je bilo pri tem uničenih 30 sovjetskih oklepnikov. Boljševiki, ki napadajo iz dalje proli severu ležečih mostišč ob Visli pri Pilnvyju in \Varki, so poskušali s sunki proti jugu dobiti zvezo s sovražnimi silami, ki so prodrlo južno od I.vse Gore. Ko se jim jo ta namera ponesrečila, so zbrali svoje sile ter so poskušali prodreti naravnost proti zapadu. S lem so se premestili boji na področje Radomn ter gornje Pilice. Iz teli bojev je razvidno, da nameravajo boljševiki s svojim sunkom na Radom v zvezi z napadi pri Kielcu izključiti ohrambno črto, ki poteka preko I.vse Goro od kolena Visle do Pilice. Težki boji, v katere pošiljata obedve strani neprestano nadaljnje sile, so v polnem teku.
Prav tako je dovedel sovražnik nadaljnje pehotne in oklepniške oddelke na področje ob Narevu na obeli straneh Ostenburga ter v trikot Visla - Bug. Z osredotočenjem močnih sil na posameznih žariščih je na več mestih vdrl v nemške črte. Nemške rezerve pa so s protisunki preslregle prodrle sovražne oklepnike, uničile preko 100 oklepnikov ter s tem preprečile nameravani prodor
Na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlju so razširili boljševiki svoje napadalno bojišče proli jugu vse do področja mod Rominter Ileide ter cestami, ki vodijo iz Ebenrodeja v Gumbinnen. Žari šča bojev so bila severno od teh rest in pri Schlossbergu. Močne sovražne pehot rte in oklepniške oddelke je podpiralo okrog 1500 letal. Nemško težko orožje osredotočeno obstreljuje nekatere krajevno omejene vdore. Posebno trdi so bili boji na področju Schlossberga. Potem ko je obkoljena posadka več ur uspešno branila mesto, je dobila ukaz za izpad ter se je prehila na medtem na novo izgrajeno glavno bojno črto tik zapadno od mesla. Kljub majhnim na predovanjem, ki jih je moral plačati sovražnik z izgubo 102 oklepnikov, so dosegle nemške čete v bojih na vzhodno-pruski meji popoln obrambni uspeh.
V zvezi z bitkami na poljskem področju jo tudi na Madžarskem oživelo bojno delovanje. Boljševiški napadi pri Fellsogaliju ler jugovzhodno od Grana pa so se zrušili v nemškem obrambnem ognju. Severno od Donave pa so nasprotno nemške napadajoče čete severno od Komama nadalje napredovale. Potisnile so Sovjele dalje nazaj proti vzhodu ter
zožile sovražno vdorno področje zapadno od izliva Grana. V Budimpešti so se ves dan nadaljevali poulični boji. S pod-poro oklepnikov in borbenih letni napadajoči boljševiki so iztrgali Junaško se borečim branilcem v vzhodnem delu mesta nekaj hišnih blokov. Boji so se « tem premestili bolj v sredino mesta. Tik vzhodno od Horthy-Niklos inosla se bijejo sedaj boji za nekatera oporišča.
Na madžarsko-slovaškem obmejnem ozemlju je sovražni pritisk prehodno popustil.
V zimski bitki v Ardenih imajo Angloamerikanci vsak dan nove izgube.
Po poslednjih ugotovitvah znašajo te izgube doslej 150.000 mož. K temu pa prihajajo še izgube, ki jih z nemške strnili tli moči ugotoviti, ki so zvezan«: z napadi vojne mornnrice in letalstva ter nemškega daljnostrclnegn orožju na sovražno oskrbo. Bazen leg" je bilo v bitki v Ardenih uničenih žo preko 2000 severnoameriških oklepnikov. Kljub temu sovražni pritisk v poslednjih 24 urah ni popustil. Predvsem je nadaljevala I. severnoameriška armada na področju Malmedy-\ iclsalm s svojimi osredotočenimi napadi. Tam sc je razplamtela v poslednji noči težka oklepniška bitka. Bitka se je razvila iz severnoameriškega poskusa, da bi z neprestanimi bočnimi sunki razbili nemške utrdbene črte. Doslej so nemške čete napad odbile ter uničile zopet 20 težkih sovražnih oklepnikov. Nadaljnji trdi boji so v teku pri llouffalizu. ukorK pravkar poročajo, je bila tu obkoljena neka približno "'() mož močna bojna skupina. Ena cela oklepniška četa je brezuspešno skušala razbiti majhno oporišče. V boju iz bližine je uničila posadka 16 Shermuiiovih oklepnikov ter jc nato lin povelje prebila sovražni ob-koljevalni obroč, /.uradi žilavega obnašanja tudi ostalih oporišč in energičnih protisunkov so nemške čete med Malmedyjem in Bastognem ter nu luxembiirškcm področju ponovno preprečile vse sovražne probojne poskuse.
V vojnem poročilu omenjeni boji na bojišču ob Moseli imajo doslej le krajevni pomen. Tudi v spodnjih \o-gezili so bili sovražnikovi napadi krajevno omejeni. .
Berlin, 17. jan. Vse berlinsko jutranje časopisje sc uvodoma bavi s težkimi obrambnimi boji na vzhodnem bojišču, kjer ni sedaj — kakor ugotavlja »Volkischer Beobachter« — nobenega mirnega odseka več. Slika na vzhodu, tako niše list, jo označena s silnimi sovjetskimi napadi ter z znatnim nasprotnikovim napredovanjem. Označena pa je tudi, točno kot prvega dne, s trdovrutnim, da, divjim nemškim odporom, ki jo ojačen 7. globokimi duhovnimi silami. Za zastoroin ognjenih salv in dima z bojišča pa se razvijajo nemški protikoraki, od katerih bo odvisna usoda te bitke.
»Deutsche allgemeine Zeitung« ugotavlja k uničevalnim načrtom z vzhoda in zapadu, da bodo bodoči tedni, tako za vojake na bojišču, kot zn ljudi v domovini, tako izredno trdi in težki, kot so bili redkokdaj prej v nemški zgodovini. V obrambi sovjetskega množičnega navala, tako nadaljuje list, so možni prehodno tudi kritični razvoji ter ozemeljske spremembe, Toda v trdnem zaupanju v vodstvo in vojsko vedo Nemci, tla bo boreči se grenudir storil zopet vse, kar je v njegovi moči, da bo obvladal šc tako težak položaj. Iz silovitosti protinapadov na vzhodnem bojišču, piše »Morii-ner Morgenblatt«, tor i/, angloamcri-škega poskusa nn zapadu, da bi zopet -od -^o.t z; nAjspoA nui03[;uiau !|u3.ijzt budo in iz poostritve strahovalne ofenzive proti nemški domovini od pričetka novega leta, je jasno razvidna volja nasprotnikov, da bi pospešili odločitev. Drugo vprašanje pa je. tako nadaljuje list, ali je to znamenje velike nadmoči, ali pa jih nasprotno sili čas.
Velika borba na vzhodu
Berlin 17. jan. Veliiika boljševiška zimiska ofenziva med Karpati in reko Me-niel 60 razširja na vodno nove odseke. Tudii iiz predmostja ob Varki, ki sega med Pilice iti Rad omiko v notranjost dežele, so Sovjeti udarili na Široki črti. Kake tri ure je streljalo njihovo topništvo na postojanke nemških ljudski grenadirjev, nato pa so sc pojavile v megli množice 60-vražmih strelcev in oklepnikov. Napad nd prišel presenetljivo. Nemci so pravočasno spoznali pripravo ler privedli svoje rezerve. Neonsko topništvo je streljalo, kolikor jo moglo. Neika epodinjesaška oklepniška divizija je napravila silovite proti-sunke. Prvega napadalnega dne popoldne je sestrelila že 15 sovražnih oklepnikov ter ponovno zavzela več krajev in postojank, katere je pregazil sovražnik v prvem navalu. Biibka se nadaljuje. Zmenjena zeimlja se trese pod neprestanimi udarci granat, goreči oklepniki pa razsvetljujejo kot žareče plainenice temno noč.
S predmostja ob Narevu so udarili boljševiiki ob obeh straneh Gstenburga dne 14. januarja zgodaj zjutraj. Eno uro so obkladali nemško postojanke s strnjenim topniškim ognjem. Izstrelili so nad
100.000 granat. 4 sovjetske armade so napadle ta odsek. Med Maokeimotu in Narevom se je posrečilo Sovjetom vdreti v glavno bojno črto, vendar so jih Nemci v bojih na nož zaustavili pred svojimi topniškimi postojankami. Ob krilih tega odseka so razbili grenadirji vso napade ter odstranili manjše vdore s protisunki. Severno od Ostemburga so pregazili prvi boljševiški napadalni valovi postojanke nekega heseiisko-turinškega grenadirskega bataljona. Bataljon pa jc za hrbtom sovražnika vztrajal ves dan. Na ta način je zlomil silovitost sovražnega napada. Šele pozno zvečer, ko so se boljševiki ustavili pred divizijskimi postojankami, so se ločili liesensko-turiniški grenadirji od svojih odpornih gnezd ler se priključili novi črtii. Dalje proti severu so napadali Sovjeti neko višino ob Narevu. Nemški bataljon jo je lako uspešno branil, da je ležalo zvečer pred jarki 23(1 mrtvih boljševikov. Sovražnik je izgubil prvega dne svojega napada na odseku ob obeh straneh Oslenburga 83 oklepnikov. Drugega dne se je bitka kljub silovitemu snežnemu viharju nadaljevala ?. nezmanjšano siilovMo»tjo. Obe strani sta vrgli v boj nove silo.
Nemškemu vodstvu in nemškemu narodu je naloga jasna. V času najtrših naporov se Nemci zavedajo, da mora biti njihova obrambna volja čim močnejša ter vedo, tla zavisi od zmagovitega obstoja naslednjih tednov in mesecev več kot samo trenuten razvoj. In gotovost pa tembolj preveva nemški narod, ki je tem cnergičneje^ in močneje odločen uveljaviti svojo življenjsko voljo, čimbolj misli nasprotnik, da se jc približul svojemu cilju.
Sovjetska ofenziva
Ob veliki cesti, ki vodi iz Sandomirja proti jugu, leži kraj Bnranov. V svetovni javnosti jo lo imo že dobro znano. Tam so Sovjeti lani julija in avgusta vdrli preko Visle in si zgradili mostišče, iz katerega jim jo bila omogočena ofenziva proti Krakovu in proti gornješlezijskemu industrijskemu področju. To so tudi storili ler sn usmerili tudi na področje, lo-leče severno od Tarnova. Toda takrat so naleteli Sovjeti na močan nemški odpor iu zveze z zaledjem so jim poslale pretežke in predolge. Morali so ustaviti svojo ofenzivo. Vsakdo pa je vedel da jo bodo nekoč zopet skušali ponoviti. To se je zgodilo 12. januarja letošnjega leta. Pa tudi nemško vodstvo je dobro poznalo položaj in je vedelo, da so 1kx1o Sovjeti za to ofenzivo do skrajnosti pripravili in jo razširili tudi na druge odseke vzhodnega bojišča, zlasti na Vzhodno Prusijo.
Bojišče je bilo na tem odseku dolgo relativno mirno. Številne sovjelskf priprave so nemškemu vodstvu vedno bolj napovedovale, kaj se pripravlja. Tudi svetovna javnost je vsak dan računala na sovjetsko zimsko ofenzivo. Svetovna javnost je bila sirer nekaj mesecev usmerjena bolj na zahod, ker je pač lam prišlo lo vdora in ker je ameriška ter angleška jioročevalska služba pač usmerjala javnost na svoja bojišča. Resni in modri opazovalci pa so vedno gledali tudi na vzhod, ker je tam vsekakor več vojaških sil kot na zahodu.
Sovjeti so začeli s svojo zimsko ofenzivo pozneje kot navadno v prejšnjih letih. V Ameriki so začeli že javno domnevali, da Sovjeti zato odlašajo, ker bi radi z odlašanjem izsilili kake politične odločitve, kot n. pr. priznanje lublinskega odbora kot redno in edino poljsko vlado. Verjetneje pa je, da so imeli Stalin iu njegovi vojaški svetovalci v vidu samo vojaške momente. Naj Im že lako ali tako vsekakor je gotovo, da so la čas do zadnjo skrajnosti izrabili za pripravo.
Brezobzirnost, s katero Sovjeti v tej ofenzivi pošiljajo v klavnico svojo množice ter prepuščajo uničevanju svoje vojno gradivo in skušajo tako doseči svoje vojaške in politične cilje, prekaša dosl j običajno in dobio znano sovjetsko hrt /-obzirnost. Boji so trdi in težki. Toda nemška stran ni nepripravljena. Co mi Kovjeli izrabili odmor, so ga pozdravili n izrabili tudi Neme. Ncmškek armade no se tehnično preobrožile, dobile so nove vrste orožja, pripravile so sc za obrambo in za napad. V tem odmoru se je zgodilo mnogo odločilno važnih stvari v nemško korist. Kar smo pred kratkim videli na zahodu, to bomo prej ali s'.ej gotovo videli tudi na vzhodu, čeprav je sovražnik tukaj številnejši. Pa še nekaj drugega je treba omeniti, kar nikakor ni brez važnosti in pomena za sedanje boje na vzhodu. Kakor so izgube obširnih vzhodnih pokrajin za Nemčijo v nekih ozirih golovo Ivoleče, tako imajo vendar za nemško vojsko to prednost, da se morajo sedaj Stalinovi oddelkik boriti z enakimi in celo večjimi dovoznimi ter pre-skrbovalnitni težkočami, ki jih povzroča velika razdalja od glavnih središč vojne industrije, kakor so se morali prej boriti z njimi Nemci. In lo ni malenkost, zlasti čo jjomislimo, da imajo Sovjeti mnogo manj organizacijskih sposobnosti za take stvari.
Nemški vojak se bori zagrizeno in se bo zagrizeno boril do zadnjega, ker ve, da se bori za golo življenje svojega naroda in drugih ogroženih evrof>skih narodov. Ta zavest mu dajo nadčloveško moč. Zelo zanimivo mnenje o nemški vojaški moči je podal švedski generalmajor Toerngren v listu »Svenska Morgenbla-detc v članku »Pretirani mirovni optimizem«. V njem švedski general pred zasedanjem švedskega parlamenta, ki Je nameraval zmanjšati izdatke za vojno ministrstvo, svari pred mislijo na skorajšnji konec vojne. Biio bi neumno, tako pravi omnejeni general, dvomiti v odkritost odločenosti nemškega vodstva, da se bo Nemčija do skrajnosti borila in da pod nikakim pogojem ne bo opustila borbe, ker ve, da gre za vse. To odločenost je potrdila nemška zahodna ofertziva, kjer je Nemčija svoje sklepe resnično s|>renie-nila v dejstvo. Nemški vodilni krogi prav nič nn dvomijo, ali bodo mogli vzdržati ali ne, marveč mislijo le na zmago. Z zahodno ofenzivo so vzeli pobudo v svoje roke, prevrgli Eisenhovverju njegovo načrte 7,a zimsko ofenzivo, si tako krili hrbet in se pripravili za udarec od vzhoda. Neki pesimistični angloameriški komentator — tako nadaljuje generalmajor Toerngren — je celo izrazil mnenje, da pri lem nemške rezerve sploh niso nastopile. Marsikdo je morda pozabil, da je Nemčija velesila, ki sc bori za svoje življenje. Prav nobenega dvoma ni, da bo Nemčija zalo v tem boju silna in zmagovita.
Hrvati in srbska kriza
Zagreb, 17. jar.. Vodja hrvaškega propagandnega urada dr. Ivo Bogdan obravnava v svojem tedenskem členku v listu »Hrvatski narod« srbsko politično krizo, ki je dosegla svoj višek. Člankar podaja nato pregled faz, ki so dovedlc do sedanjega položaja ter vlogo, ki jo igra pri tem Šubašič ter piše. da je prišlo z ozirom na napetosti, ki vladajo med Londonom in Moskvo zaradi Poljske in Grčije, sedaj tudi med srbsko emigracijo in Beogradom do sličnih napetosti kakršne obstajajo zaradi obnašanja lublin-skega odbora v pol|skcm vprašanju. Sedaj je še odprto vprašanje, ali bo osnovana v Beogradu z angleškim privolje-njem ena edina vlada kot v Lublinu ali pa hoče Anglija samo nakazati, da ni v stanju, da bi preprečila takšno sestavo vlade. Bodočnost bo pokazala, ali ne bo to angleško stališče, ki je doslej podpiralo uporniške tolpe, ki so se borile proti Nemčiji, dovedlo do težkih vojaških žrtev in ali se je Angliji sploh izplačalo podpirati komunistična gibanja in organizacije teh dežel. Karkoli bi tudi prinesla bodočnost, tako ugotavlja člankar, Hrvatska bo nadaljevala s svojim odločnim odporom proti boljševiški nevarno-
sti. Ta boj j« že sedaj prištedil Hrvatski mnogo ponižanja in bede, ki sta nastopila povsod tam, kjer so odprli boljševizmu vrata. Anglija, ki vedno na veliko obljubuje, je prispela sedaj tako daleč, da svetuje Srbom, naj sprejmejo boljševizem ter naj 6e odvrnejo od svoje narodne neodvisnosti. Edino kar še Anglija Srbom pri tem dovoljuje je, da se še nadalje udeležujejo vojne s ciljem razrušitve neodvisne držav« Hrvatske, ki naj bi prišla po angleških željah v sovjetizirano Jugoslavijo. ,
Amsterdam, 17. jan. Kakor javlja agcncija Reuter, je sporočil jugoslovanski radio, da se v ozemlju, ki je pod Titovo oblastjo, nadaljujejo množične demonstracije proti kralju Petru, ker je protestiral proti regentskemu svetu ter proti temu, da bi izvajal oblast tako-zvani Svet za narodno osvoboditev, ki je povsem odvis«n od Tita.
Stockholm. Reuter poroča, da je obiskal kralj Peter v torek zunanjega ministra Edena v Foroign Officu. Minister Eden se je prej pogajal z jugoslovanskim ministrskim predsednikom ŠubaSičem. Kralj Peter se jo nadalje rajgovarjal s Titovim londonskim zastopnikom.
Churchill v križnem ognju zaslišanj
Ženeva. Za četrtek je predvidena v britanski Spodnji zbornici grška debata. Napeto ozračje se je sprostilo že v torek v neprijetnih vprašanjih, s katerimi so zasipali Churchilla.
