Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopifmca »H znar-J-. I>r>*v PPi 8e trankirajo. -—.....................  Rokopisi	se	ne vračajo. —" 1
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto	.	k	360*—
pol leta .	.	.	„	180'—
tein leta .	.	„	ga-—
*a B.csec .	„	30-—
Za inozemstvo:
celo leto	K	480-—
pol leta.	.	p	240‘—
£etrt let«	B	120*_
l* mesec	.	„	40 —
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posemezna številka velja 1-60 K.
Za Ameriko:
celoletno	.	.	8	dolai.
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	.	2	dolarja
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
UredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. sszsssmsn
Ogias> se zarsttmajo po porabljenem prostoru in sicet 1 mm visok ter 55 mm Mrok prostoi za snkrat 2 K ta vejkrat popust
Novi zakonski načrti.
Poslovnik za skupščino. Državni svet in glavna
kontrola.
K današnjem državam orazniku.
Beograd, 11. Jul. Narodna skupščina j>0 sedaj najprej sestavila zakon o poslovniku. Odsek, ki bo Izdelal načrt tega zakona, bo Imel svojo sejo dne 15. t. m. Minister za kofisttfnar.fo ie že Izdelal načrt tega zakona in jr.» bo v kratkem predložil ministrskemu svet.i, Ca načrt se precej pribllžule to tadevnim odredbam poslovnika bivše srb-
Beograd, 10. Julija. Po odmoru, k| je iraial nad mesec dni, so se predvčerajšnjim nadaljevala pogajanja naših In ItalijnskTb delegatov za sklepanje trgovinske pogodbe. Od važnih vprašanj sta ostali nerešeni vprašani! ribolova In brodarstva, kakor tu-fi vprašanje transporta blaga. Na včerajšnji in predvčerajšnji seji so se razpravljala 5amo ta vprašanja. Odločitev še ni padla. Danes dopoldne se je vršila ponovna sej«, na kateri se Je razpravljalo o ribolovu, ined. lem ko se bo na Jutrišnji seii razpravljala b brodarstvu. Po mnenju predsednika ffa-iljanske delegacije Lucciolija bo pogoaoa sklenjena do konca prihodnjega tedna. Sporna vprašanja, kakor vprašanje baroške lufce tn evakuacija tretjega pasu Dalmacije, su
Praga, 11. julija. (Izv.) V Pravo J.idu« je objavil bivši vodja češkoslovaških komunistov Kučera razkritja o namerah moskovskih sovjeta skih diktatorev. Tj so zastopali mnenje, da se mora Češkoslovaška
UVELJAVLJENJE trianonske po.
GODBE.
Budimpešta, li. jul. Generalno tajništvo pos ;iniškega svcta -u p0Siaj0 ma(ižarSki vu-
1 ".T’/ katerJ >° Poživlja, naj prvih štirinajst ni po uveljavljenju trianonske po-fcodbe Inicnuje v pogodbi predvideni odsek za od.očitev meia. V dodatku k tej na. li so označene tm» Smernice> po katerill 6e
naj sestavijo komisije, ki bodo do]očeva!e D-.ejo. Smernice obstajajo iz dvch dc|CV: Splošni del, ki vsebuje določila glede razmejitve z ostalimi srednjeevropskimi državami in Iz dodatka, ki obravnava prakt'č* «0 izvedbo obveznosti spremnega pisma tri-»conske mirovne pogodbe.
UORTf!Y IiOČE POSNEMATI KORFAN-TIJA.
Praga, U. junija. (Izv.)	Slovo«
lavija iz dobro poučenih virov, da poskuša »liidžarski državni upravnjk Horthy pridobiti vsa stranke za uporniško akcijo v zakadili Madžarski po vzgledu Korfantyja v Gornji Šleziji In tako postaviti antanto pni fOtova dejstva. Vodja parlamentarne opozi-tlonalne skupine Szabo pa je energično odklonil sodeI(y anje nt\ tej akqjfi.
ske skupščine. Razen tega pripravlja ministrstvo za konstituanto ie dva druga za* konska načrta, enega o državnem svetu, enega pa o slavni kontroli. Tudi ta dva se bosta z nekaterimi nebistvenimi Izpremem-bami naslanjala na dosedanji tozadevni zakon bivše kraljevine Srbije.
popolnoma Izključena pri teh pogajanjih In se tokrat niso vzela v razpravo.