Komunist Gallacher je zahteval, naj bo Churchillova izjava tokrat bolj zanesljiva kot so bile zadnje. Laburisti so silovito kritizirali različna poročila grškega ministrskega predsednika Plaslirasa. Churchill se je skušal na ta način izogniti zavzetju določenega stališča, dn je izjavil, da ni odgovoren za izjave, ki jih dnevno dajejo voditelji grške vlade. Dejal pa je, da upa s polno upravičenostjo, da je nova grška vlada »izredno demo-kratičnac. Churchillu so posebno zamerili, da je ponovilo nazval ELASovce tolovaje. Spričo koncesij, ki naj jih dobe boljševiški uporniki, je bil Churchill mnenja, da mora tu dmgače govoriti. Izjavil je izrecno, da se jo pustil takrat »zapeljati«.
Londonski >Times« piše v sredo v svojem uvodniku, da ne sme olajšanje spričo ustavitve bojev zasenčiti smisla premirja. Treba Ik> najti pogoje za politično ureditev, to pa bo mogočo le s pogajanji z vsemi strankami, med drugim tudi z uporniki. Naloga je sedaj ista, kot je bila v decembru pred državljansko vojno. S tem priznava list, dn niso v grški zadevi napredovali še niti za ko-
rak. »Times« piše nadalje, da je ostala Grčija še naprej tako v političnem, kot zemljepisnem smislu razdeljena v dva dela z izredno nejasnimi in zabrisan i ni i mejami. Medtem je izmenjal tudi Roosevelt razne [»slanice s Plastirasom. Roosevelt je prav tako zelo zaskrbljen za ELAS, da bi se mu za božjo voljo vendar nič ne zgodilo.
Amsterdam. 1'lastiras je podal v atenskem listu »Imerissianea« izjavo, da je najnujnejša naloga vlade ustanovitev vojske, »ki bo vredna grškega naroda ter bo zopet vzpostavila red in mir v vsej deželi«. Amnestija ne bo izdana, vendar se bo v interesu pomirjenja dežele postopalo milo z onimi, ki so so hote ali nehote udeležili upora. Kaznovanje »zloči-rev in voditeljev gibanja pa bo neobhodno polrobnot je izjavil Plasti ras.
Bern. Kakor javlja list »Sad« iz Aten, je prišlo izmed 30.000 oseb, ki so jih odvlekle s seboj ELASove čete, ob življenje zaradi lakote in pomanjkanja 5000 ljudi.
Stockholm. Po poročilih iz Aten so
zasedle britanske čete danes Solun.
Amsterdam. Po Reuterjevem poročilu sporoča komisija grške vlade, da je bilo med boji v Atenah uničenih ali poškodovanih 21i)7 hiš. 15.000 ljudi je v Atenah in Pireju brez strehe. Zaradi poškodb 44 manjših tovarn je 5000 oseb brez posla.
Charcfiil! 7mn izpovedal uničevalne
načrte-
Stockholm. Churchilla so vprašali v torek v britanski spodnji zbornici, ald namerava vlada revidirali tezo o brezpogojni kapitulaciji osnih sil ter načrt o nasilnem izgonu milijonov ljudi iz njihovih domov. Churchill se je omejil v svojem odgovoru prvotno na kratek »No sirU. Na nadaljnje vprašanje je dodal, da nikakor ne misli na kaj takega. Parlament bi bi! z veliko večino proti temu, pa tudi zavezniki bi odločno protestiraLi proti trnki politiki. Vojna bo trajala do brezpogojne kapitulacije.
Churchill je s tem znova uradno izpovedal svoje uničevalne načrte naiprann nemškemu narodu. Iz objav židovskega finančnega ministra Morgenihaua, iz Van-sittartovega načrta pa tudi iz načrta o likvidaciji vzhodnonemšikega prostora, na katerega je pristal de Ganle v Moskvi;, ve nemški narod dovolj dobro, kaj ga čaka po brezpogojni kapitulaciji. Churchill ni izrekel s temi besedamii samo svojega soglasja, temveč se je izrecno še enkrat izrekel za pregon milijonov Nemcev z njihovih domov, da bi jih potem, v kolikor
jih ne- bi, kot so sovjetski komentatorji le cinično pripomnili, boljševiška drhal sama likvidirala, stisnili na najožjem področju, za življenje nesposobno Nemčijo pa na ta način izročili postopnemu izumiranju.
Tudi glede Atlantske listine je dejal Churchill v tej zvezi, da vsebuje le splošne smernice. »Zaikon to ni«, je dodal izrecno. Načela Atlantske listine tudi ne veljajo za dežele, ki jiih obvlada Anglija. Enako ne bodo prišla v poštev za Evtopo. Churchill je torej s tem sam priznal, da predstavlja Atlantska liistiima v resnici le zelo okoren trik in prevaro zapadnih sil.
Nemški narod je že najpravil svoje sklepe ia maščevalnih načrtov in goljufive agitacije svojih nasprotnikov. Strnil se je v totalno bojino skupnost, kii je s svojo izredno pripravljenostjo povzročila gornje izjave v britanski spodnji zbornici. Nemški narod ne bo pustil, da bi ga v tem .skrajnem bojnem naporu kdo prevaral, čeprav bi nasprotna stran poskušala znova s kaikiim Wilsonoviim trikom zakriti brutalnost svojih uničevalnih načrtov.
Oropani tudi poslednjega imetja
Bern, 17. jan. DNB. V okviru sovjetskih načrtov za izropanje Evrope ter uničenja eksistenčnih možnosti njenih narodov je morala sedaj tud romunska komisija za izpolnitev težkih pogojev premirja sporočiti, da morajo prebivalci iz Besarabije in severne Bukovine, ki so zbežali nazaj v Romunijo, prijaviti vse premoženje ter ga izročiti na določenih mestih, da ga bodo v soglasju s točko 12 dogovora o premirju odpeljali v Sovjetsko zvezo. Ti begunci, ki so lahko vzeli seboj samo najpotrebnejše, ali pa so prišli brez sredstev v Romunijo, morajo sedaj oddati na boljševiško zahtevo še to malo, kar jim je ostalo in lo pod pretvezo, da je to ukradena sovjetska imovina. Ta poziv, ki ga je naslovil romunski radio na vse časopisje, je 6amo predigra obubožania in zasužnenja narodov, ki ga imajo v načrtu židje.
Prepoved verouka
I>nnaj. Romunsko delovno ministrstvo je prepovedalo verski pouk v romunskih strokovnih šolah.
Tajno določilo italijanskega premirja
Milan. Italijanski delegati na mednarodnem socialističnem kongresu v Franciji so izjavili po Reuterjevem poročilu, da vsebujejo mirovni pogoji, ki jih je podpisal Badoglio, tajno določilo, po katerem si pridržujejo zavezniške sile pravico, dn same rešijo vprašanje monarhije v Italiji. Socialnodemokrntska stranka, ki ne pripada več drugi Bonomijevi vladi, je nato sklenila, da bo prekinila vse odnose z ministrskim predsednikom Bonom i jem.
Kamikaze letalci potopili 20 ladij
Tokio, 17. jan. DNB. V torek so sporočili v Tokiu, da je dosegla posebna na pedalna formacija japonskega letalstva velike uspehe napram sovražnikovim spremljavam pred Mindoro-m. Letalski oddelek »Kikusui« je napadel sovražnikovo zbirališče ladij v vodovjih pred San Jo-sejem 14. decembra, en dan pred izkrcanjem na Mindoru. Ker pa so bila vsa le tala, ki so se udeležila napada zaradi strmoglavljenja na te cilje izgubljena, takrat ni bilo možno točno ugotoviti uspehov tega napada. Šele kasnejše preiskave so pokazale, da je postalo nič manj kot 20 sovražnikovih vojnih oziroma prevoiznh ladij žrtev tega napada.
Vojaški položaj na Luzonu
Tokio. Poročila, ki so prispela v sre do z glavnega filipinskega otoka v Tokio, javljajo, da je Ameriknncem v noči med 12. in 13. januarjem uspelo izkrcati na lingajenskem j>odročju močnejše oklepniške sile.
Ponižanje romunskih vojakov
Dunaj. Kakor sporočajo iz tukajšnjih narodno-romunskih krogov, je izdalo vrhovno poveljstvo sovjetske vojske v Romuniji ukaz, da morajo pripadniki romunske vojske brez razlike čina naprej pozdravljati pripadnike sovjetske vojske. To pomeni, da mora romunski častnik naprej pozdraviti navadnega sovjetskega vojaka ter da lahko sovjetski vojak samo odzdravi, čc sreča romunskega častnika ali vojaka. Ta ukaz, ki je vzbudil veliko nejevoljo v vrstah romunske vojsk«, je dovedel že do številnih sporov med pripadniki obeh vojsk.
Lizbona. Iz Buenos Airesa Javljajo uradno, da je odstopil argentinski zunanji minister general Orlando Polluffo.
Romunske otroke deportirajo
Dunaj. Boljševiki so pričeli s«daj tudi iz Balkana, prav tako kot iz vseh ostalih dežel, departirati otroke. Po poročilih iz Moskve je prispel na primer prvi transport otrok iz Romunije v začetku januarja v Stalino v Doneški kotlini, To so bili predvsem otroci bivših sovjetskih državljanov, ki so prispeli leta 1941. deloma kot begunci, deloma kot evakuirane! v Romunijo. Sovjeti so večino teh ljudi poslali na prisilno delo v Sovjetsko zvezo, v kolikor jih niso kot dezerterje takoj ustrelili. Mnogo vojaško obveznih mož postavljajo pred vojaška sodišča ter dodelijo večinoma kazenskim bataljonom. Otroke, razen dojenčkov, ločijo od njihovih staršev, ter jih pošljejo v Sovjetsko zvezo, kjer jih dodelijo deloma vzgojnim domovom, deloma tovarnam. Doslej so odpeljali iz Romunije v Sovjetsko zvezo približno 1000 otrok.
Imperialne izgube
Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter, je sporočil Churchill v Spodnji zbornici, da znašajo izgube Kanade od pričetka vojne do novembra 1944. skupno 78.985 mož, Avstralije 84.861 mož, Nove Zelandije 34.115 mož, Južne Afrike 28.903 mož tc kolonij 28.946 mož. i
Churchill in Roosevelt naj pokažeta barvo
Stockholm. Z vprašanjem priznanja lubtinskega odbora kot poljsko vlade bosta Roosovelt in Churchill prisiljena, da znova pokažela barve ter odvržeta tudi poslednjo masko z obraza svoje izdajalske politiko. Lublinski vladni šef po milosti Sovjetov Moravski ni pustil z javno izjavo pred nekaj dnevi nikakega dvoma, da pričakujejo v Lublinu to priznanje. Švedski komunistični »Ny Dag« objavlja intervju z zastopnikom lublinske vlade na Švedskem Panskim, ki Je izrazil svoje prepričanje, da Je sledilo sovjetsko priznanje lublinske vlade v popolnem soglasju z ostalimi zavezniki. Izostanek priznanja zahodnih sil izvira jk> njegovem iz »diplomatskih« vzrokov. V Lublinu jo izšla medtem prva številka novega lista »Poljski Zbrojna«. O londonski begunski vladi pravi list, naj Raczkievvicz in Arciczeivski mimo čitata pred mikrofonom svoje stokajoče proteste, ki samo dokazujejo, da sta tuja poljskemu narodu.
Priprave k sestanku treh
Stockholm, 17. jan. Kakor poroča »Stokholms Tidningen« smatrajo v londonskih polit, krogih, da so bo vršila v bližnji IhmIočiiosIi konferenca med Churchillom, Rooseveltom in Stalinom. Kraj sestanka še ni določen, vendar verjetno ne bo v deželi, ki je pod britanskim ali ameriškim nadzorstvom.
Ženeva. De Gaullova poročevalska agencija izraža svoje razočaranje zaradi odklonitve do Gaullovega sodelovanja pri sestanku med Stalinom, Churchillom in Rooseveltom, ki so jo potrdili sedaj tudi s poluradnega britanskega mesta. Poročevalska agencija navaja komentar »New York Timesa« po katerem smatra francoska vlada, da bi bila de Gaullova prisotnost zelo važna. List namiguje na »težave, ki bi le narasle«, aiko ne bi ugoditi de Gaullovim željam.
Amsterdam. Kakor javlja agencije Reuter iz Washingtona, je izjavil predsednik Roosevelt v torek na tiskovni konfcrenci, da se bodo na sestanku Stalinom in Churchillom razgovarjali o ustanovitvi »začasnega sveta združenih narodov«.
Kratka poročila
Stockholm. Britanski kolonialni minister Stanlev je prispel v Washington.
Stockholm. Finska bo morala izročiti Sovjetski zvezi v okviru plačil za vojpo odškodnino za 14 milijonov dolarjev ladij poroča finski list »Mercator«. K temu pripominja časopis »Expressen«, da gre za kakih 30, finskih tovornih parni-kov, med • katerimi je več največjih in najmodernejših finskih ladij. Med ladjami sta tudi dva velika ledolomilca, več posebnih parnikov en plavajoči dok. Po cenitvi »Expressna« imajo vse ladje skupno kakih 50.000 ton.
StockhoJm. Reuterjevo poročilo iz IIewyorka potrjuje, da je imenoval Roosevelt za Steinhardtovega naslednika kot veleposlanika v Turčiji šefa oddelka v državnem tajništvu Edwina C. Wilsona. Steinhardt bo prevzel diplomatsko zastopstvo Združenih držav pri češki begunski vladi v Londonu.
Bratislava, Politilčni komedijant Be-neš je doživel nov poraz, piše list »Gardista« v današnjem uvodniku z ozirom na moskovske načrte, priključiti karpat sko Ukrajino Sovjetski zvezi. Ista usoda bi doletela tudi Slovake, nadaljuje list, če bi se zanesli na Benešev pakt z Moskvo. Beneš hoče z vsemi mogočimi sredstvi oropati Slovake svobode in ne odvisnosti. Slovaki lahko iz tega same spoznajo, da je edino pot ob strani Nam čije prava pot.
Milan. Iz vatikanskega mesta javljajo, da je umrl anconski nadškof, Monsignor Marco de la Pietra.
Stockholm. Nad 100 lokomotiv in kakih 1500 vagonov so morale izročiti finske državne in privatne železnice po dolo čilih o finsko-sovjetskem premirju sovjet-sko-ruskim oblastvom, Javlja »Associated Press« iz Helsinkov.
Stockholm. K glasovom, ki so se razširili na Švedskem, češ da so dobile nemške trgovske ladje v švedskih lukah navodilo, naj takoj zapustijo švedsko vodovje, javlja nemško poslaništvo, da mu o takšnem navodilu ni ničesar znanega.
Da kdo ne pozabi ugasniti električne luči v prostoru, v katerega malokdaj zahajate, n. pr. v kleti, je najbolj primeren ukrep ta, 3a žarnico nekoliko odvijete. Luc v tem primeru ne gori, navadno jo tudi nikdar resno ne potrebujete, žarnica pa vam služi kot rezerva za kam drugam. , >/ "
Hrvaška je bila že pred stoletji zaveznica Nemčije
V »Neues Wiener Tagblattu« z dne 29. dec. 1944 Je izšel pričujoči Članek, ki je bil posnet po bojiščnem časopisu »Wacht in Sfidostenc
Hrvaška je bila že v dobi Karla Velikega na pozorišču nemškega zanimanja, saj so hrvaški vojvode pomagali Nemcem v boju proti Obroni. Ze takrat so bili Hrvati Nemčiji ob strani v borbi zoper skupnega sovražnika z vzhoda, ki je ogrožal kulturo. Isto se je ponovilo kasneje v vojnah proti Turkom. Leta 152ti je sultan Soliman II. pri Mohaču (ki so tudi zdaj večkrat imenuje), uničil armado ogrskega in hrvaškega kralja Ludovika. Po raznih vojnah zaradi nasledstva je prišlo hrvaško in ognsko kraljestvo po'd žezlo llabsburžanov. To se je zgodilo le spričo potrebe za borbo zoper skupnega sovražnika. Hrvaška je ostala v zvezi s habsburško monarhijo prav do njenega razsula v letu 1918.
Vojaška granica
Bosna Je bila skoraj ves čas turška. Vzdolž te turške meje se je raztezala »vojaška granica« tri 6toletja od Like preko Slavonije, Banata pa do Sedmo-graške. V hrvaški vojni granici je bilo mimo Hrvatov tudi nekaj nemških priseljencev, ki so se semkaj naseljevali v času princa Evgena in cesarja Jožefa 11. Skupno so.branili mejo proti Turkom.
Bosno so leta 1878 po določilih berlinskega kongresa zasedle avstro-ogrske čete. Bosanske in hercegovske razmere (Hercegovina je bila že v času Turkov upravno združena z Bosno) so bile zmeraj vse zamotane. Že pred zavzetjem po Turkih je bilo v Bosni vedno mnogo krvavih verskih bojev med bogomili in raznimi verskimi ločinami. Prišli so Turki in ljudstvo se je prostovoljno pomohame-danilo. Odtlej živijo tu mohamedanci, ki pa niso Turki, ampak so Hrvati in tvorijo tretjino do polovice bosansko-herce-govskega prebivalstva. Ostali del prebivalstva je katoliške in pravoslavne vere.
Hrvatje — iransko pleme
Hrvatje so bili prvotno iransko pleme z aristokratsko ustavo, ki si je {»odvrglo velike dele slovanskih pra-narodov in si privzelo njih jezik. Brez dvoma so izšli Srbi iz istega praljud stva, a v sedanjih bivališčih nista bila ta dva naroda nikdar eno ljudstvo, nikdar nista imela skupne zgodovine, bila sta si sovražna soseda. V začetku 20. stoletja so jo to sovraštvo tako raznetilo, da jc dalo povod za prvo svetovno vojno, slično kot Gdansk za drugo svetovno vojno. Avstrijska uprava je zelo skrbela za Bosno in je spremenila »zasedbo« leta 1909. v »aneksi-jo«, kar je vzbudilo pri Srbih hudo kri, saj je Srbija ves čas stremela ]»o tem, da bi si priključila Bosno in Hercegovino. Temu nasproti pa je imel bivši avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand v načrtu, da bi združil hrvaške pokrajino v enotno »državo« v okviru »tria-listične« monarhije. Hrvaško s Slavonijo je bila prej avtonomna pokrajina pod ogrsko krono. Dalmacija (ki je več stoletij spadala k Benetkam, medtem ko je tvoril Dubrovnik samostojno mestno republiko) je bila od konca napoleonskih vojn avstrijska kronovi na, a Bosna in Hercegovina sta bili od I. 1909. priključeni k avstro-ogrski dežavi.
Sarajevo leta 1914
Vsi takšini in slični načrti pa niso godili velesrbskim težnjam in so bel-grajski prostozidarji v zvezi s »Črno roko« (ki je imela že na vesti umor srbske kraljevske dvojice Aleksandra Obrenoviča in njegove žene Drage 1. 1903.) umorili Franca Ferdinandi* Umoru, ki se je izvršil 28. junija 1914, je točno čez mesec dni sledila prva svetovna vojna.
Po zlomu avstro-ogrske monarhije 1. 1918. je bila odprta pot do uresničenja velesrbskih teženj. Južna Ogrska, vse hrvaške dežele, Hrvaška. Slavonija, Bosna, Hercegovina, Dalmacija in slovenske avstrijske pokrajine, in sicer del Kranjske, južne Štajerske in južne Koroške so tvorile skupno s Srbijo kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev. Hrvati so se že vnaprej upirali tej prisilni zasnovi. Obljube o avtonomiji se niso nikoli i/.polnile. Borba hrvaškega narodnega voditelja Štefana Kadiča za hrvaško uvtonomijo se je končala z umorom Štefana Radiča v belgraj-skem parlamentu 1. 1928. Tudi zamenjava imena iz kraljevine S11S v Jugoslavijo ni ničesar spremenila glede nn velesrb6ko politiko napram Hrvatom.
Puč v letu 1941
Nemška politika je po svojih velikih zmagah I. 1939. in 1940. skušala vrniti Evropi mir ali vsaj zavirati razširjenje svetovnega požara. Tudi tedanja jugoslovanska vlada princa Pavla in ministrskega predsednika Cvetkoviča se je pridružila nemški trozvezi. A komaj se je vrnila od tozadevnega podpisa z Dunaja v Belgrad, jo je odstranil puč, ki ga je povzročila ista zločinska »Črna roka«. Nova vlada je odkrito izjavila, da je levo krilo Sovjetske Unije in zaveznica Anglije; Nemčija je bila tako prisiljena k vojni, ki je v treh ted-uih razpršila belgrajsko pučevsko državo. Takrat se je pod varstvom zmagovite nemške armade spet ustanovila hrvaška država, in Hrvaška je bila priznana kot neodvisna in zavezniška država. Ko je kmalu nato izbruhnila vojna s Sovjetsko Rusijo, so se je hrvaški vojaki tudi udeležili.
Mlada hrvaška država pa se je morala kmalu zatem v lastni državi boriti za svoj obstanek. Že v jeseni 1941 so pod komunističnim vodstvom nastale tolpe, tako zvani »partizani«, ki so se morale z njimi hrvaške čete, in kmnlu tudi nemške, venomer boriti. Druga skupina tolp, tako zvani četniki ped vodstvom Draže Mihajloviča, pa je v službi velesrbske težnje.
Tito po Stalinovi milosti
Jako težko je s kratkimi besedami povedali, kaj je bistvo, smoter in kakšno je obojestransko razmerje teh tolp. Jasno je, kot smo žc omenili, komunistično vodstvo in organizaci ja partizanov, ki je bil njih vodja »Tito« po Stalinovi milosti imenovan za »maršala« Jugoslavije. Priznala ga jc< tudi Anglija in Anglija je morala-Sovjetski Uniji dati koncesijo, da bosta skupno delovala »jugoslovanska« begunska vlada kralja Petra Karadžordževiča z ministrskim predsednikom šubašičem na čelu in pn »maršal Tito«. Vendar se je le malo četnikov odločilo za to, da bi, čeprav kot srbski nacionalisti priznavajo svojega kralja, sodelovali s partizani. Večidel so v borbi s komunističnimi partizani.
Hrvaška država mora spričo teli zmedenih razmer veliko trpeti in se mnogo bojevati. Neštete so žrtve nasilja, umorov, opustošenja in ropa Hrvaško ljudstvo pa trpi tudi zavoljo tega, da njegovo prejšnje vodstvo — slično kot v Romuniji in Bolgariji — ne razume borbe za obstanek neodvisne in samoistojne hrvaško države ob strani Nemčije, in da se je odločilo — da počaka, kako se bo končala vojna.
• Radičevi dediči
Predvsem zaslužijo ta očitek dediči velikega narodnega voditelja Radiča. Ker se Radičeva kmetijska stranka ni hotela nikamor vtikati, je prešlo državno vodstvo leta 1941. na aktivistično in smotrno stranko, na vstaše. Njih voditelj dr. Ante Pavelič je kot Poglavnik na čelu vstašev in države. Mlada država si je ustanovila armado in vstaško miliqo. Vistaši, kar .pomeni borci za svobodo, so izvrstni bojevniki in so politično zreli in smotrno brani jo zamisel hrvaške neodvisnosti in sodelovanja v Evropi pod nemškim vodstvom.
Hrvaška država in njeni voditelji se zavedajo, da si je treba svoje idealo priboriti in da jih morejo uresničiti lo z nemško zrnato. Zakaj nasprotna koalicija se je izjavila proti neodvisni Hrvaški in za vzpostavitev velesrbske »Jugoslavije«: Anglija se je izrekla za »demokratsko« Jugoslavijo, Sovjetska Rusija pa za bolj'ševiško. Hrvaška pa more obstajati samo v svobodni Evropi poleg zmagovite nemške države.
Važen sestanek ljubljanskih vrtninarjev
Kmetijska zbornica sklicuje shod vseh vrninarjev, ki na področju mestne občine ljubljanske pridelujejo zelenjavo za prodajo. Sestanek bo v sredo, 24. januarja, ob 8 v 6ejni dvorani Kmetijske zbornice v Puccinijevi ulici 9, I. nadstropje. Na sestanku bodo dana pojavsnila glede dodelitve hlevskega gnoja in umetnih gnojil najpotrebnejšim pridelovalcem, navodila glede nabave semen in obravnavalo se bo tudi vprašanje določitve primernih cen za vrtnine. Pozivajo se torej vsi interesenti, da se zborovanja udeleže zanesljivo in točno. Vsak udeležnik naj dotlej natančno preračuna in na se-
Naša mladina
že prav pridno sega po letošnji
Družinski pratiki
ki se že zopet dobiva v knjigarnah, trgovinah ln trafikah. Gre namreč za razpisanih 20 knjižnih nagrad, ki jih ne sme zamuditi.
stanek prinese ipodatke, koliko kvadratnih metrov površine bo letos imel zasejane in zasajene z vrtninami (po možnosti z nadrobno opredelitvijo vseli kultur), koliko kvadratnih metrov ježe obdelane z zimsko zelenjavo (n. pr. z zimsko Spin aro, solato in motovil-cem) in koliko kvadratnih metrov ima zasteklenele površine (oken na zaprtih gredah) za vzgojo sadik in zgodnje zelenjave. To prijavo naj vsak zase pregledno napiše na pol pole papirja in zraven svoj natančen naslov, na shodu dne 24. januarja pa naj to popisnico takoj odda, da bo v zvezi z uradno evidenco služila za odmero ipomoči posameznim pridelovalcem.
Varčujte z vodo!
Poškodovana, razsnta ali nezadostna zavarovanja okenskih odprtin so brez vsakega haska oziroma še povečajo nevarnost poškodb v zaklonišču. Zato je toka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takim zavarovanjem, ki bo svojemn namenn res služilo. Vsako tako zavarovanje mora segati vsaj 30cm preko robov okenske odprtine ter biti tako pritrjeno in toliko močno, da zadrži zračni pritisk, ne pa, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel ali odpihnil.
Komunistično propagandno središče na Gorenjskem uničeno
Gošarji »o ob »pokrajinsko tehniko« za Kranj in Jezersko
Ljudje, katerih se ni bati
Gorenjska ie nekaj mesecev ni več dežela gošarskih bunkerjev, skritih gozdnih lukenj, v katerih ee jfe vršilo vse podtalno komunistično rovarjenje proti poštenemu gorenjskemu ljudstvu, nehala je biti matica za ne samo deset »tehnike, v katerih se je tiskal boljševiški strup lažnive besede. Večidel bunkerjev je danes že odkritih in porušenih.
Zadnje dni so gorenjski domobranci imeli velik uspeh pri trganju komunističnih p aj če vin na Gorenjskem. Deset fantov iz domobranske postojanke v TupaLičah je odšlo s svojim poveljnikom vred na pohod za gošarji. S seboj so vzeli tudi svojega psa, ki se je že kar navadil na iskanje raznih skrivnih gmajnarskih zatočišč.
Na lovu
Od zadnjih hiš so bilii fantje že zdav-ii i j oddaljeni. Zavili so v strm breg. Voič-jak jo vohal neko sled in je celo deset-nijo vodil za njo. Sla je z enega hriba v dolino, dol in gor, na drugi strani pa ■/.nova dol. Izkazalo se je, da 60 sledili n kega lovca. Torej je bila pot zastonj. Se dve nepravi sledi sta jih navili za dve uri časa. Megla ee je spustila z Zaplate. Skoraj brez sape so vsi prilezli visoko v n. ke skale, dve uri nad potjo. Kmalu se bo ta tura še izplačala, vendar se je vsem čudno zdelo, ker so mirno tega kraja nekoč že prej hodili. Oaz v snegu se je končala nekje v snegu pod skalami. Izza snega je med drevjem in skalami kazal s\oje lesene stene komunistični bunker.
Poveljnik je razpostavil svoje borce. Nekdo se je potihoma priplazil do barake; zaslišal je drdianje razmnoževalnega roja. »Fantje, tehnika!« Strašilnim strelom je sledil klic na predajo. Poveljnik se je postavi! rasno pred vrata. V tem skoči skozi vrata razmršen dedec in vrže bombo pred poveljnika. S tem sd je nespametne® končal svojo usodo. Razumljivo, da je odgovoril na to močen domobranski ogenj. Krogle so v lesenih stenah delale kar cele šive. Med najmočnejšim ognjem pa je skočila skozi odprta vraLa še ena ženska in ei je na ta način ri sila življenje.
V	tej karavli so komunisti imeli »Pokrajinsko tehniko« za Kranj in Sv. Jošt. Siroj je ostal nepokvarjen; v njem so bili v delu letaki s pozivom: Slovenca, vsi v partizane 1«
V	tej luknji »ta bila samo dva človeka, eden je torej padel, ženska pa je ostala živa. Bila pa jo tako umazana, da se je fantom zelo gnusila. Ves čas svojega bivanja v bunkerju se menda ni umila. Padli komunist je bil slikar Dežurno Jože — Branko.
Fantje eo komunistično gnezdo požgali. S seboj pa eo odnesli nekaj vzorcev še ne dot iskan i h letakov, ki so bili namenjeni njim. Med drugo ropotijo so domobranci dobili tudi celo vrsto kotiHi-n,stičnih žigov, naslovov za razne komunistične brošure im lističe. Ljudje vedno bolj vidijo, da bo komuniste položaj zunaj in znotraj tako stisnil, da j>ini ne bo nobene rešitve. Zato se domobrancem javljajo bivši gošarjd, pa tudii fantje, ki so se doma »zabili«, kot pravijo sredinci in na deželi, takim, ki se skrivajo pred onojiniL	i|fr*i-!
Tudi domžalski domobranci so imeli zadnji čas dokaj šil je uspehe. Patrulja je ujela na svojem obhodu dve terenki. Zaradi težke vesti je ena od njiju vrgla bombo, da bi se rešila, pa jii ni uspelo.
Drugi dve patrulji sta pripeljali tni ubežnike od komunistov.
Četrta patrulja je imela še boljši uspeh, ker je dobila med tremi komunisti in eno žensko ludi komunističnega zdravnika-poročmiika, ki je bil že dve ledi med gošarji. Naizaj grede pa je dobila še 7 ubežnikov. Vračala pa se je s 3 brzostrelkami, 7 puškami in več munioije.
Vse to je bilo istega dme, 10. januarja.
»
Na poti v Cerklje
Kdo bi se pred pol leta upal mirno peljati po lepi cesti iiz Kranja proti Cerk-ljam, če je bil še poštenjak, ki je še nekaj dal na stare veljave, katerih so se držati naši predniki tako zvesto? Danes je v jutranjem somraku odpeljal velik potniški avtobus iz Kramja. šofer in neka ženska 6e prepirata, če bo tudi njene sani vzel na avto. SeveJa se je moral šofer ukloniti, ker je pač moški in je ona poleg drugih prednosti imela tudi to, da je bila bratijevka.
Žaromet je prereza! mrak." Daleč naprej meče svojo luč. Sneg ob cesti je tako mehak in raiven kakor preproga v mestnem saloniu. Letos tukaj še ni gazil komunistični kurir; »Pa tudi ne bot, nii dopolni misel gorenjski domobranec.
Mimogrede se ustavimo v nekaterih vaseh in prav tako mimogrede prevozimo pot iz Kranja in še pred sedmo uro zjutraj že budimo nekoliko zasipane vaščane.
Cerklje — kraj sam gotovo poznate, kajti ena najbolj prijaznih vasi v tem kotu so. Ko izluščijo oči vsako posamezno hišo, moremo na mnogih opaziti sledove divjaškega gošarskega napada na Cerklje. Prosvetni dom, v katerem so nastanjeni domobranci, je ves razpraskan od komunističnih krogel, ki so bile namenjene hrabrim branilcem.
Na vojašnici visi črna zastava. Padel je od zahrbtnega komunističnega 6trela, ki ga je oddal znani komunist Cvetko, eden najbolj priljubljenih in veselih fantov med cerkljanskimi domobranci: — 13. t. m. dopoldne je padel domobranec Jagodic Peter, doma iz St. Lenarta iz la-re St Urška gora. Soborci so mu pripravili leip mrtvaški oder v dvorani.
Ker eo svojoi želeli, da bi bil pokojni pokopan na domačem pokopališču, je ob pol desetih krenil pogreb iz Cerkelj prol Št. Urški gori.
Katko naj povem, kje leži ta skrita vasica, ki je kljub svoji skriitosti v teh letih doživela že toliko pretresov. Sprevod 7. avti je po polju proti severu. Eden za drugim gredo domobranci, svojoi in številni ljudje, ki hočejo umrlemu izkazati dcflžno čast !n hvaležnost. Bela krsta in bela duhovnikova oprava se močno odražata od činih postav, katerih vrste ne
spredaj in zadaj silno raztegujejo. Mrzel veter reže v ušesa ter sproti oduaša molitve rožnega venca. Skoraj pred vsako vasjo sprejme sprevod vsa vaška soseska, mnogi pa se pridružijo sprevodu.
Pot gre že pol ure navkreber. Rekli so, da je eno uro v hrib. pa je več. Človeku se iz gozd« ven odpro čudovito lepi pogledi na ravnino, ki se neha nekje pri Kranju, katero poživljajo vasice in cerkve. Človek se nehote vpraša, ali 6e morda ni vredno boriti, da, tudi umreti za to lepoto, ki nam jo lastni bratje hočejo vzeti in jo nakazili z ponarejenimi dragulji. Tukaj mora živeti človek, kakršen je bil skozi stoletja, povezan z Bogom, /.(Milijo itn 6vojinii ljudmi v lepo skupnost.
Domačini se čudijo lepemu pogrebu, eni jokajo od žalosLi, drugi od ganolja. Neki stari ženici je prizor privabil solze v oči in zdihljaj: »Oh, Marija, kako je lo lepo!« ji je ušel iz duše. Spomnila se je na pogreb nekega komunističnega poveljnika, ki so ga zagrebli komunisti na vso naglico na pokopališču in onega drugega tam v grabnu pod grmovjem. Domobranci itn pogrebci se ne morejo stisniti v lepo skromno cerkvico. Na oltarju sloji še velikonočna sveča. Bog ve koliko času že?
Pela črna sv. maša je končana. Cerkev je obdana z močnim zidovjem, za njim je pokopališče. Takoj ob vhodu je grob padlega junaka. Prijatelji iz čete so mu zapeli dve pesmi; njegov poveljnik jo v svojem govoru zajel vso bridkost izgube tako veselega in dobrega fanta in borca. Žrtev pa vendar ne bo zastonj darovana, položena je v temelj graditve novega slovenskega doma. Na gomilo so fantje, dekleta in domobranci položili devet lepih vencev kot dokaz, tla je nn-rotl že izpreglednl slepilne namene komunizma in se od ujegu tudi odvrnil.
Po končanem pogrebu je kmalu zado-nela fantovska pesem iz zbora. Mogočne domobranske pesmi so segle do ljudi, ki so iiineLi solzne oči, na slišijo peti ljudi, katerih se ni treba bati. Skozi dolgo leto so se komunisti tukaj držali in uganjali svoje nasilje nnd ljudmi. Na eni struni je mogočno odmevala pesem od strmega hriba in se je odpev izgubil nekje v zraku nad ravnino. »Mi nismo grobokopi, graditelji smo mi povsod, za naš slovenski rod!«
Kakor bi trenil, smo bili v dolini. Nič nismo bili potrti. Res da je padel najboljši, vendar, ali je da1 kaj več kakor vsak od na« za vse to, kar človek vidi pred seboj, za vse, kar nosi človek ne-izgovorjenega v duši, rad sleherni trenutek ponudi kot prispevek k lepši prihodnosti narodne skupnosti?
Cink, oink, cink veselo zvončkljajo kraguljoi na komatu konja. Proti mestu nazaj. Peljemo se mimo hiše, ki so jo komunisti zaznamovali s smrtjo. Prišli sa iskat fanta, ki je imel od alamoreznice pohabljene roke. Toda moral je oditi z njimi, da bi ga mučili. Ker se je branil, so ga ustrelili
Takih zločinov danes tam, kjer so domobranci ni več. Hvala Bogu, pravijo ljudje tam, koder so spoznali zopet mirne dni in noči. Prej ali slej bodo tudi drugje morali tako reči tudi tam, kjer še danes ošabno naimrdujejo ustnice. Ni takih mnogo, toda še se dobe. Neka stara ženica je živo pokazala, da ve, kaj našimi ljudem še manjka, ko je rekla, da vsak dan moli »za pravo pamet«.
Opozorite na nakupovalnico Socialne pomoči tudi druge.
Komunizem ali krščanstvo?