Beograd, 11. jul. Pogajanja za Izdelavo trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se nadaljujejo v znatno hitrejšem tempu. Včeraj donoldne je bila konferenca strokovnjakov za ribolov, na kateri se je določilo končnov§ljavno besedilo konvencije o ribarstvu na Jadranskem morju. Danes dopoldne je bila seja ekspertov za plovbo. Ko bo ves potrebni materijal zbran se bo morda še danes vršila plenarna seja naše in italijanske delegacije, kateri bosta predloženi obe dve konvenciji.
za vsako ceno in na vsak način razbili. Kučera je radi tega tudi izstopil iz komunistične stranke ter pravj, da Je sveta dolžnost vseh delati proti Moskvi,
KONFERENCA GLEDE IRSKE.
London, 10. jul. LIoyd George je Do-valcrj poslal brzojavko, v kateri potrjuje sprejem odgovora, k| ga je Bovalera dai glede predloga sklicanja konference in v kateri naznanja, da bo sprejet Devalero s katerimkoli tovarišem še ta teden.
London, 11. Julija. (Izv.) Tu vlada splošno mnenje, da je rešitev Irskega problema le še vprašanje najbližje bodočnosti. Popularnost LIoyd Georga se Je zopet močno okrepila in se vesti o njegovem dopustu radi bolezni ne čujejo več.
.IONESCU O ROMUNSKI POLITIKI.
bvlrrešta. 10. julija. V zl-rr-niui je gcvoril minister za zunanje posle Take Jonescu 0 politiki Romunija. Me.l drugi ni je izvajal, di s' bo Romunija ozemlje, prisojeno ji po raznih pogodbah, vedela obdržati in da bo mala ententa. ki obkroža Madžarsko kakor železen zid, to defelo prisilila, vJa sc ukloni dejstvom in da opusti misel, zopet pridobiti kraje, ki so bili nekdaj odrski
PAŠIČEVA BOLEZEN.
Beograd, 11. julija. Ministrski predsednik Pašič včeraj ni zapustil sobe. Zdravniki sougotovili. da se mu dela samen in da ie treba posebnega zdravljenja. Kadar bo nekoliko boljši, bo odšel v Marijanske ali Karlove Laze, kjer. bo ostal dalje Časa.
ALBANSKE MEJE.
Pariz, U. juilija. Iz Ženeve poročajo, da je predsednik alban. delegacije poslal generalnemu sekre-tarijatii zveze narodov dopis, v ka-terel zahteva, da se vprašanje al-banskili mej stavi na dnevni red prihodnje seje zveze narodov.
WRANG1.0VCl HOČEJO VSI V
NAŠO DRŽAVA.
Beograd. 11. julija. Od vse \Vranglove armade je ostalo še približno 12.000 vojakov v Gagipo-liju. Zaprosili so. da bi se smeli naseliti v naše zemlji. Vlada na njihovo prošnjo še ni odgovorila, ker se še ni vršila seja kabineta. NEVTRALNOST BOLGARSKE V GRŠKO-TURŠKEM SPORU.
London, 10. Jul. »Dally Telegraph« od 8. t. m. objavila uradni dementl bolgarske vlade, kj zavrača trditev diplomatskega dopisnika tega lista in zatrjuje, da so to sa. mo Insinuacije, k| hočejo diskreditirati Bol-šarijo. Bolgarska vlada je sklenila varovati nevtralnost v turško grškem sporu. Netočno je, da ie Bolgarija poslala delegacijo v Angoro. Bolgarska vlada je nameravala poslati deputacijo v Rusijo, da olajša stališče bolgarskih državljanov, toda zaradi teh insinuacij ie svojo namero opustila. Vlada Je strogo nevtralna naprant dogodkom na bližnjem vzhodu.
NEMŠKO AVSTRIJSKA ZUNANJA POLITIA.