Domobranska zmaga pri Čatežu
Velika ofenziva proti komunističnim tolpam na Dolenjskem je končana. Prinesla je domobrancem popoln uspeh. Komunistične tolpe so doživele ob tej domobranski ofenzivi tako rekoč kar tri poraze? izgubile so okrog 350 tolovajev, kar pomeni številčno moč ene ccle tolovajske brigade. Domobranci so v tej ofenzivi prertihljali in razkropili vse komunistične brigade, ki so jih že prej le s silo držali skupaj diktatorski komunistični komisarji. Ob tej domobranski ofenzivi pa so sc tudi najbolj skrhala vsa nesmiselna pričakovanja, ki so jih nekateri tolovaji s tako velikimi nadami gojili zaradi Titovega »zadnjega« poziva. In prav oh roku tega poziva komunisti doživeli najhujši poraz!
O prvem delu ofenzive, ki je domobrancem prineslo tako velike uspehe, smo že poročali. Ljudje po Dolenjskem so zopet videli, kako pulila so govorjenja komunističnih komisarjev, ki so nekaj dni pred ofenzivo še bahato govorili, da je sedaj konec domobranskih zmag, kajti sedaj so vse komunistične brigade strnjene v eno skupino. Tako so nn večer pred praznikom sv. Treh kraljev tolovaji priredili v Ajdovcu miting. Nn tem mitingu je govoril tudi komandant komunistične brigade Raeo. Hvalil se je, da n jegova brigada nikdar ne beži in da bodo vaščani v prihodnjih dneh /e videli, kako bodo domobranci bežali, če si bodo
upali brigado napnsii. Drugi dan so domobranci brigado nupatlli- Tolovaji so so postavili v brun, a borba je bila kratka. Komunistična brigada je pustila 38 mrtvih tolovajev, izgubila na begu tudi svojo zastavo in dobro pokazala, kakšne hrabrosti so navajeni tolovaji. Uspeh .prvega dela domobranske ofenzive se vidi najlepše v tem, da je število tolovajskih čet, ki ^o že tako zelo maloštevilne, padlo na tretjino. Zadnje liorbe so tudi pokazale, tla se tolovaji ne upajo postaviti proti domobranskim bojnim skupinam, ie niso zbrane vse brigade skupaj. Pokazalo se je, da ena tolovajska brigada ni kos eni domobranski četi.
Po enodnevnem odmoru so domobranci Meničnninove bojne skupine nadaljevali s jtohodom na komunistično tolpo. To pot se boji niso vršiti v Suhi krajini, temveč so se premaknili proti severu okrog Čateža in Mirne peči. Domobranci so bili na pohodu štiri dni. Pregledali so ves teren se; verno od Trebnjega. V drugem delu ofenzive ipa sc komunistične tolpe niso več upale upirati prodirajočim domobrancem. Boji so bili le prvi dan. Domobranska bojna skupina se je neopazno približala komunističnim položajem v okolici Čateža. Nu položnem hribu je bil razpostavljen komunistični bataljon Dolenjskega odreda. Domobranci so tolova-« napadli s tnko naglico, da je imela komunistična tol-
Na to vprašunje odgovarja »Krik tiovenske zemlje«.
Slovenska zemlja kriči po boljšem j:>du, da ne bo nikoli več gledala takih grozot, kakršne gleda zdaj.
Boljši rod pa more biti .samo, — čc bo veren!
Ali še kilo dvorni, (la je ljudem ;\cru potrebno? Ali se zdi komu pretirano, če zahtevamo za našo mladino versko vzgojo?
Papež je v enem svojih govorov rekel takole: »Stiska sedunjega časa nu ves glas oziuiuju, da ima krščanska vera prav. Bolj pretresljivo l>T tega noben govornik ne mogel povedati, ko se je velikansko drevo protikrščanskih zmot in zablod razkošatilo do neba, so na njegovih vejah dozoreli nepopisno grenki sadovi. In ti sadovi tako zgovorno obsojajo imenovane zmote, kakor bi s samimi besedami ne mogla storiti nobena obramba krščanskih resnic. Ko bo človeštvo grenko čnšo sovraštva in nasilja izpraznilo do dna, se bo naveličalo hoditi po ccstah /mole. Takrat bo resnica, ki jo oznanja, in I ljubezen, ki jo uči, pomagala graditi i nov boljši svet.«
»Po njih sadu jih boste spoznali,« je rekel Kristus »ali se bere grozdje s trnja in smiikve z osntu?«
Vi še dvomite, če je v krščanstvu rešitev sveta, ali je v komunizmu? Poglejte njiju sadove! Poglejte v Rusijo iu poglejte |m> ljubljanski pokrajini!
Kdor i/, tega, kur tlela komunizem in kar dela krščanstvo, ne spozna, kuj je bolj pravo, s tem ni več mogoče govoriti. Voličku tudi zaslonj dopoveduješ in dokazuješ, kaj je pravo in kaj je krivo, kuj lejio in grdo. Kdor v tem še zdaj omahuje, pri tem ne govori zdrav razum, ampak slepu strast.
Nebesa na zemlji obeta komunizem. Ali se ne smejete?! Kaj si drznejo trdili! Da le kdo more verjeti take nbotnosti! Pekel du, — a ne nebesa! Rop, poži^, umor, opustošenje, razdejanje, preganjanje, suž.nost, jok, krik in obup, — to so komunistična nebesa! Pa če bi tudi vsega tega ne bilo, — odpravite prej vse bolezni in liolečine. ki tarejo ljudi, posušite vse sol/e, ki teko po zemlji, ubijte smrt, da ne bo več kosila, preden govorite o kakih »nebesih«! In čc bi tn nazadnje tudi res bila, kuko dolgo bodo pn trajala? Kaj pa je 50 ali 71» let? Kot blisk hitro ImmIo minula. Danes smo, jutri nas več ne bo. Kdor nebesa na zemlji obeta, jc slepar; in kdor verjame, jc bedak!
Na tuke liinanice ljudje gredo, take bedarije verjamejo, za takimi ideali dirjajo! Tega pa ne verjeti, kar jc res" Resnična nebesa, ki nam jih Kristus obeta, pa odklanjati in zametavuti! O slepote človeške! O, uliogi ljudje!
pa č-ts samo za beg. Bojna skupina pa je dobro vedela, k-tkšno navado imajo komunistične tolpe. Zato je hrib pra voensno obkolila. T ako so bežeči tjlo-vaji tudi na drugi 3ti'ani pohočja naleteli nn domobrance. V boju je padlo 21 tolovajev, U pa so jih domobranci ujeli. Med ujetniki je bila večina Sta jcrcev, k: so jih komunisti pred krat kim poslali v komuni f it no tolpo. Prej so te mobilizirance vodili v Prcdgra-du ob Kolpi.
To je uspeh drugega dela domo bran>ko ofenzive, ki je imela namen za 15. januar komunističnim tolovajem pokazati, kaj mislijo domobranci v tem letu narediti z rdečimi tolpami.
Posvečuj Gospodov dan!
Malokatera dolžnost je naše prednike tako trdno vezala in malokateri zapovedi so tako zvesto služili, kakor tisti, ki je velevala: »Posvečuj Gospodov dan!« Ko je v 6oboto pod večer ali na večer pred praznikom zvon pri fari oznanil delopust, je skoraj kakor na mah zastalo vsako težje delo na kmečkih domovih. Če so kje spravljali še seno pod streho aH požeto žito v kozolce, so ob glasu zvona na vso moč pohiteli, da je delo bilo prej opravljeno. Nato so se brž lotili važnega predpraznškega dela: Treba je bilo počistiti hišo razne navlake, jo poribati, očistiti posodo, pobrisati prah, pomesti dvorišče in cesto pred hišo, da je drugi dan bilo v hiši in okoli nje res vse nedeljsko in prazniško. Ko je bila živina v hlevu opravljena in so ljudje po-večerjali, so se moški lotili drobnega dela, da so hiteli čistiti konjsko opremo in komate, da so se svetili, kakor novi. Čistili so svojo obleko in pripravljali vse potrebno, da bi sc v nedeljo bolj prazniško postavili. Prav tako so ženske po večerji brž pomile posodo in pospravile kuhinjo ter shrambe, da so se mogle lotiti svojih drobnih pripra*v za nedeljsko jutro. Ko so skupaj odmolili svoj rožni venec, ki je od nekdanjih časov bil slovenska skupna molitev, so v pričakovanju Gospodovega dne legli k počitku, ki je za marsikoga marsikje prav to noč bal mnogo krajši kakor ob delavnikih.
Zlasti oddaljeni kraji po zimi so se v nedeljo zjutraj budili že davno prej, preden je zazvonilo dan pri farni cerkvi, do katere je bilo morebiti v snegu in burji po dve uri hoda. Kjer so ime.li prvo mašo že ob pol šestih zjutraj, so oddaljeni hribovci morali vstajati v nedeljo zjutraj že ob treh, da so pravočasno prihajali k božji službi. Vsi premrli od mra-zt so včasih prihajali v cerkev, kjer so v zbrani molitvi vztrajali do konca, da so potem hiteli domov, odkoder so se
drugi že pripravljali k deseti maši. Nekateri od vsake hiše pa po prvi ali drugi maši niso kar hiteli domov, marveč so ostajali pri fari, kjer so »čakali«. Tako 60 rekli, če so hoteli povedati, da bodo počakali še popoldanskega krščanskega nauka. In so nekateri res tako »čakali«, da so kar ob svojem ostajali v cerkvi tja do treh popoldne, ko so se šele napotili domov, kjer so bili deležni postanega obeda, ki je bil hkrati tudi večerja.
To je bila velika žrtev, ki so jo naši podeželski ljudje doprinašali, ko so hoteli služiti svojemu Bogu. V molitvi in takih udanih žrtvah jim je mineval Gospodov dan, ki ga ni smel onečastiti noben opravek, ki bi bil količkaj podoben, hlapčevskemu delu. Živino je sicer bilo treba nakrmiti in napojiti. Toda rezanica in seno za pokladanje jc bilo že od sobote pripravljeno. Prašičem je sicer tudi v nedeljo bilo treba kuhatL ampak vsa svinjska krma je bila že v soboto pripravljena, da jo je bilo treba lc v kotel deti.
Bili so sicer časi, ko je sila včasih velevala, da so morali tudi spraviti pod streho poprej pokošeno seno, če je grozila moča in velika škoda. Navadno so ljudje v nedeljo zjutraj prisluhnili, alf je gospod s prižnice oznanil, da smejo v nedeljo spravljati seno, kar se je godilo le takrat, kadar je poprej vedna moč« zavlačevala spravljanje sena. Pa so šc bili trdni kmetje, ki niti na gospodovo dovoljenje niso hoteli tega dne prijeti za vile in grablje, kaj šele, da bi bil kdo pograbil koso, da bi šel kosit. Sveža krma za živino je morala biti nakošena že v soboto.
Naši verni slovenski predniki so nad vse spoštljivo obhajali C«>spodovo dni in jih niso skrunili s hlapčevskimi deli, kakor se je to dogajalo in se godi dandanašnji. Po nv^lih se je začela ta nekr-
ščanska razvada ter nazadnje zašla tudi na krščansko podeželje. Marsikateri dela vec v mestu se ni sramoval zidarskega opravka v nedeljo ali celo na velik praznik. Marsikdo je s posebno naslado ravno v nedeljo prekopaval svoj vrtiček drugi je na praznik sv. R. Telesa v svoji delavnici koval, da je odmevalo daleč okoli, kakor bi se hotel na ves glas ro gati božji zapovedi. Izgovarjali so se taki skrunilci: »Zaslužiti moramo, smo reve ži!« Popoldne pa ni bil revež, ko je vse popoldne pijan presedel v krčmi s tako trdovratnostjo, da je tam sedel še ves ponedeljek ali celo torek. Pa v mestu se mlačni kristjani niti zgražali niso zaradi tega. In nazadnje je ta razvada začela prehajati tudi na tiste kmečke ljudi, ki jih je bil zgrabil življenjski materializem da so reki:: »Škoda je časa ob nedeljah da bi lenarili, ko se pa lahko toliko postori in toliko zasluži!«
Bilo jim je škoda časa in tistih par, ki so jih morebiti iz svojega nedeljskega dela k j« ujeli, ni pa jim bilo škoda božjega blagoslova, ki je s tem delom bil izgubljen, ni jih bilo strah božjega prekletstva, ki je moralo pasti na tako delo.
Zdaj se čudimo, kako je mogoče, da smo zaslužili tako kazen, s kakršno zdaj Gospod Bog obiskuje našo deželo. Kaj bi se čudili? Le to pomislimo, kako malo smo ostali zvesti izročilom svojih dobrih prednikov, kako grdo in nezvesto smo ravnali z božjimi zapovedmi in se s svojim ravnanjem rogaii samemu Bogu. To premislimo, v to se zamislimo ter skle-nimo, da bomo svoje domove in svojo domovino po tem razdejanju, ki smo ga več ali manj tudi mi sokrivi, tako obnovili, da bomo v svojih srcih obnovili tudi staro slovensko zvestobo Bogu in sveti božji cerkvi v vsem, zlasti pa v spoštovanju Gospodovih dni. Tako bo vse naše prihodnje delo spet deležno božjega blagoslova.
No, če nočete pravih nebes, imejte svoje! Mi s takimi nismo zadovoljni. Mi hočemo vse kaj boljšega in lepšega. Mi hočemo biti večno srečni! In prepričani siuo, da na5 naše upanje no I jo varalo, kakor jo rekel veliki sv. Pavel: »Vem, komu sem veroval, vem, zukaj verujem, in prepričan sem, du mi moje plačilo ne otfi.le «
O, kako nebeško lepa je našo vera J Po tem kratkem bednem življenju bili večno srečen — kaj pa liočeie lepšega n lioljšegu? Pruv je rekel isti Pavel, la ima v primeri s tem vse drugo zu ilalo in smeti. In te neskončne sreče ljudje ne marajo! Ljudje, ki /n vsako kapljico zemeljskega veselja dirjajo tia vso strani in sc zanje trgajo in pulijo in pobijajo zu žive in mrtve! •
A zakaj pa krščanstvo človeštva ni bolj osrečilo? Zakaj pil, če je krščanska vera tnko Ic|ki, toliko gorja, toliko krivic, toliko zatiranja, toliko bede nu svetu?
Zakaj? Zntp, ker se ljudje niso po njem ravnali. »Krščanstvo je od|>ove-ulo.f pravijo. Ne krščanstvo, — vi sto odpovedali, ki tako govorite. Krščanstvo samo na sebi je čisto, brezmadežno, zmožno človeštvo osrečiti. A treba je po njem živeti in se ravnati. Zdravilo, če jc še tako močno, ti ne koristi, če ga ne rabiš ali čc ga prav ne rabiš; jed, če je šc luko izvrstna, ti ne zaleže, ce je ne vzumeš; suknja te nc ogreje, če jo, namesto tla jo oblečeš, po tleli vlečeš.
Gotovo jc, tfa čc bi ljudje tako živeli, kakor zahteva krščanstvo, bi bilo v>e drugače na svetu, kakor je. Nebes bi nc bilo, ker jih nikoli nc bo, a lepše bi bilo. Kdo more lo tajili? Poglejte življenje listih, ki res po veri žive, in tistih, ki |ki veri ne živel »Zakaj je več moških po ječah ku kor žensk.« jo vprašal nekdo. Odgovor je bil: »Ker jc po ccrkvah več žensk kakor moških.« Zakaj so ljudje sploh po ječah (izvzeinši izjemne ra/.inerel: zato ker so po veri živeli — ali zato ker niso živeii? To pove vse.
Svet so pogre/n v barbarstvo, smo rekli. Zakaj? Zato ker sc jc imjrre/nil v brezverstvo. Če smemo reči: v poganstvo. I oda staro poganstvo je bilo veliko boljše od sedanjega. Pogani so imeli krive bogove, a imeli so jih in spoštovali so jih. In imeli so templje, svetišča, pu jili niso |»ožigali in podirali, kakor delajo komunisti z našimi. Samo Hcrostrat jc zažgal tempelj Dia-nc; zato se njegovo ime v zgodovini še danes imenuje in se bo vedno imenovalo s sramoto in zaničevanjem.
Zdaj pa nobenega Bogu! Tega svet do današnjih ča<ov še ni slišal. In ne lc |M)/nati ga nočejo, — pobijajo ga z vso strastjo; poteptali, poinandrali bi ga rudi, spomin nanj na zemlji zbrisali. Ti revše človeško, kaj boš naredilo proti Bogu?! »On, ki v nebesih stili se jim smeje iii Cospod jih zasmehuje,« govori Sveto pismo. Ko bi se pikapolonica zaganjala v Triglav, da ga bo prekucnila, bi sc smejali. A pikapolonica bi bila še orjak proti Triglavu v primeri z ubogim človekom in vsemi ljudmi na zemlji proti Bogu vsemogočnemu.
A glejte človeške zlobe! Saj ne trdijo, da ni Boga, — nobeden nam šc ni skušal dokazati, da ga ni — toda drugega l>oga postavljajo nn oltar, pravega Boga pa preganjajo in sovražijo. Čujte: njih bog so rop, požig, umor! Ali je svet žc kaj takega slišal? Ali ni to ljudstvo zblaznelo?!... O nekom se je pn celo slišalo, da je rekel: »jaz želim priti v pekel, da bom lahko zmerom Boga sovražile... Ali je mogoča večja sle|K>ta in zloba?!...
Kam smo padli, da se v slovenskem jeziku knj takega govorili
Iz Spodnje Štajerske
Spodnje Štajerska jn tudi v novem letu pripravljena zu hoj. — Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, se je v prvih dneh novega leta zbral politični /.bor vaditeljev okrožij Maribor-mesto in podeželje, Celje in Trbovlje, tla bi z velepo-zivi [io zveznem vodji Francu Steindlu sprejeli borbene smernice za leto l!)4.r>. — Zborovanje v Mariboru, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki oborožene silo in gospodarstva je vnovič pokazalo, dn je Spodnja štajerska tudi v lotu 1045 pripravljena za bojevanje in bo še nadalje izrabila vse sile. da bo tako imela tudi svoj delež za dosego končne zmage.
Dne (5. januarja t 1. je govoril zvezni vodja voditeljskemu zboru okrožja Celje. V svojem gorečem govoiu je zvezni vodja obrazložil politični in vojaški položaj. Zlasti je v tukajšnji ogroženi obmejni deželi potrebno, je dejal, da se ustanovi železna bojna fron'8. Prej ko slej je cilj obnovitvenih det nespremenljivo trden.
Z vso vnemo se je zvezni vodja spomnil vseh tistih Spodnještajercev, ki so so narodnostno tudi v teh hudih časih tako strumno obnesli in je slednpč vzkliknil: >K najvažnejšm borbenim geslom leta 1045 spada /.a Spodnje Štajersko zapoved: Boj boljševiškim sovražnikom! Bodi da uganjajo svoje zločinsko početje |K) gozdovih, bodi da kod drugod pomagajo sovražniku, vsi so zapisani poginu!« Slednjič je zvezni vodja pozval vse navzoče, da nnj bodo tudi v teh bridkih časih dejansko zvesti državi in naj vse storijo za bodočnost in končno zmago. — Dne 7. januarja t. 1. je bil tudi v Trbovljah vele-poziv, kjer je zvezni vodja Steindl govoril političnim voditeljem.
Smrt rudarja. Umrl jc najstarejši, vpokojeni rudar v Zagorju Jožef Jesilt v starosti 92 let. Jesilt jo skoraj 50 let deloval kot tesar v rudniku.
Naročite se na Slovenčevo knjižnico!
✓
Stran 4
»SLOVENEC«, četrtek", 18. Januarja 1945
»!«▼. 13
Prejšnjim »Domoljubovim« naročnikom
Kakor doslej bodo prejšnji »Domoljubovi« naročniki tudi poslej dobivali v zameno vsak teden četrtkovo številko »Slovenca«.
Že doslej je »Slovenčeva« četrtkova številka skušala vsaj malo nadomestiti »Domoljub«. V prihodnje se bo uredništvo potrudilo, da bo »Domoljubove« prijatelje in naročnike še bolj zadovoljila, ker bo prinašala važnih stvari, ki zanimajo bivše »Domoljubove« naročnike.
Zato vabimo vse bivše »Domoljubove« naročnike in prijatelje, da pridno segajo po četrtkovem »Slovencu« ter ga posebej naročajo.
Naročnina samo za četrtkovo številko »Slovenca« je tale:
Kdor mesečno plačuje, je naročnina za vse leto 96 lir.
Kdor plača za vse leto vnaprej, plača 70 lir letne naročnine.
Hkrati prosimo dosedanje »Domoljubove« prijutelje, naj nam z dopisovanjem in nasveti pomagajo, da bo ta številka čim bolj pestra in zanimiva in da se tako med nami ustvari tista prisrčna notranja vez, ki je nekdaj vezala bivši »Domoljub« z njegovimi naročniki.
UREDNIŠTVO »SLOVENCA«

t Jurij Lambizar
ravnatelj v Salezijanskem zavodu na Rakovniku
Včeraj popoldne je po kratki, a hudi bolezni nenadoma umrl v Leoni-šču g. Jurij Lambizar, ravnatelj Sa-lezijanskega zavoda na Rakovniku. Ta žalostna novica je silno pretresla ne samo rakovniško družino, ampak tudi vse njegove številne prijatelje ter znance in ožje rojake. Saj je bil pokojnik povsod znan in jako priljubljen.
Rodil se je 25. februarja 1. 1905. v Plešivcu (Skale pri Velenju) iz poštene kmečke slovenske družine. Že zelo zgodaj je začutil v sebi poklic za duhovniški stan. S tem svetlim vzorom v duši je 6topil na trnovo pot slovenskega študenta. Med šolanjem se je seznanil s sa-lezijanskimi ustanovami na Slovenskem. Svetniška podoba sv Janeza Roška ga je tako privlačevala, da se je posvetil Bogu v Saleztjanski družbi. Leta 1923. je vstopil v salezijanski noviciat na Radni, naslednje leto pa se je zavezal z redovnimi zaobljubami.
Po končanem bogoslovju, ki ga je opravil na Rakovniku, je bil 1. 1993 posvečen v duhovnika. Kot duhovnik in zvest sin sv. Janeza Roška se je udej-stvoval predvsem med mladino, najprej v zavodu na Rakovniku, potem v Mar-tinišču v Murski Soboti in zadnjih osem let zopet na Rakovniku, kjer je bil dolgo časa upravnik »Knjižic«, zadnja leta vodja preseljenske pisarne in končno duhovni voditelj verskih organizacij med dijaki; kot lak je opravljal veliko in pomembno delo, čeprav to ni bilo zmeraj na zunaj vidno.
Še lepše pa so se pokazale njegove voditeljske sposobnosti, odkar je bil lani meseca julija imenovan za ravnatelja Salezijanskega zavoda na Rakovniku. Z apostolsko vnemo in mladostnim ognjem se je lotil težkega dela; sobratom in gojencem — bodisi tem, ki so zdaj v za vodu, bodisi tistim, ki kot domobranci stoje na braniku domovine, bodisi tistim, ki so raztreseni kjer koli po svetu; vsem je postal skrben oče in vodnik, ljubeč svetovalec in sočuten tolažnik.
Saj je bil pokojni gospod že po značaju izredno nežen, blag in ljubezniv, tako da si je vsakogar v hipu osvojil. Istočasno je bil silno uvideven, tako da je imel razumevanje za vsakega človeka; hkrati pa je znal nastopiti odločno in brez obotavljanja, kadar koli so to razmere zahtevale. — Za ravnatelja v vzgojnem zavodu je bil kakor rojen. Za bogastvo njegovega notranjega življenja je bila značilna zlasti njegova otroška pobožnost; na zunaj p^ je bi! vzorno vesten v izpolnjevanju duhovniških in rodovniških dolžnosti. Imel je tudi lepe govorniške zmožnosti, ki jih pa ni mogel prav razviti, ker je bil telesno slaboten in šibkega zdravja.
Zahrbtna bolezen je v njem glodala že več kot 20 let; vendar se je pokojni
gospod ravriatelj v zadnjem času do dobra opomogel; zdelo se je, da bo svoji težki službi povsem kos. Pa se je pred dnevi nepričakovano prehladil pri izpolnjevanju svoje vzgojiteljske dolžnosti; sledila je pljučnica, ki ji jo včeraj pod-
Ko ob njegovi prezgodnji smrti vdano sklanjamo glave pred nedoumljivimi sklepi božje Previdnosti, si želimo in prosimo le eno: >Gospod, pošlji nam še dosti takih duhovnikov! Njega pa poplačaj za vsa dobra dela z neminljivim plačilom !<
NOVI GROBOVI
-f- Rozalija Bevc. Izdihnila je gdč. Rozalija Bevc, gospodinjska pomočnica. Blago rajnico bodo pokopali v petek ob 9.30 iz kapele sv. Antona na Žalah.
"t" Anton Cvcnkel. 16. t. m. je v
Grosupljem umrl g. Anton Cvenkel, veletrgovec v Sv. Petru v Savinjski dolini. Rajnega bodo pokopali v četrtek v Grosupljem.
■f Ivanka Bujec. V Bogu je zaspala gospa Ivanka Bajec roj. Virant, žena lekarniškega laboranta v pokoju. Pogreb blage matere bo v četrtek ob tO iz kapele sv. Frančiška na Žalah.
"t" Jože Jaklič. Po dolgem trpljenju je za vedno zatisnil oči g. Jože Jaklič, železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v petek ob 9 iz kapele sv. Krištofa na Žalah.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožulje.
Mislim, dn ne verujem v Kristusn in ga ne izpovedujem tako kot otrok, nmpnk dn je skozi ognjeno peč dvomov šlu moja hosann.
(Dostojevski.)
Koledar?
Četrtek, 18 prosinca: Petrov stol v Rlmn; Pavel, apostol: Priska. dev. in mučenicu. Petek, 19. prosinca: Kanut, kralj in mučenec; Marij, mučenoe; Pija, mučeniea; Germanik, mučenoo.
Kino Matica: »Vznemirjena srca« ob ln 18.
Kino Union: »MoJa prijateljica Jožica« ob 15.45.
Kino Sloga: »Modra lisica« ob 16 in 18.
Lekarniška služba:
Notno s I o t b o Imajo lekarne:
mr. LeuRtek, Resljova cesta 1: mr. J*"' hovec, Kongresni trs 12. in mr. Komotar, Vič, Tržnška ceeta.
Če prodate nakupovalni« Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, pomagate revežem. Koristite pa tudi sami sebi, saj dobite za blago in predmete lep denar
•OiidalnlJm ihnplai JadpaniHn prlmorlr-
RADIO L3UBL3ANA
Dnevni spored za 18. Januar:
7 Poročila v nemSčinl — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovonsčini — ■J Poročilu v nemščini — 12 Napoved sporedu, nato: Opoldanski koneort - 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12 45 Salonski orkester, vodi A. Dermolj — 14 Poročila v nemščini — 14.la Od dveh do treh. šare meh — 15 Prenos osr. nein. »poroda (glasbil) — 17 Poročila v nomščini in »lovon. — 17.15 Na harmoniko igra Jožo Povše — 17.45 Glns Slovenskega domobranstva — 18 PronoH V. sinfonlčnegn koncerta pomnoženoga radijskega orkestra iz veliko unionsko dvorane, dirigent Fordinand llerzog; v odmoru prlbl. oh 19: Poročila v slovenščini — 21 Prenos osr. nom. sporeda: II dejanje oporo »Kavalir 7. rožo« (Itihard Strans) — 22 Poročila v nemščini In napoved sporeda — 22.15 Glasba pred polnočjo.
Qko&*te novice,
Stolna kongregaclja Marijinega varstva
Ima redni sestanek v potek, 19. t. m., ob 16 v kongregacijskl kapeli. Udeležba obvozna.
Železniškim vpokojoncein v vednost. Razlika na davku In obrambnem skladu za čas od J. 7. 1944 do 28 . 2. 1945 se bo vrnila vsom vpokojencem obenem s pokojnino za mesec mareo t. 1.
Pisalne stroje In radio aparat« ter rezervno dole kupuje po najvišji dnevni eenl tvrdka Everest, Prešernova ul. 44.
Boljša nalivna peresa stalno knpnje tvrdka Everest, Prešernova nI. 44.
Zlatorog — najnovejši gorenjski ilustrirani časopis. Zahtevajte ga v vsaki trafiki. Stane 2 liri.
Zaradi nujnih tehničnih det amhnlsnca na očesnem oddelku splošne bolnišnice v LJubljani ne posluje do preklica.
V vsaki tratiki zahtevajte najnovejši gorenjski ilustrirani časopis Zlatorog.	,
I)r. Tavčar-Konvalinka ordinira ln obso-va zaradi električnega toka ob nedeljah od 9—11 ter v torek ln petek od 18.30—15.30.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Živilski trg prvi dnn Srcdozimccv
V	sredo se je začela doba Sredo-zimcev, ko se zima in inraz prelomita in postnja sonce čim toplejše, kolikor boij narašča dan. Sv. Anton puščavnik, prvi Sredozimec, je naklonil zaradi milejšega vremena nekoliko živahnejši promet na trgu. Na prvem otoku je bilo postavljenih več klopi, na katerih so ženske prodajale pičlo zelenjavo, peteršilj, korenje in nekaj zelj-natih glav. V dober kup je šla predvsem čebula, ki jo jc bilo na I. živilskem otoku dovolj na izbiro ter so bile snega odkidanc vrste vse postlane s čebulnimi rjavimi listki. Čebulo si je lahko nabavila skupina B družinske nakaznice. Ostnli dve skupini prideta pozneje na vrsto. Pred 50 leti na dan sv. Antona puščavnika je močno snežilo. Takrat je bil živilski trg še pred rotovžem. Na ta dan, tako pripovedujejo stare Trnovčanke, ni bilo na tem trgu nikogar.
Razdelitev krompirja je končana
V	sredo 17. t. m. je bila razdelitev krompirja med potrošnike končana.
Kmečka posestva se otresajo dolgov
Lani je bilo na 642 nepremičninah vknjiženih za 125,924000 lir raznih hipotečnih posojil in kreditov, ki so bili v pretežni večini vknjiženi na zemljišča in hiše v katastrskih občinah Ljubljane, nasprotno pa so bile intabulacije posojil na bližnje podeželje, spadajoče pod ljubljansko okrajno sodišče, izredno redke. Kmečka posestva se sedaj v vojnih letih ne zadolžujejo s hipotečnimi bremeni, nasprotno se otresajo vseh prejšnja leta na njih slonečin posojil in bremen. Kmečka gruda postaja vedno bolj vseh hipotečnih bremen prosta. Boben, ki je poprej poganjal to ali ono posestvo v bližnji ali daljni okolici Ljubljane na kant, je utihnil v letih vojne vihre. Zemljiških dražb ni. Umni in trezni kmečki posestniki so sedaj tudi pohiteli, da so svojo grudo zavarovali pred hujšimi liata-strofami in so svoja posestva primerno uredili tudi v zemljiški knjigi, kar nain pričajo mnoge zemljiškoknjižne vloge.
Res so bila lani vknjižena milijonska posojila, toda izbrisani so bili tudi tudi številni dolgovi. Kaj nam pove zemljiška knjiga o izbrisih v lanskem letu? Zemljiškoknjižni urad je lani zaznamoval pri 320 posestvih izbris posojil v znesku 35,960.300 din, predlanskim pri 350 zemljiškoknjižnih vložkih za skupni znesek 32,230.''450 lir ter v letu 1942 pri 466 vložkih za 51,840.740 din. Taki so izbrisi nekda-
njih predvojnih, dinarskih posojil v treh vojnih letih I
Kako je z izbrisi novejših posojil v lirah? I'i so za gospodarske prilike vojnih let poučni! Zemljiškoknjižni urad je lani zaznamoval 122 predlogov za izbris posojil v znesku 7,815.000 lir, ko je bilo predlanskim 120 predlogov za 5,281.000 lir in leta 1942 za 4,643.000 lir.
Kakor druga leta, je bilo tudi lani izbrisano znatno število še prav starih kronskih in goldinarskih posojil in dolgov. Pri 52 posestvih je bilo lani izknjižonih za 898.000 K posojil, pri 9 nepremičninah pa za 12.558 gld. — Predlanskim so pri nekaterih vložkih bili izbrisani kronski dolgovi v znesku 2,663.800 K in 29.510 gld, v letu 1942 pa 2,295.300 K in 14.500 gld.
Zadnja leta je zemljiška knjiga potegnila rdečo črto čez prav stare goldinarske dolgove, ki so segali 80 in celo 100 let nazaj. Stari dolgovi so bili navadno vpisani na okoliških kmetijah in so sc v knjigi vlekli od roda do roda, čeprav so bili že davno plačani, a se zanje nihče ni zmenil, dokler se ni novi mladi gospodar pobrigal, da je svoje posestvo v zemljiškoknjižni knjigi očistil take navlake, kar je dostikrat združeno s jirecejš-njimi stroški, poti in sitnostmi.
Naj na koncu zapišemo še zanimiv pojav, da so začeli zasebniki, ki razpolagajo z večjo gotovino, dajati na nepremičnine v Ljubljani primerno
Uvedena je bila pred tedni. Vsaka oseba je na odrezek št. 32 krompirjeve nakaznice prejela po 1 kg krompirja, ki je bil uvožen iz Nemčije. V Ljub-jano je prispelo do 10 vagonov kromiiirja. Cena na drobno je bila določena na 4.80 lir kg. Zaradi dolgega prevoza je krompir namrznil. Gospodinje so bile zato že takoj pri začetku razdeljevanja opozorjene, da morajo krompir hraniti na mrzlem, ne na toplem kraju. Mnoge gospodinje so far* nalc, da niso mogle krompirja skuhati, da se jim je pokvaril, druge pa so nasprotno znale recept, po katerem se jim je posrečilo, dn st) iz zmrznjenega krompirja napravile prav dobre jedi. Ni šel niti košček v nič in v odpadek. Kako? Krompir so najprej le umile in očistile v mrzli vodi. Nato so cele, neolupljene krompirje dale v vrelo vodo in pustile, da se je skuhal. Nato so vodo odcedilc in ponovno nadaljevale s kuhanjem v novi vreli vodi. Na tn nnčin Skuhani krompir je bil prav dober, brez vseh znakov zinrzline, bil je tnk kot navaden krompir in prav dober za jed.
Posestne spremembe
Družba »Emona« je prodala Lovru Zorcu in ženi Frančiški Zorčevi, posestnikoma na Viču, njivsko parcelo štev. 620/8 v obsegu 4889 m' in travniško parcelo štev. 621/1 v obsegu 507 ni spadajoči pod kat. občino Vič, za 320.000 lir. — .lurca Miroslava, posestnica, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4, je prodala Viktorju Lebarju, posestniku v Ljubljani, Ješenkova ulica *t. 2, parcelo štev. 443/7 kat. obč. Šentpetrsko predmestje I. del, v izmeri 462 m», za 78.540 lir. Kvadratni meter po 170 lir.
Razne nesreče in poškodbe
V Malgajevi ulici št. 12 stanujoči zasebnik Anton Drnovšek je bil prepeljan v splošno bolnišnico na II. oddelek z znaki zastrupljcnja s plinom po nesreči. — Na hodniku pred pivovarno Union je spodrsnila in si zlomila levo nogo 62 letna zasebnica Marija Kasteličeva. — Pri padcu si je zlomila desno nogo 55-letna delavka tobačne tovarne Marjeta Grumova. Pri smučanju si je zlomil, ko je padel, desno nogo 20 letni uradnik Slavko Novak.
visoka posojila, seveda proti čednim in visokim obrestim, ko ti zasebniki ne morejo denarja drugje dobička nosneje in brez rizika naložiti. Poleg denarnih zavodov, ki pa vodijo pre udarno hipotečnoposojilno politiko, so se sedaj torej pojavili zasebniki, ki ponujajo posojila na nepremičnine. Znak časa!

Pogreb gdč. Frančiške Mlakar bo danes ob 10.30 iz kapelice sv. Petra na Žalah.

Gospodje s akademsko tzobrazbo bodo imeli molitveno uro v nedeljo, 14. t. m., ob 17 ▼ kapeli Slomškovega doma, Poljanska 6. Molili bomo »Za sveti božični čas« ia knjižice >Ure češčenja«. Posebnih vabil ne bo; vsakdo nnj povabi še svoj« znance ln prijatelje k molitveni uri.
M. II. dr, Bole-Pavll« Marija je odprla privatno ordinacijo v Puharjevl 3-11. Ordinira od 14—16.
Za stare 4n onemogle Ljubljančane v mostnem zavetišču v Japljevl ulici i so podarili uslužbenci Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani, Hacnuetova 2. 500 lir namesto venca na grob pok. Gorjupa Sergija Aljoše. Mostno županstvo Izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v Imonu podpiranth. Počastite rajne z dobrimi delil
S Koroškega
Na južnem bojišču je umrl junaške smrti desetnik Karel Pičko iz Ve-
likovca.