Praga. 11. julija (Izv.) »Ceske Slovo« je posvetilo ekspozeju avstrijskega zveznega kanceiarja Schoberja o položaju Avstrije dolg članek, v katerem pravi, da ekspo-ze zveznega kanclerja potrjuje zadnje vesti, da se je avstrijska politika orientirala bolj na desno in da so se meščanske stranke znatno ojačile In pridobivajo vedno več moči. O avstrijski zunanji politiki pravi »Češke Slovo«, da se opaža sumljivo koketiranje z Madžarsko. Nadalje pravi »Ceske SFlovo,« da Schoberjev eks-poze ne more razpršiti nezaupanja sosednjih držav.
MADŽARSKA NARODNA SKUPŠČINA.
Budimpešta, 11. Jul. Zbornica nadaljuje razpravo o zakonskem načrtu glede zgradbe majhnih stanovanj; sprejme predloge splošno in preide k podrobnemu posvetovanju. O prekhijenju razprave o predlogi in-terpellra poslanec Ruppert vlado nujno glede delavskih orgauizacij In delavskega ča. sopisa, ki g aje osnoval odpuščen vojni Kurat, In glede zlorab, ki so bile vzrok, da so grdo ravnali z vojnim kuratom, ker Je bil osumljen izsiljevanja. Interpelacija se do-stavi ministrskemu predsedniku za odgovor. Pravosodni minister imenoma vso vlado zavaruje preti osebnim sumničenjem poslanca Rupperta in izjavi, da nima noben član vlade osebno ali pa glede na svoje uradno poslovanje ničesar zakrivati. Prihodnja seja bo jutri.
RFPARACIJSKO VPRAŠANJE.
Pariz, 1U Jul. Danes se bo na Ouai d’ Orsay pod predsedstvom Loucherja začela razprava o repa-raciiskem vprašanju ined državnim tajnikom Rergmannoin ter državnim komisarjem dr. Guggenhcitner-jem in francoskimi izvedenci.
NEMIRI V BELFASTU.
London, 10. jul. V Belfastu so nocoj opolnoči in v jutranjih urah napadli policijsko patrolo. En redar in štiri civilne osebe so mrtve, dva redarja In več civilistov je ranjenih. V nekem oddelku mesta se je tudi pozno popoldne močno streljalo.
V DONSKI POKRAJINI KOLERA.
Carigrad. 11. julija. Riuk; begunci prirovedujejo, da razvil? v vsej donski pokrajini kolera. V, Rostovu za Mrva epidemija vsdk dan 400 do f;f0 žrtev
v vsej ustavi, kakor Jo Je uzakonila večina ustave na Vidov dan t. 1., so bili nedvomno najmanj sporni oni členi, ki dolo-; čajo rodovino Karadjordjevlčev za vladajočo dinastijo v Jugoslavlll. Ta sporazum Je umljiv, kajti po eni strani se zavedamo, ta bi Mio pri nas, ki se odlikujemo po izredno strastnih političnih bojih, silno težko, zediniti se na republlčanskega predsednika, ki bi užival zaupanje večine naroda oziroma strank In ki b| ne bil že v par mesecih primoran vzpričo spremenjene politične konstelacije resigiriratl na svoje mesto in ga odstopiti drugemu. Prihranjeni so nam tedaj neprestani, brezplodni boji za to mesto, kar je na tihem povšeči celo onim strankam, ki se sicer prlnclpljalno ne morejo sprijazniti z monarhizmom. Kajti vsakdo se zaveda, da žalibog Masarykov nimamo v svoji sredi.
Nam kot nacijonalistom se vrh tega ni bilo težko odločiti za Karadjordieviče, saj predstavljajo narodno dinastijo, s pretek, lostjo, tesno zvezano z najlepšimi trenotkl zgodovine naroda in njegove borbe za svobodo in ujedinjenje. In naposled Je režim čiste parlamentarne monarhije za vlade kralja Petra 1. prišel v polni meri do uveljavljenja.
Kralj Peter, katerega rojstni dan praznujemo danes (rojen dne 12. julija — 29. Junija — I. 1844.), Je postal sedaj tudi z našim soglasjem prvi kralj njedinjene Jugoslavije.