Koroški zdravnik — dober karikaturist. Beljaški zdravnik, strokovnjak za bolezni v vratu, nosu in ušesih dr. Anton Paul se je proslavil tudi kot dober karikaturist in ne le kot zdravnik- Za vojaštvo je narisal dr. Paul kakih 70 humorističnih risb raznih znanih Beljačanov, ki je zanje dobil krog 8000 mark. (Kiirntner Zeitung.)
Žile tobakovega listja so jako škodljive piše »Karntner Zeitung« in pravi dalje: Jako škodljiv del tobaka so vprav listnate žile. Po raziskavah je dognano, da se vprav pri žilah tvori največ katrana in metilnega alkohola, ki jo jako strupen. Katran in metilni ■alkohol sta najbolj škodljiva pri kaji tobaka. Zatorej naj se tobačni izdelki narejajo zgolj iz listov brez žil.
SP0RT
Slovaški hokej. Za zmago ▼ bratislavskem hokejskem tnrnlrjn je bil odločilnega pomona končni količnik med prvim in drugim mo&tvom. Količnik je odločil v Horist SK Bratislave pred HO Bratislavo. Oba kluba sta imela isto Število točk. Na tretjem mestu so ostali Vlsokošolcl, na četrtem pa SK Zillna.
Koledar nemških smnKarsklh prireditev. Nemški smučarji so se v letošnji sezoni pridno podati na delo. Potrudili eo se, da sestavijo sedanjemu času primeren smuški spored. Večina prireditev bo imela krajevni značaj. — 14. t. m. bodo izvedli okrožno tekmovanjo za prvenstvo Bavarske, v tekifl in skokih. — Istega dno se bodo pomerili mod seboj najboljši solnograški smučarji in to za nordijsko prvenstvo. — V okrožju Franken bodo istega dne tekmovali v teku na 10 km. — Prav tako bo priredilo okrožje Ohomnitz nordijsko in alpsko prvenstvo. — Sudotsko okrožje bo priredilo svoje prvenstvo meseca februarja.
KULTURNI OBZORNIK
Še pet pravniških razprav
Danes objavljamo vsebino preostalih petih razprav iz »Zbornika znanstvenih razprav« pravne fakultete ljubljanske univerze.
Dr. Vladimir Murko je priobčil razpravo »Znamke in javno finance«. Ta razprava bo zanimala nele zgolj pravnike, marveč tudi širše nepravniške kroge. Kot ugotavlja pisec, je vprašanje o znamkah zelo zanemarjeno. Pri nas je postalo posebno aktualno zlasti zadnje čase, ko smo dobili nove znamke. — Na vprašanje, kaj je znamka, odgovarja dr. Murko, da je »poštna vrednotica, ki naj olajša plačevanje poštnih pristojbin, t. j. onih zneskov, ki se plačujejo kot odškodnina ali protivrednost za poštne storitve, kolikor jih pošta ne opravlja v javnem interesu brezplačno«. Nato zelo obširno razpravlja o tem, kdo sme izdajati znamke, o njih imenski vrednosti, o koristih od frankovnih znamk, o raznih vrstah znamk, o problemu rabe kolkov namesto znamk, o filateliji kot davčnem objektu, o zvezi med znamkami in javnim kreditom, o drugih poštnih vred-noticah in končno o kazenski zaščiti znamk. Razprava je zelo obširna in pregledno pisana. Ze snov sama ni preveč težka, tako jo bo res vsakdo lahko s pridom bral. Ker se zaradi obširnosti ne moremo spuščati v podrobnosti, naj vsaj gornja naznačitev vsebine opozarja čitatelje na v razpravi obdelane probleme. Poleg pravnikov in ljudi, ki se zanimajo za finančno-gospodarska vprašanja, bo razprava zanimala zlasti tudi filateliste.	,, ,
Prof. dr. Evgen Spektorski je podal prikaz »naturalistične sociologije«. .V
zgoščeni, precizni in naravnost esejistično vzorni razpravi je prof. Spektorski prikazal zmotnost na materialističnem svetovnem nazoru temelječe naturalistične sociologije in pokazal nov razvoj, v katerem resni znanstveniki težijo po reviziji, hoteč sociologijo rešiti naturalističnih spon in jo zopet postaviti na njeno pravo mesto. Naturalizem priznava samo naravo, etos in logos se po njem popolnoma podrejala fizisu. Človeku načelno zanika svobodno voljo. Na-turalisti sanjarijo o »sociofiziki«, »soeio-kemiji« itd., po katerih da moremo o človeku vedeti 6amo to, kar spada v fiziko, kemijo, biologijo. Zastopniki naturalistične sociologije se parazitično opri-jemljejo naravoslovnega nazivoslovja in skušajo z vsemi sredstvi uvrstiti »fizi-kalizem« v terminologijo družbenih ved. Iskanje »socialnega fakta« jih je privedlo k fikcijam. Posebno presenetljiva je vztrajnost, s katero proglašajo naturalistični sociologi v stoletju tehnokracije, socialne politike in napete načrtnosti, da je človek suženj narave in da so njegova svoboda, aktivnost in odgovornost zgolj metafizične izmišljotine. Pisec navaja celo vrsto primerov, kako se naturalistični sociologi zapletajo v neznan-stvene rešitve, ki včasih prehajajo kar v smešnost. V novejšem času, tako pravi dr. Spektorski, pa je dobil sociološki naturalizem občuten udarec od tam, od koder ga je bilo najmanj pričakovati: od fizikov in biologov. Mnogi izmed njih smatrajo za izčrpane vse spoznavne možnosti klasičnega mehaničnega svetovnega nazora. »Ako pa,< tako piše Edding-ton, »ni determiniran atom, tedaj more biti šo manj determiniran človeški duh,
ker se nikakor ne sme reči, da je duh bolj mehaničen kot atom.« Poklicni naravoslovci se danes naravnost čudijo naturalističnim sociologom in imenujejo njihovo sociologijo »psevdosociologijo«. Na koncu dr. Spektorski ugotavlja, da se tudi v moderni sociologiji kažejo težnje po reviziji, ki naj osvobodi sociologijo ozkih naturalističnih oklepov in omogoči pozitivno raziskovanje socialne empirije.
Naš znani strokovnjak za trgovinsko pravo prof. dr. Milan Škerlj je napisal iz svoje stroke razpravo z naslovom »Stvarne mejo zastopne oblasti pri kapitalskih trgovinskih družbah«. Pisec v tej razpravi ugotavlja, ali in kako skušajo novejši zakoni zmanjšati nevarnosti, ki izvirajo iz zastopstva nefizičnih pravnih subjektov. Pri obdelavi tega problema se je pisec omejil na novejše zakone celinske Evrope ter na zastopstvo kapitalskih trgovinskih družb. To vprašanje je nalo zelo natančno obdelal in osvetlil tako s teoretične kakor tudi s praktične plati.
Privatni docent dr. iur. et pilil. Rudolf Trofenik je objavil razpravo »Uporaba tujega kazenskega prava po tuzem-skem kazenskem sodišču«. Pisec si v uvodu stavlja nalogo, ugotoviti mero in način uporabe tujega kazenskega prava po domačem kazenskem sodišču. V poglavju o teoretični utemeljitvi postavljenega problema dr. Trofenik najprej navaja in zavrača ugovore, ki jih navajajo zoper izventeritorialno veljavo kazenskopravnih norm in prihaja do zaključka, da v naravi kazenskega prava ni nobenih razlogov, da bi mogii zaradi niih odrekati določenim pravnim normam izventeritorialni značaj. V tretjem poglavju govori pisec o načinu uporabe tujega kazenskega prava, ki more biti posredna ali neposredna. Za neposredno
uporabo navaja štiri načine. Pri nas veljavno kazensko pravo je ne pozna. Naše kazensko pravo pozna le posredno uporabo tujega kazenskega prava, ki ima pozitivne (§ 9 kz in $ 494 t. 2 kp) ali negativne (§ 8 kz)_ učinke. V zaključku se pisec upravičeno zavzema za uporabo tujega kazenskega prava, ker je ne ovirajo nikaki pravni, t. j. iz narave prava samega izhajajoči, marveč več ali manj politični razlogi. Ti pa temeljijo na fikcijah, ki jih mora vsako resnično stremljenje po resnici zavreči. Dr. Trofenikov zaključek se zato glasi: tuje kazensko pravo mora imeti svojo veljavo tudi izven območja, za katerega je bilo izdano, če odgovarja njegova uporaba načelu logike in večji smotre-nosti, zlasti pa še, če lo zahteva pravičnost. — Razpravo odlikujeta jasnost in preglednost.
Zadnja razprava z naslovom »Usoda zlato veljave v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno« je gospodarsko-političnega značaja in jo je napisal priv. docent dr. Ciril« Želiot. V prvem poglavju je pisec očrtal pomen, ki ga je imelo zlato pred prvo svetovno vojno: bilo je merilo nacionalne denarne vrednosti, bilo je nadalje merilo mednarodnih (medvalutarnlh, deviznih) tečajev, jamčilo je, da sla bili sestavi cen in dohodkov med državami v takem razmerju, kot je odgovarjalo načelu največje relativne gospodarske ugodnosti, kot podlaga denarja je zlato blažilo silovitost cikličnega valovanja in končno je ustvarjalo občutek zanesljivosti in varnosti v gospodarskem življenju. Prva svetovna vojna je naredila konec dotedanji mednarodni zlati veljavi. Države so se morale preusmeriti na vojno gospodarstvo. Po vojni so skušali zopet uvesti zlnto veljavo. Države so po odpravljenih in-flacijah zopet stabilizirale svojo veljavo
na zlati podlagi, toda ta veljava ni več temeljila na kroženju zlatih novcev; emisija bankovcev je bila krita deloma tudi z devizami (s tem pa je bilo močno prizadeto izravnalno delovanje zlatega mehanizma tako v notranjosti držav kot tudi med državami); sprožili in ustalili so se enosmerni tokovi zlata v nekatere države. Posledica vsega tega je bila, da se je povojni mednarodni valutami sistem že po nekaj letih zrušil. Močne države so začele zapuščati zlato veljavo. Nastale 60 štiri valutarno skupine — zlati blok, sterlingov blok, dolarski blok in skupina držav z deviznim nadzorstvom j>od vodstvom Nemčije. Toda tudi »zlati blok« se je kmalu zrušil in iz prejšnjih štirih skupin sta nastali dve: države z regulacijskimi fondi in države z deviznim nadzorstvom. V zadnjem poglavju navaja pisec glavno splošne pogoje za delovanje zlate veljave in končno našteva nekatera predhodna praktična vprašanja, katerih rešitev bi bila potrebna, če sprejmemo hipotezo, da bi po vojni postala obnovitev mednarodne zlate veljave zopet zaželena. Razprava je gotovo zelo aktualna in spada v vrsto najboljših razprav v tem Zborniku.
Na platnicah ima Zbornik pregled znanstvenih razprav, objavljenih v Zbornikih I—XX. Objavljenih je bilo 25 pravnozgodovinskih, 7 cerkvenopravnih, 25 kazenskopravnih, 9 državljanskoprav-nih, 2 negmotnopravni, 5 trgovinsko-pravnih, 5 pravdnopravnih, 8 državno-pravnih, 7 upravnopravnih, 17 narodnogospodarskih, gospodarskopolitičnih in staističnih, 7 finančnopravnih, 10 mednarodno- in medpokrajinskopravnih, 22 pravnofilozofskih, občepravnih in socioloških razprav ter 8 življenjepisov. Pač bogato znanstveno delo v 20 letih, kt tudi »inter arma« ni zamrlo! Dr, M. P.
Skrivnost dvojnikov in soimenjakov
Bolj smo vnuki kot otroci — Skrivnost krvi
Anatole France pripoveduje v eni svojih knjig o nekem vaškem zdravniku, ki je v kmečkem fantu odkril posebno darovitost za tehniko. Fanta je imel tako rad, kot bi bil njegov sin, in je bil ves obupan, ko je fant umrl zaradi vnetja možganske mrene. Čez leto nato je zdravnik videl v bližnjem mestu, v stanovanju svojega stanovskega tovariša, miniaturno sliko dečka, ki je bil na las podoben umrlemu kmečkemu fantu. Kako je osupnil, ko je zvedel, da je bila sličica miniaturni poriret 12 letnega električnega znmstvenika Avgusta Ampera iz leta 1787.
Misel, de ima človek nekje svojega dvojnika, ni prav nič prijetna; kar strpna pa je, če zveš, da si podoben človeku, ki je že zdavnaj pod zemljo. V živem spominu je še primer nekega profesorja iz Milana, ki se je v prvi svetovni vojni boril na 6oški fronti in je bil nato med pogrešanci. Ko je bil sklenjen mir, so profesorjevi svojci prav povsod poizvedovali, da bi našli kje pogrešanega profesorja. V vojaških lazaretih so našli dva sobojevnika, ki sta povsem izgubila spo* min in nista niti vedela, kako se pišeta. Po postavi in po obrazu bi bil lahko sle-
		
	grm	
K'. •		
| ■ . 1 - fi; s	m	
1 !	p	i
zobna'	_	IlU^MA
VAN LAIT z-		
HALI OGLASI
| Službe 111 poizvedbe B
Službe g
dobe B
KUHARICO
prvovrstno, ki sc razume tudi na gospodinjska dela, takoj sprejmemo. Prav tako sprejmemo pridno in pošteno sobarico. Naslov v upravi »Slov.c pod štev. 370.	b
j Kupimo
STRUŽNICO
dobro ohranjeno, 150 nn stružne dolžine -kupim event. zamenjam za protivrednost. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Stružnica« št. 389.	k
PISALNE STROJE in radio aparate ter rezervne delo kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka EVEREST, Prešernova ul. 44.
NALIVNA PERESA
boljša, dnevno kupuje tvrdka EVEREST, Prešernova nI. 44.
j Prodamo |
PRODAM belo omaro, žensko obleko in plašč. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 388.	1
DAMSKI PLAšC
(trenčkot) za srednjo postavo, dobro ohranjen, takoj prodam. -Naslov v upravi »Slo-vencac pod štev. 382.
KOČEVSKO BLAGO
za eno obleko, plašč in kostim ugodno naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov.c pod štev. 376._ 1
I Pridelki 1
SVEŽO REPO prodam ali zaraonjam za dobro seno. Trnovo, Karunova ul. 5.
herni od njiju pogrešani profesor — bila sta si podobna ko brata-dvo)čka. Šele ko eo izmerili lobanjo in napravili še druge poskuse, se je uganka razrešila.
Marsikdo, ki se je bavil z vprašanjem o »dvojniku«, bo zašel, slično kot Anatole France, v svet nadnaravnih zago-netk. Znanstvo pa, ki vse hladno presoja, hodi po drugačnih potih in dosega drugačne smotre. Po desetletnem raziskovanju so šele nedavno pojasnili primer, ki se je še pred pol stoletjem dozdeval kot nerazrešljiva uganka. Krog 1. 1900 se jc sin tovarnarja Pieter Juchter iz Gronin-gena na Nizozemskem, odpravil po naročilu svojega očeta v Rigo. Kako se je začudil, ko so ga ljudje ondi pozdravljali kot starega znanca in ga prijazno nazi-vali gospod Juchter! Slednjič se je izkazalo, da je v Rigi živel neki Juchter, ki je bil Nizozemcu do pičice podoben. Po poizvedbah, ki so trajale več desetletij, so slednjič dognali, da je družina Juchter živela prvotno v zahodni Friziji, da se je ena veja družine krog leta 1700 izselila v Rigo, druga po je odšla v Gronin-gen. Nizozemec Juchter in njegov riški soimenjak sta bila torej krvna sorodnika.
Tudi ta primer dvojnikov nam pove, da predniki niso mrtvi, da živijo dalje v nas. Podzavestno se ravnamo po njih ukazih, saj smo deli krvi svojih prednikov in staršev, smo mnogo bolj vnuki kakor pa otroci. Tako kot mi zdaj hodimo in se smehljamo, tako je hodil in se smehljal naš praded, tako nemara hodijo in se smehljajo nekje v daljnem svetu naši krvni sorodniki, ki o njih prav nič ne vemo, da so 6ploh na svetu.
ROKAVICE
rjave (drap), sem postila 17. jan. dopoldne na mizi, kjer izdajajo bolniške izkaznire, v prostorih »Prevala« v Gosposki ulici 3. Lepo prosim osebo, ki jih je pomotoma vzela, naj jih odda v npravi »Slov.« v inserat-nem odd., I. nadstr.
ZAPESTNO URO molko, znamke »Ovale Watcb« a svetlim rumenim jermenčkom sem zgubil od klavni, ce po Poljanski cesti, po Domobranski, čez novi most do Uradcc. kesa ccste. Najditelja prosim, da io proti visoki nagradi odda: Foljanska cesta 7VII.
ZGUBILA SEM pred tednom ali pomotoma zamešala med časopis »Slovenec« oblačilno karto na ime Rozina Marjetica, Cankarjevo nabrežje. Poštenega najditelja lepo prosim, da odda isto v upravi »Slov.t v inseratnem oddelku, 1. nadstr.
| Radio |
RADIO
Telefunken Super, 5+1 cevni, prvovrsten in brezhiben, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.c pod Štev. 383.
RADIO APARAT
krasen, 5 cevni, naprodaj 7.a 18.000 lir. — Merkur, Puharjcva 6.
|_JivaO
BREJO KOZO prodam ali zamenjam za kolo. - Vodniikova cesta 99.	j
KRAVO
dobro mlekairico pro-dam. Trnovo, Karunova ulica 5.	j
Bogu jo ugajalo odpoklicati iz zemeljskega trpljenja v blaženo večnost dobro ženo, mamo, staro mamo, taščo in teto, gospo
Ivanko Bajec
roj. V i r a n t
ženo lekarn, laboranta v pok.
Pogreb drage pokojnice bo dne 18. jan. 1945 ob 10 dopoldne iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu Ljubljana, dne 17. januarja 1945
Žalujoči: Andrej, soprog, z otroci — in ostalo sorodstvo.
Vdani v voljo Gospodovo naznanjamo ljubljanski duhovščini, našim bivšim gojencem, sotrud-ništvu in prijateljem, da je dne 17. januarja po kratki bolezni umri naš ljubljeni ravnatelj, prečastiti gospod
Jurij Lamblzar
i Slovesna maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 19. januarja 1945, ob 8 zjutraj. Pogreb S bo istega dne popoldne ob 3 z Zal, kapele sv. Nikolaja, v naš skupni dom pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. januarja 1945
Salczijanski zavod Rakovnik
K. Struppe: ^		
^ ■	1 1 IM f %	
i MMI	1*1*1 i m	
W IM 1 1	S & ŠŠ	
19		
Mannel je gledal na papir, ne da bi mogel razumeti.