Beograd, 11.-Jul. Po zasllšavanju prič 'ft preiskovalna obiast razkrila nove Iri važne stvari, ki kompromitirajo doslej neznane osebe. K temu Je največ pripomogel zaprti Mojzes. Ta preprosti sobni slikar ve o atentatu In o pripravah zanj več, kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Po njegovih izpovedbah Je preiskava dognala, da Je bil glavni in največji propagator revolucije poslanec Kovačič z delavcem Stellčem. Ta dva sta takoj po aretacijah komunistov leta 1920 začela Javno govoriti, da je potreba čimprej drazdreti sedanji družabni red. On je prelagal, naj se v Novem Sadu osnuje terorističen komite z mnogimi pododsekI. Kakor hitro Je bil ta predlog sprejet, so ga jeli tudi udejstvovati. — Aretirani Palinkas, ki je 8
PREGANJANJA POLJAKOV NA LITVANSKEM.
Varšava, 10. jul. V litvanskem parlamentu je došlo zaradi rekrimi-nacij poljskih poslancev proti pre-gajanju Poljakov na Litvanskem do spopada, pri čemer so poljske zastopnike pretepli in vrgli na cesto. Tudi poljskim kontrolnim častnikom v razmejitvenem ozemlju preti nevarnost.
OPOZICIJA FRANCOSKE ZBORNICE.
Pariz, 11. Jul. Kakor Javlja »Matin«, pričakujejo na Jutrišnji seji zbornice pri posvetovanju glede kreditov za Levanto, da bo opozicija poizkusila doseči, da bi vlada pri glasovanju ostala v mnišlnl. Listi so prepričani, da se bo ta pozkus ponesrečil, čeprav je veliko število poslacev vladne večine na počitnicah.
BREZPOSELNOST V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 11. julija. (Izv.) Število brezposelnih v Češkoslovaški je znatno padlo ter je bilo devetin-dvajest tisoč brezposelnih, dočim jih je bilo v istem mesecu 1. 1. enincle-vetdesettisoč.
ŽURNALISTIČNA VISOKA ŠOLA V PRAGI.
Praga. 11. julija. (Izv.) Češkoslovaško naučno ministrstvo je odobrilo načrt žurnalistične visoke šole. ki se bo letos otvorila ter bo priključena juridični fakulteti Karlove univerze v Pragi.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ČU-PRIJI.
Beograd, 11. julija. Včeraj popoldne se je pred kolodvorom v Cu-priji dogodila nesreča. Vlak, ki je vozil na kolodvor, ie trčil v vlak. ki
Primerno Je, da sl ta dan ogledamo^ kaj določa nova ustava glede vladarske osebe In dedne pravice. V členu 86. ustavnega načrta beremo, da vlada v kraljevini SHS Peter I Karadjordjevič. Njemu sledi prestolonaslednik Aleksander Iz veljavnega zakona po redu prvorojenstva. Če kralj ne bi Imel moškega potomstva, sl sam odredi naslednika Iz stranske Unije vladarske ro-dovlne, toda s soglašanjem narodne skupščine. Za to rešitev Je potreben iz celokup. noga števila članov narodne skup&ine eden glas nad polovico. — V slučaju, da ostane prestol po odredbah te ustave brez naslednika, vzame ministrski svet kr:,ijevsko oblast v svoje roke in takoj pozove narodno skupščino v posebno zasedanje, v katerem bo odločevala o prestolu.
Vidimo torej, da s| Je narodna skupšfck na rezervirala odločilno besedo za slučaj« da bi regent Aleksander ne Imel zakonskU moških potomcev. Ta slučaj bi nastopil tudi v slučaju, da bi se žalostni atentatu! poskus Stejičev posrečil, imamo tedaj tudi s tega Ozira dovolj vzroka se veseliti srečne ro* šltve, sicer bi dobili poleg kopice sedanjih kriz v državi še problem kraljevskega nasledstva.
Sedemlusedemdesetletnemu kralju Petru, po katerega nastopu 1. 1903. se Je začelo delo narodne osvoboditve In narodnega uiedinjenja, zaključeno dne 1. decembra 1918, želimo enoduSno lepe Jesenske dneve v ujedinjeni Jugoslaviji.
Csakjjem zakopa! bombe na svojem posestvu, Izpove, da ni ničesar vedel 6 prt* pravah na atentat. Pri tej Izpovedbi je tudi vztrajal, ko so ga konlrontlrali s Stejičem. Mojzes pa trdi, da je bil Palinkas član terorističnega pododseka. — Po izpovedbah drugih prič je ugotovljeno, da so bili, kakor Je pokazala že predpreiskava, teroristični komiteji osnovani tudi v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in v Skoplju. Preiskava se ba. vi sedaj s tem, da bi dobila pojasnila o delovanju komitejev. Danes so v Novem Sadit aretirali več oseb, ki so v zvezi z atentatom. Pri preiskavi so zopet našli nekoliko pušk In bomb. Jutri bo preiskovalna oblažt predložila v potrditev sodišču zahtevo l*r»* čltve novih oseb.
je stl na tiru. Dvajset železniških! voz Je razbitih in veliko oseb ra* njenih. Strojevodja je izgubil obe nogi.
ARABSKI NAPADI NA FRANCOZE.
Pariz, 11. julija. Iz Kaire se poroča. da sc vstaški arabski konjeni-* ki napadli avtomobil farncoskega generali Gourandsea blizu Damaska. Z njim vozeča se tolmač je ubit in guverner v Damasku ranjen:	genedal jo ostal nepoško*
dovan.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
11. julija.
Zagreb: Devize: Berlin 202—202.73, Bukarešta 225—230, Italija 731—733, London izplačilo 570—571, London ček 56S— 570, Pariz 1271—1219, Praga 203.50—203.79, Sofija 0—120, Švica 2566—2570, Dunaj 20.25—20.70, Newyork kabel 154—154.25, Newyork ček 150.70—152, Budimpešta 57 — 57.10. Valute:	ameriški dolarji 149.50—'
149.75, avstrijske kr0Ue 22—22.50, češkoslovaške krone 207—208, funti 560—565, napoleondorl 513—517, marke 208—210, !eji 225—232, souvereign 635—0, llre 725—728, madžarske krone 0—60.
Dunaj: Valute: Berlin 757, Newyoik 601,1 London 2304, Pariz 47, Milon 27.6S, Piaiga 7.90, Uudimpešta 2.20, Zagreb 3.90, Bukarešta 8.80, Varšava 0.33, Dunaj 0.90, avstrijske krone 0.81. Devije: Dolarji 750--754, marke 9887—93, francoski Iranki b900 do 5910, lire 34.800-35.000, jugoslovanske krone (tisočaki) 1922—42, jugoslov. kr0ne (stotaki) 1902—1932, poljske marke 39.50— 41.50, švicarski Iranki 12550—12600, češkoslovaške krone 997—1003, madžarske Mne 2.72—2.74.
Trgovinska pogajanja z Italijo.
Nemiri v Bolgariji?
Dunaj, 11. jul. Ponedeljski listi prinašajo vesti, da so v Sofiji in po vsej Bolgariji izbruhnili resni nemiri, katere pripisujejo kmetiski stranki na katero so vplivali boljševiki.
Praga. 11. judija. (Izv.) Tukaj-šno bolgarsko poslaništvo najodločneje dementira vse vesti o revolti agrarcev v Bolgariji.
Sovjetska Rusija za razbitje Češkoslovaške.
Pred novo vstajo v Gornji Šleziji.
Nauen, 11. Jul. Angleški zastopnik v mcdzavezniškl komisiji je dospel v glavni
Han KorfantyIev in zahteval, da se njegov Keneralni štab takoj umakne za črto, kj jo predvideva sporazum. Korfanty Je to zahtevo odklonil, nakar Je angleški zastopnik tab te val, naj medzavezniška komisija o tem odloči. Pri tej prilki so se Francozi zopet postavil) na stališče KorIantyja ln francoski kastopnik Je opozarjal na kvarne posledice, utegnejo nastat), ako se Korfanty odstrani s silo.