Ulica el Missafer Kana št. 35K-.. Saj to je bila hiša, k jer je pravkar bil in v kntero je bržkone izginil Kadczinski. Kako je bilo to mogoče?
Ves zamišljen je zaiel urejevati svoje in tovariševe stvari ter pripravil vse za jutrišnji odhod.
Ko je vse uredil, ni mogel več vzdr žati doma. Ves nemiren je hodil po mestu, ne da bi prav vedel, kam naj krene. Če bi ga kdo vprašal, kaj išče, bi težko znal odgovoriti. Vendar pa ie v njegovi podzavesti spala želja, da bi našel skrivnostno neznanko, ki je bila Juliti tnko zelo podobna.
Ali je prišla z isto ladjo kot Kadczinski? Ni je sicer videl, a videl je njega. In če je na vse to pomislil, se mu je zdelo nemogoče, da bi našel tujko ob' njegovi strani. Morda bosta pa le našla Marijo...
Niprmvj «110111111! so se polagoma cisto zmedli. Gospa v belem avtomobilu
je torej vendarle bila Marija. Toda saj je imela Julitine oči. Ali se je mordu zaradi prevelikega presenečenja varal? Ničesar več ni vedel... Njegove misli so se vrtele v krogu. Nenadoma se inu jo začelo zdeti kar neverjetno, da tava po tujem mestu, daleč od domovine, kjer išče neko izgubljeno nli mrtvo žensko, poiem ko je že našel nekog^, o katerem je bil uverjen, da ga ni več med živimi...
Ko se je drugo jutro bližal hiši št. 35)4 v ulici El Missnfcr Kana, 111 sprva vicfel nikogar v zaspani ulici. Čez nekaj časa se je od nekod pojavil Sly in pomignil Mannelu.
»Je vise pripravljeno?« je tiho vprašal.
Mannel je prikimal.
»Dobro. Počnkajvn še malo. Tekom ene ure bosta prišla iz tiste hiše go-snod in gospa. Vlak odpelje v Kairo ob osmih. Pojdite zda j na kolodvor in
TEL
j; so
It I NO »SUMA«
Z a r a Ii 1. e a 11 d o r in W 111 j B I r g o 1
v veleliltuu
»MODRA LISICA«
Sodelujeta: Paul llcirbigor iu Jane Tildon Predstavo ob Iti In 18.
TEL EiBNO »tl\IO\« ""
Izvirna ljubezenska roinanra »MO.IA PRIJATELJICA JOŽICA«
11 drle Krulil. Paul tluhsrlimid. Kun Benkholt Predstava danes zaradi koncerta samo ob Ij.l.V
,EL KINO »M4T/r.4« "'41
Krasna ljubezenska drama z divniuu narav, ninu pusiielki
»VZNEMIRJENA SRCA«
Lotle K orli, Itiiilutl 1'rack. Krim ». Klipstcln. |> r « il , 1 1 < 1 ob 1» In ISI
Nndvse okusna moč 11 nt a jed s hitro pripravo je proizvod tvrdke
fior&v&nli
V TRIESTE
VIA P. R. GAMBINI. 29 ki je tvornica 7. najboljšimi surovinami zn narastke (pudinge).
t Umrla nam je 17. januarja 1.1. naša zvesta gospodična
Bevc Rozalija
gospodinjska pomočnica
Na zadnji poti spremimo blago pokojnico v petek, 19. t. m. ob K'10 dop. z Zal, kapelo svetega Antona, k Sv. Križu. - Ohranili jo bomo v častnem spominu.
Ljuhljann, Ilrnstnik, Trbovlje,
dno 17. januarja 1945.
Rtftlhina Gregoričeva.
+
Umrl je 1G. t. m. na Grosupljem naš srčno ljubljeni mož, oče, brat, svak in tast, gospod
Anton Cvenkel
veletrgovcc, Sv. Peter v Sav. dol.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 18. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče na Grosupljem. Sv. Peter v Sav. dol., Ljubljana, Grosuplje, Celje, Trst, dno 17. januarja 1945.
Žalujoče rodbine: Cveiikel, Urner, dr. Dečko, dr. Kos, dr. Tajnšok.
V Tobolsku.
Potovali smo z vso noglico, ker smo se bali, da nas bo prehitel sloves roparjev malikcv. Končno srno dospeli v Tobolsk, glavno mesto Sibirije, ki leži ob veliki reki Ob.
Že šest mcseccv smo potovali po pustih in neobljud-enih pokrajinah. Zima, strašna sibirska zima, se je bližala z vso naglico. S tovarišem sva se posvetovala, kaj nama jc storiti, lahko bi nadaljevali pot s sanmi, ki bi jih vlekli konji, 6cverni jeleni ali pa psi. Pripovedovali so nam, da je to prevozno sredstvo najboljše, da, edino, posebno pozimi. Zagotavljali so nas, da je zima najbolj primeren čas za potovanje, ker so jezera, reke in močvirja zmrznjena in je zato mogoče neovirano potovati v ravni črti z veliko naglico. Kljub vsem laskavim napovedim o potovanju s sanmi, nama ta načrt ni bil preveč po volji. Sklenila sva torej, da prezimiva v Tobolsku, čeprav se nama je obetala dolga in dolgočasna zima. Hvala Bogu, se pa to, kar sva predvidevala, ni uresničilo, in to po zaslugi številnih ruskih izgnancev, povečini iz visokih krogov. Znano je, da eo carji, namesto, da bi politične kaznjence dali zapreti in jih vzdrževali na državne stroške, jih pošiljali v izgnanstvo v Sibirijo, kjer so premožnejši živeli na lastne stroške, reveži pa so od pomanjkanja kmalu pomrli. Sicer pa tudi premožnejši niso vzdržali dolgo časa, zaradi ostrega podnebja in brezdelnega življenja.
Prav kmalu sem stopil v stike z nekaterimi izmed teh nesrečnežev. Sklenil sem prisrčno prijateljstvo s starim knezom, ki je bil obsojen v izgnanstvo, ker si je drznil povedati carju resnico v obraz. Ne upam si ga imenovati, ker se bojim, da bi mu škodoval, če še živi. Starec je prenašal svojo nesrečo s čudovito vdanostjo in pogumom, kakršnega nisem naletel pri nobenem drugem.
Nekega dne sem ga pomiloval zaradi njegove nesreče, a on mi je odvrnil:
»Zahvaljujem se Vam prijatelj ra vaše sočustvovanje, ki priča o vašem plemenitem srcu. Vedite pa, da nikakor nisem tako nesrečen kakor se vam
i
p
L: ■
i B L
ii
g n
H g
zdi, ob primerjanju moje sedanje usode s prejšnjo. Nc, dragi moj, če sem izgubil mnogo tega, kar svet ceni, sem pridobil mnogo, da, mnogo več v duhovnem oziru, in to me osrečuje ter mi daje mir, ki ga ne bi mogel nikdar občutiti, niti pričakovati v velikem svetu, sredi razkošja in udobja, ki sem ga bil deležen po rojstvu Tu v izgnanstvu, v tem bednem življenju, sem spoznal, v čem resnično obstoji človekova sreča in kako malo je treba, da jo doseže. Predvsem je potreben mir vesti, nato veselje, da moremo 6loriti kaj dobrega bližniemu, kolikor jc v naši moči, in končno, da omejimo svoie polrebe ea najnujnejše. Sveži zrak, hrana, kolikor je nujno potrebna za življenje, obleko, da se zavarujem pred ostro zimo, svobodno gibanje in možnost, da najdem zaposlitev, vse to imam. Kaj naj želim še več? Tu, v samoti, sem spoznal ničevost človeške slave, bogastva in časti, ki sem jih nekoč tako visoko cenil. Nikar ne mislite, da so to samo prazne besede. Zadostovalo bi, da rečem eno samo besedico in car mi vrne vse, kar sem izgubil. A tega nc bom storil, ker bi si to razlagali, kot da sem preklical svojo prvotno sodbo. Če bi me car sam od sebe odpoklical, bi pomi- g loičenje rad sprciel, vendar bi ob nrvi || priliki ravnal tako kot poprej. Nikar g ne mislite, da je to bahanje. Človek g živi samo enkrat nn tem svetuj če pa s ne živi za pravico in resnico, je bolje, g da bi se ne bil nikdar rodil.«
£ :
Občudoval sem te vzvišene misli, g tako plemenita čustva in tako odlo- g čen značaj. Zame je razgovor s tem frj plemenitim človekom bil odlična šola. S Ob teh razgovorih sem spoznal res- g nično vrednost življenja, kot 11 je ni- jjf sem mogel nikdar preje predslavljati, g ker sem živel med svetom, ki je ves j§ zatopljen v uživanje Mislil sem, da g človek živi samo zato, da živi. Ruski §| knez pa me ie prepričal, da je treba g živeti ealo, da se človek duhovno iz- g oblikuje, da oplemeniti in dvigne duha. g
Nekega dne sem knezu obzirno	g
predlagal, da bi zbežal z nami. Izvedba	p.
mojega načrta bi bila zelo lahka. On	g
pa je zmajal z glavo, se nasmehnil in	g odvrnil: »Ne morem, prijatelj.«
»Zakaj ne?« sem ga vprašal in sem	g
mislil, da ima pomisleke zaradi raznih	g ovir.
(Dalje.)	P
Dotrpel je moj ljubljeni, dobri mož, brat, stric, svak, zet, gosp.
Jaklič Jože
železn. uradnik v pok.
Njegovo izmučeno telo leži na Žalah v kapolici sv. Krištofa, od koder ga spremimo k večnemu počitku v petek. 19. jan., ob 9 dopoldne k Sv. Križu.
Ljuhljan">, Radovljica, Javornik, Zagreb, Torro di Passcra, dne 16. januarja 1945.
Žalujoča žena MARIJA roj. CA-MERNIK - in ostalo sorodstvo.
1
Jte^sss?
i
v/L

...
Ko je pridirjal do reke, nnm je znklical: vPzodravljcniU
iii j

uredite vso potrebno... Počakajte me na iperonu.«
Nekoliko pozneje je prišlo več ljudi iz liiše, ki je dr. Sly ni izpustil iz oči. Med njimi je bil tudi Kadczinski in gospa, ki je imela obraz zakrit z gostim pajčolanoin. šel jc za njima na kolodvor. Zdelo se je, da že imntn vozne listke, kajti podala sta se naravnost k vlaku in vstopila v voz prvega razredu.
Mannel je dobil prostor v sosednem oddelku. Sly je ostnl še pred vagonom in kupoval časopise. Ko jo bil dan znak za odhod, so še zadnji potniki vstopili v vozove. Neki potnik je zndel ob dr. Slyja in temu je padel časopis na tla.
Medtem ko se je naglo sklonil, rla gn pobere, je skočila iz voza mlndn go-stpn 7. gostim paičolonom nu obrazu in odhitela proti izhodu.
Sly je komaj še imel čas, da je po-dnl tovarišu skozi okno časopise in mu smehljaje se dejal:
»Srečno pot, gospod profesor! Upam. dn vns bom kmalu zopet videl. Slišali boste o meni ...«
Vlak se je že premaknil, ko je Siv še onkrnt prijazno pomahal, začudenemu arheologu.
Niilo ie odbite! proti i/hodu. da ne bi iz^tbil sledu zn lepo neznanko.
XII.
Godba v Sheplieard hotelu v Kniru je bila zelo priljubljena. Na elegantni terasi, ki je imela lep razgled na spodaj ležeči krasni bulvar, ni bilo nikdar toliko gostov kot tnkrnt, ko je pel novi italijanski tenorist.
Mladi baron Chamfort, ki se je le redkokdaj pridružil ostalim gostom, je danes ostal na terasi dalj časa kot navadno in je 7. zamišljenim izrazom nn obrazu poslušal priljubljenega pevca. Pesem, ki jo je pravknr odpel, mit je bila še prav jiosebno všeč. Vzel je v roke spored in čital pri tej številki: »Korziškn narodna pesem.«
Trpek nasmeh mu je lege! okrog lepili ust. Njegove oči so se zasan jano lesketale, kot da bi pred njimi vstajale slike iz. že davno minulih otroških let.
Občinstvo je navdušeno plosknlo in klicalo »da cnpo« dokler se pevec ni odločil, dn je pesem ponovil.
Chamfort pa si je [»odprl plnvo 7. roko in zaprl oči. Svet okrog njega je izginil.
Pri sosedni mizi je se.T°l gospod, ki ga je /e dolgo časa opn/ovnl. čeprav ie z veliko vnemo pregledoval »Vodič egiptovskih muzejev«.
Zdelo se je. kot dn je komnj zaznaven nemir prevzel Chamfortn. Včasih se je prebudil iz, svoje znmišl jenosti in poglednl okrog sebe, navidezno brez-
brižno, v resnici pa le z neko zaskrbljeno [Kizoruostjo.
Tudi tukaj je bilo čutiti, da je Kniro bil zbirališče vseh narodov z Vzhoda in Zapada. Največ je med njimi bilo Angležev in Nemcev. Njihovi bledi obrazi so se kljub temu, da jih ie son-re ožgalo, močno razlikovali o<f zagorelih obrazov južnjakov. Na jbolj čudno pa je bilo videti nekatere zamorce, ki so liili vedno oblečeni v belo obleko.
Spodaj na bulvardu pa je bilo še mnogo bolj živahno. Tukaj so se mešali bedtiini s turbani nn glnvi, temnopolti Arabci, Turki, derviši, grški popi, krščanski menihi in nune med elegantne tujce. Tn so prodajalci hvalili svoje sadje in slnščice, služabniki v pisairli oblekah pa so delali prostor zn kočije, kjer so nn mehkih blazinah sedeli ve-likiiši iz rnznih dežel.
Chamfort sc je komaj zmenil za to pisano življenje. Njegov brezbrižni obraz je oživel šele, ko se mu je približala gospa v elegantni obleki iz surove svile. N jen slamnik je bil okrasen 7, bolim pajčolanom, ki ji je deloma pokrival obraz. Njeni zlntordeči lasje so bili v živem nasprotju z temnimi očmi. Vsa njenn zunanjost je bila nekam nenavadna in je močno privlačevala jioglede moških.
Spremljal jo je visokornsel gospod srednje starosti, ki ie po v<cj zunanjosti bil videti Anglež.
KAJ mn II NUDIL IN KAJ NAM PRIPRAVLJA »SVET«
V PRVEM LETNIKI! JE IZDAL 10 KNJIG V12 ZVEZKIH
SEOVEJsfEC
18. januarja 1945 3. ČETRTKOVA STRAN
Čipevci praznujejo stoletnico, odkar jc R. R. Schoolcrafl dognal, da je jezero ltasca izvir. Missisipija in se oženil med njimi (iz knjige »Mejaši«), A
kovega življenja, njegovega ustvarjanja, Človekovega dejanja in nehanja. In ta knjižnica naj l>i nosila ime: Svet, poljudno znanstvena knjižnica.
I'o nekaj mesečnem pripravljanju prvega in potrebnega strokovnega gradiva, po skrbno odbranih klišejih, je zagledal Svet prvi svoj zvezek. Bilo je to meseca septembra lanskega leta, ali točneje 1. septembra 1944.
Prijatelji in številni sodelavci so takoj priskočili mladi Svetovi knjižnici na pomoč; številni domači strokovnjaki in ugledni znanstveniki so ponudili svojo veščo roko mlademu, komaj vznik temu Svetu v podporo. S tako trdnimi iu veščimi rokami Svetovih prvih prijateljev je mogla knjižnica postaviti svoje delo na trdna tla, na takšna tla, ki jih ne bi mogla omajali že prva močnejša sapa, ki bi utegnila odnesti začeto prvo delo naših domačih strokovnjakov. Svet je torej zagledal beli dan. Da je bila taka knjižna izdaja težko pričakovana, se je pokazalo že prve tedne njenega obstoja. V komaj nekaj tednih jo število stalnih in rednih naročnikov zadovoljivo naraslo. Svet si je takoj |k> prvih knjigah pridobil nove prijatelje in to med vsemi izobraženimi sloji slovenskega naroda. Na skopo odmerjenega razpečevalnega prostora moramo biti ponosni na tako številen naročniški seznam, kar pomenja, da je bila knjižna izdaja poljudno znanstvene tvarine nujno zaželena.
Izdajatelji Svetovih poljudno znanstvenih in strokovnih knjig so si zamislili izdajati mesečno po eno knjigo z zgoraj omenjenim namenom.
Prvi osnutki »Sveta«
Kakor rečeno so si bili izdajatelji Sveta edini v tem, da naj Svetove poljudno znanstvene knjige izhajajo mcsef-no. Po številnih predloženih skicah za ovoj se je uprava Sveta končno odločila za najpomembnejši osnutek, ki ga je predložil arh. Vlado Gajšek in ki na najzgovornejši način prikazuje pomen Svetovega naslova. Arh. Gajšek si je učinkovito zamislil obe ovojni Svetovi strani predstaviti Svetovemu čitatelju in prijatelju z zemljepisno mrežo, v kateri naj l>i bili ur i san i zemeljski kontinenti. V levem zgornjem delu naj bi bil vedno naslov izišle knjige, v desnem spodnjem kotu pa najznačilnejša slika iz izišle knjige. Na zadnji strani pa je arh. Gajšek prazen prostor v levem delu strani izpolnil s simbolom Svetove knjižne zbirke: Kompas z magnetno iglo je obkrožil s stilno ustrezajofimi črkami v napisu Slovenska poljudno znanstvena knjižnica — Svet. Ovojna stran je vodno tiskana v tribarvnem tisku, kar daje zbirki še posebno dostojno obliko in značaj. Zemljepisna mreža je tiskana v svetli rjavkasti barvi, zemeljski kontinenti, brez sleherne črke, so tiskani v temni sivi barvi, ostali napisi pa so rdeči. Ves ovoj daje zbirki značaj resnosti in umerjene elegance.
Prvi letnik »Svetovih« knjig v rokah naročnikov
Potreba
Slovenci smo imeli pred časom tudi znani in priljubljeni poljudno znanstveni mesečnik Knsmos, ki je seznanjal široke narodove plasti /. vsemogočimi problemi vsakdanjega življenja, predvsem pa s tajnami žive in mrtve prirode. Kosmos je bil posebno priljubljen med dijaštvom, ki je prav rado segalo |>o njem. Kosmo-sovi članki so bili vedno na dostojni znanstveni višini, saj so sodelovali pri mesečniku priznani domači strokovnjaki, ki so bili v svojih strokah doma. Nekaj let pred začetkom sedanje svetovne voj-ne, pa je Kosmos prenehal izhajali. V slovenskem poljudno znanstvenem slovstvu je nastala s tem občutna vrzel, ki je ni mogla zamašiti še tako bogata literatura o.stalih leposlovnih področij. Potreba |io izhajanju Kosmosu podobnega lisla, knjige nli česa podobnega je postajala vedno večja, ln prav iz le potrebo se je rodila zamisel, začeti izdajati novo mesečno knjigo, ki naj bi seznanjala široke narodove plasti z najrazličnejšimi problemi iz vsakdanjega člove-
podjetja in pridigar, trgovec in telj, cerkveni predstojnik in vojskovodja. Vsakdo Iell hoče s svojim delom pri ljudeh nekaj doseči: šef podjetja4čim večjo delavnost in zalo večjo produktivnost, pridigar hoče čimbolj pretresli srca vernikov, trgovec pridobiti čimveč odjemalcev, vzgojitelj čimbolj ukloniti voljo in izklesati značaj gojenca, cerkveni predstojnik ustvarjati čim večje skladje med podrejenimi duhovi, vojskovodja pa vzdrževati disciplino in vlivali [>ogum. Gre zdaj samo za to, da se li nameni res dosežejo. In prav ta knjiga naj bo vodnik sleherniku, ki hoče v življenju nekaj pomenili. Znova ob tej priložnosti poudarjamo velik pomen te knjige, saj je dobrodošla vsakomur, posebno pa jo priporočamo staršem pri vzgoji svoje mladine. Ne lio napak, če navedemo kako je prevajalec razdelil obravnavano snov. Knjiga ima šest delov s temile poglavji: Temelj umetnosti občevanja z bližnjimi, Šest načinov, kako postanete priljubljeni, Dvanajst načinov, kako pripravite ljudi, da bodo sprejeli vaše mišljenje, Devet načinov, kako spremenimo mišljenje drugih, ne da bi vzbudili zamero ali uža-Ijenost, Pisma, l<i so naredila čudeže, in končno Sedem pravil za srečno družinsko življenje.
4. Slovenske starosvetnosti
Zlati rudniki v Juini Ameriki (po starih p kovinami po 6vetu
1. Denar
Med prvimi sodelavci, ki so komaj porojenemu Svetu priskočili s polnim razumevanjem na [Kimoč, omenjamo univ. prof. dr. VI. Murka, ki se je lotil težavne obravnave zgodovine denarja, in to po vsem svetu. V svojem uvodniku h knjigi se prvenstveno zahvaljuje založnici, ki je opremila knjigo tako bogato, da ji dela vso čast, dalje se zahvaljuje vsem tistim, ki so mu šli na roko pri zbiranju gradiva in mu dali na ra/polago zbirke novcev in papirnatega denarja. V svojem uvodniku nadalje omenja: večje izvirne knjige, posvečene denarju, nimamo. Vendar moramo opozoriti na pozabljenega Slovenca, dr. Ivana Štefana de Grien-felda, ki je napisal pred 250 leti (1695) za tedanje čase odlično sestavljeno knjižico v latinščini z naslovom Bos in lin-gua sive discursus academicus de pecu-liiis vetero-novis — Akademski razgovor o staro-novem denarju, kjer razpravlja tudi o razvoju narodnega gospodarstva sploh, torej še pred uvedbo denarja. Ta knjiga je še za današnje čase zanimiva. — Ze ta prva vestno obdelana tvarina je naletela pri bralcih na splošno pozornost. Led je bil prebit. Svet si je utrl pot. Dr. Murko je poglavja svoje zanimive knjige razdelil takole: Nastanek in zgodovina denarja, Zgodovina de-narstva na Slovenskem, Drage kovine, Kovanje novcev in denarni sestavi, Sprememba denarne vrednosti, Državne liov-čanice, Zasilni denar, Vrednotice dnevnega prometa, Napravljanje lažnega denarja, Plačilni promet v tu in inozemstvu, Numizmatika, Pregled denarja vsega sveta, Denarni zavodi in zavarovalnice v Ljubljanski jx>Krajini. — Iz navedenega je razvidno, da se je pisatelj knjige lotil snovi s kar najširše opisne osnove. Knjigo krasi čez 500 klišejev, prikazujo-čih stare novce pa najnovejše bankovce. Kdor bo hotel v bodoče zgodovino denarja obdelati zgolj z znanstvenega stališča, ta bo moral vsekakor poseči in od prve do zadnje strani prebrali dr. Mur-ko^o knjigo Denar.
2. Ladje
Sila zanimivo Henrik van Loonovo knjigo Ladje je priredil za Svetovo knjižnico Makovec K. Odlikuje pa _ se Svetova knjiga ori originala v telil, da ima zelo voiiko dodanih imenitnih »lik, ki še toč- j neje ponazarjajo pisano besedo. Knjiga j« razdeljena v dva dela, od kaierih je ,
■cd slavah). 1z knjige »S premogom in in zgodovini«.
prvi del prevod sam, drugi del pa obsega nekaj splošnih, zelo zanimivih poglavij o mornarstvu.
Zgodovina mornarslva je zgodovina človekovega prizadevanja, da bi spoznal in si pokoril ves svet pa prebrodil silne vode, ki ločujejo celino od celine. Svoje uspehe in zmage je moral človek večkrat plačati z velikim trpljenjem in mukami.
To mučeništvo se seveda ne sklada povsem s predstavami, ki jih ima večina o »veselem« življenju na morju, kakor ga popisuje nešteto romanov. Do današnjih modemih ladij, lo je do začelka našega veka, življenje na ladjah sploh ni bilo dostojno človeškega bitja, ki je u-stvarjeno po božji podobi. Življenje na ladjah je bilo trdo, surovo, nezdravo; | končna nagrada pa je bila stara vreča namesto dostojnega mrtvaškega odra, v najboljšem primeru pa nekaj let životar-jenja v mestni ubožuici. Vedno pa je bilo veliko število ljudi, ki so se rade volje jiodvrgli vsem nevarnostim in se posvetili raziskovanju zemlje od ledenega Arktika do pustih krajev daljnjega Pacifika. Vsi tisti, ki so že prebrali, ali ki bodo pretirali omenjeno knjigo, IkkIo imeli o mikavnem, v poezijo morskih viher, pustolovskih podjetij, junaških podvigov, preproste robatosti in neustrašne energije odetem življenju na morju pravičnejšo sliko, če se bodo seznanili tudi z njegovimi senčnimi stranmi.
Tudi druga knjiga o ladjiah je naletela na splošno zanimanje in je v veliko razvedrilo starim in mladim, saj je pisana sila preprosto, obenem pa živahno, tako da vleče bralca od strani do strani.
3. Kako si pridobim prijateljev ?
Omenjena snov je izhajala v Slovencu, pa je že tedaj vzbudila splošno pozornost. Uredništvo Svela je dobilo veliko pismenih prošenj, naj bi podlistek »Kako si pridobim prijateljev«, ponatisnilo šo tudi v eni izmed svojih knjig. Uredništvo je to kaj rado storilo ter je založilo omenjeno knjigo, ki je vodnik za slehernika, ki hoče v življenju kaj pomeniti.
Originalr-v knjigo jo spisal znani Car-negie, Svetova knjiga pa je skoraj veren prevod, Knjigo je priredil za knjižno zbirko Amicus. Carnegijeva metoda, in la je v omenjeni knjigi verno podana, podaja načela, ki jih moro uporabljati vsakdo, kdor ima opravka z ljudmi: šef
To je naslov četrte Svetove knjige, katere vsebino je zbral in napisal ravnatelj inšpektor dr. Kotnik Franc, znani slovenski zbiratelj narodopisnega blaga. V teh starosvetnfcstih je pisatelj zbral vse listo narodopisno staro blago, ki je »slarosvetno«, kar pomeni, da je že davno minilo, da sicer ponekod po hribih in oddaljenih krajih še obstaja, drugod, posebno [io dolinah in prometnih krajih, pa je že izginilo. Knjiga je pester niz naših starih narodnih običajev, ki še dandanes živijo, spadajo pa j>o svojem izvoru v slaro dobo, v stari svet. — Ko bralec prebere te dr. Kotnikove slovenske starosvetnosti, tedaj se mu šele odpre bogastvo domače narodopisne zmesi, o kateri morda še nikoli ni slišal nič, kaj šele, da bi mu jo nekdo tako razložil, kot jo je pisatelj preprostemu bralcu. Knjiga je vredna branja, saj se Slovenec ob branju šele spomni, kako bogato narodopisno blago hrani njegov narod. Knjigo krase sila zanimive in morda nekatere edinstvene slike, ki so v tej knjigi zbrane v homogeni celoti.
5. S premogom in kovinami po svetu in zgodovini
Knjiga je do neke mere prevod zanimive Šemjonove knjige: Dobrine zemlje. Slovenska priredba pa je znatno izboljšana, saj je inž. Černigoj Boris originalno snov znatno izpopolnil, ne le tekstno, pač pa jo opremil tudi s številnimi najmodernejši mi risbami in lastnimi izračunanimi tabelami. Tako je knjiga dobila na našem knjižnem trgu še večjo vrednost, kot pa bi bila zgolj prestava originala. Iu prav v tem jo vrednost te knjige. — Velika privlačnost knjige je tudi v tem, da je pisana na tako preprost in prisrčen način kot nobena Svetova knjiga dozdaj. Zaradi tega pa nikakor ni izgubila na veliki stvarnosti in aktualni vsebini. Knjiga je razdeljena v naslednja poglavja: črni diamant, Železni orjak, Jeklena doba, Baker, prvak med starinami, Kovine, ki bi jih težko pogrešali ali Kovine, ki prinašajo srečo in nesrečo ter Človek in zakladi. Naslovi povedo dovolj. Napisana snov je obdelati a strokovno in prvovrstno ter daje knjigi še posebno ceno, knjižnica pa se je z njo gotovo obogatila. Knjiga se konča s temile lepimi verzi Goriškega slavčka:
»Za v«e je «v<?t dovoli bogat, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.«
6. Nil in dežela Egipčanov
Knjigo o Ponilju in Egiptu jo s posebno skrbnostjo in ljubeznijo napisal knjižničar dr. Valter Bohince. Ta knjiga je nastala iz predavanj, ki jih je imel dr. Bohinec v letih 1989-40 na ljubljanski univerzi. V teh predavanjih je skušal predavatelj podati zaokrožen regio-nalnogeografski opis dežele, ki je po naravi in ljudeh, |h> zgodovini in kulturi, a tudi po svetovnopoiitičui in svetovno-gosjiodarski pomembnosti med vsemi afriškimi deželami najzanimivejša in blizu tudi nam Slovencem, ker biva tam mnogo naših izseljencev in ker smo bili v zadnjih desetletjih navezali z Egiptom tudi nekaj gospodarskih stikov. Kar pa je predavatelj povedal v predavanjih svojim slušateljem, to je v knjigi šo bolj poglobil. Besedilo knjige pa je prirejeno tako, da je razumljivo sleherniku, no le strokovnjaku. Knjiga je gotovo dobila šo svojo vrednost zaradi številnih slik, zemljevidov in diagramov. — Knjiga je razdeljena na talo poglavja: Ime, lega in meje egiptovskega sveta. Kako so nastala egiptovska tla in kakšna so. Kako so
bežni do rodne zemlje. V knjigi skoraj ni strani, na kateri ne bi bilo slike. Mejaši so gotovo krona Svetovega prve«a letnika, kaj je prevod prirejen z ljubeznijo in veliko vestnostjo. Mejaše berete lahko kot napet roman, kar v resnici tudi je. V knjigi boste vzljubili rdeče-kožce, z njimi boste živo podoživljali vesele in žalostne dogodbe. Mejaši so ne I* za mladino, pač pa tudi sila mikavno branje za starejše. — Mejaši no smejo manjkati v nobeni knjižni zbirki.
9. Mehanika vsakdanjega življenja
Priznani strokovnjak univ. prof. dr. inž. Anton Kulielj se je lotil težavne tvarine: napisati poljudno mehaniko vsakdanjega življenja. Težava je bila v tem, kako predočili mehaniko na preprost in razumljiv način tudi za širše ljudske plasti. Tehnične stvari podati preprosto, to jo najtežavnejše. In v tem je delala tvarina pisatelju največje preglavice. — ln prav zaradi tega moramo bili inž. Kuhi ju hvaležni, da nam je na preprost način obdelal težko snov. — M knjigi nas je pisatelj seznanil z vse mogočimi pojmi iz mehanike, ki jih iz dneva v dan srečujemo na vsakem koraku vsakdanjega življenja. Tudi bolj zamotane primere iz |x>dročja mehanike je pisatelj obdelal kar najbolj preprosto. In prav v tej preprostosti je vrednost te knjige. Knjigo pojasnjujejo še številne slike in prav v ta namen izdelani diagrami. Knjiga je kot nalašč za ljudi, ki jih mikajo vprašanja iz mehanike.
Indijanka iz roda Ore<jon, v narodni noši in z — zapestno uro (iz knjige »Mejaši«).
reševali in rešili nilski problem, Kaj vemo danes o Nilu, o njegovih povodnjih in drugih vodopisnih razmerah, Podnebne razmere, Obnilsko in egiptovsko rastlinstvo, Egiptovski živalski svet. — Drugi del Egipta, nekaj o tamkajšnjem človeku in živalstvu, pa bo izšel v drugem letniku.
7. Sprehodi po nebu
Priročnik za ljubitelje zvezdnega neba je v Svetovi knjižnici priredil ravnatelj Pavel Kunaver. Pisatelj na« je v knjigi seznanil z najbolj zanimivimi ozvezdji, mnogo je strani napisanih o zvezdah, ki vzhajajo in zahajajo. Zanimivo je poglavje o nebeških merilih, o tem, kje smo itn kaj vidimo. Več strani je napisanih tudi o zvezdnih kartah in o opazovanju nebeškega svoda. Največji del knjige pa zavzema opis poedinih ozvezdij, pa opis Sonca ter njegove pestre družine. Za zaključek zanimive knjige je napisan članek o raziskovanju neba. — Kunaver nas je hotel s knjigo približati mogočnemu vesoljstvu, vzbuditi v nas zanimanje za veličastno earstvo neba. Knjiga je zanimiva, pisatelj pa je z njo gotovo dosegel svoj namen. Edinstvene so tudi številne slike.
8. Mejaši
Dr. Joža Glnnar se jo lotil prestave Mejašev, ki so svetovno delo znanega nemškega pisatelja, našega rojaka, pro-šta z Mokric, Gagnrna. Delo obsega 400 strani in je dozdaj najdebelejša Svetova knjiga (velja za tri zvezke). Svojo veliko vrednost ima v zelo številnih slikah, ki so knjigi v velik okras. Mejaši, pozvezd-niki, glavarji — to je knjiga, ki opisuje prodiranje belih v novo osvojene kraje severne Amerike, njih borbo z rodoljubnimi Indijanci, njihovo žilavo osvajanje indijanske zemlje. Knjiga je edinstven prikaz življenja Indijancev, njihovih šeg in običajev, obenem pa tudi velike lju-
10. Tajne narave
Kot dvanajsta in zadnja knjiga prvo- II ga Svetovega letnika je izšla zelo aktu,'ti- I na knjiga dr. Franca Mihelciča z naslovom: Tajne narave. — Pisec knjige pravi v uvodu med drugim: Prepričan sem, da ne bom v pričujoči knjižici povedal jiotrpežljivemu bralcu nič novega. Stvari o katerih bom govoril, so že stare in znane, saj so se z njimi ukvarjali že v sivi davnini živeči modreci. Videli so v naravi razna vprašanja in jih skušali doumeti, skušali so odgrniti zaveso, ki je zakrivala tajne življenja. Pa tudi rešitve teh vprašanj so stare, čeprav ne vso enako. Na različne načine so rešev;ili vprašanja na zemlji. Vsak po svoje so jih presojali. Nekateri so iskali resnico 7. dobro voljo, pa jim je omejenost človeškega uma branila pogledati v tajne, drugi so se lotili vprašanj s predsodki in j so že vnaprej odklanjali možnost drugačne razlage, kot so si jo izmislili sami in so zato zašli v zmoto, iz katere se izkopavamo šele po dolgih desetletjih. — So vprašanja v naravi, glede katerih si stojita nasproti dva tabora, ker segajo globlje, kot je znanost; segajo namreč v vero, v načela, v osnovo človekovega duševnega življenja. V tej knjigi bomo videli nekatera vprašanja in pot k njihovi rešitvi; končno si bomo ogledali razne pojave v življenju, ki jih danes zelo različno presojajo in ki posegajo, kakor sem rekel, naravnost v svetovni nazor.
Knjiga, čeprav bi se dala strokovno lepše napisati, je pisana tudi za preprostega bralca. Bralci so bili s knjigo sila zadovoljni in je g. pisatelj v poini meri dosegel svoj namen.
KAJ OBLJUBLJA NOVI LETNIK?
Tudi za II. letnik je program že izdelan in IkkIo knjige izhajale predvidoma v temle vrstnem redu oziroma iz tele pripravljene tvarine: Rimska ccsta bo oh 1 koncu januarja izšla v dveh številkah. Potem bo sledila zanimiva vzgojna knjiga Japonca Jam-i-Mura: Pot k uspehu, nadalje pa tele: Egipt II. del. Umetnost v Primorju, 023 m pod morjem, Zgodovina krščanstva, Sibirija, Zgodovina ceste, Čuda živalskega sveta. V rožah jc zd ravje, Zgodovina železnice, Nastanek zemlje. Jadralno letalstvo, Jaslice, itd. — Kot. dozdaj bodo tudi v bodoče sodelovali pri Svetovih knjigah priznani strokovnjaki. ki bodo jamčili za kvaliteto svojih prispevkov.
Svetove knjige bodo stopile v drugi letnik. Na poti jim želimo lepih uspehov. Prijatelje lepega in poučnega branja pa vabimo, da se naroče na to našo edino slovensko jKvljudno znanstveno knjižno zbirko. Za zmeren denar lahko dobivate lepe in kvalitetne knjige, ki ne smejo manjkati v nobeni knjižnici, na nobeni knjižni polici!	M. R.