Bratislava, 11. julija. (Izv.) Poljsko prebivalstvo v Gor. Šleziji sprejema vstaše ln Vojake, ki prihajajo Iz bojev in zakopavajo Svoje orožje ter numlcljo, ko thlapce In aa-lavce v svoje hiše. V najkrajšem času te Wlčakuje nove vstaje.
Pariz, 10. julija. (Izv.) Pred pričetkom zbornične seje se Je ministrski predsednik Brland dalje časa razgovarjal z dvema članoma parlamentarne skupine, takozvani »prijatelji Poljske«. Razpravljalo se le o gornješlezijskem vprašanju fai o umoru francoskega majorja Montalegrea. Brland Je Izjavil, da pričakuje v nekaj dneh poročilo medzaveznlške komisije, ki bo po vsej prilik] vsebovalo predloge glede pravične razdelitve Gornje Šlezije. Ta predlog se popolnoma vjema z Brlandoviml željami, katere je že poprej objasnil v zbornici. Nada-Ife Je izjavil Briand, da se bo pod pogoji, pod katerimi se je umor majorja Montalegrea Izvršil, zelo težko Izslediti morilce.
Iz preiskave proti atentatorjem.
Dr. Otokar Rybaf:
V pojasnilo Primorcem.
Med občinstvom se širijo čisto napačne vesti o roku za opcijo jufio-slovenskega državljanstva za one, ki so dosedaj bili pristojni na ozemlju, pripadlim Italiji. Trdi se. da Izteče ta rok že dne 2. avgusta t. 1., to je šest mesecev po ratifikaciji ra-pallske pogodbe, ki se je Baje izvršila dne 2. februarja t. 1.
To je pomota. Pred vsem ne velja dan 2. februarja kot dan ratifikacije. Na ta dan je le Italija rapallsko pogodbo ratificirala. Kot dan obojestransko obvezne ratifikacije pa velja šele tisti dan, ko se je od obeh držav podpisal zapisnik o ratifikaciji. A to se je zgodilo šele nekaj mesecev kasneje, menda v aprilu ali tnalu t. 1.
Sicer pa nima ta dan za opcijski rok nikake važnosti. Za izvrševanje opcijske pravice je namreč merodajna izključno le uredba od 25. novembra 1920. 1.. št. 271 »Službenih No-vin« z dodatno uredbo od 23. decembra 1920. 1. V zmislu § 12. prvo-navedene uredbe v zvezi s § 3. Iste uredbe pa začne opcijski rok za osebe. ki imajo domovinsko pravico na ozemiiu zasedenem od Italije, teči žele od trenotka. ko se reši vprašanje naše državne meje proti Italiji in ko bode Italija evakuirala naše do-tične kraje. Tak rok torej sploh ni še začel teči. ker ni Italija do danes še Izpraznila onega zasedenega ozemlja. Tudi pravi uredbae izrecno, da bode ministrstvo za notranje stvari začetek roka svojčas objavilo. V kolikor je meni znano, take objave do sedaj še ni bilo in je tudi ni moglo biti. ker ni še vse ozemlje izpraznjeno.
V Italiji je bilo to vprašanje drugače rešeno. S kralj, odlokom od 30. decembra 1920. L. št. 1890 je bil namreč za izvrševanje opcijske pravice za laško državljanstvo določen rok do 15. julija 1921.
Ob pogajanjih v zmislu čl. II. ra-pallske pogodbe (Zader) sem laškega zastopnika, g. Salato. na to razliko opozoril in Izrazil željo, naj se v obojestranskem intc :su to vprašanje enakomerno reši. Sporazumela sva se na to, da se opcijski rok za naše in laške državljane podaljša do 31. decembra 1921. Neposredno pred svojim odhodom iz Rima sem slišal, da je laška vlada že Izdala kraljevi odlok v tem smislu. O stvari sem seveda poročal naši vladi: no ona se o tem vprašanju ni še Izjavila. Vsekakor pa z ozirom na gori rečeno ni nikakega dvoma, da za primorske Jugoslovene. ki bi hoteli optiratj za Jugoslavijo, ni niti še začel teči opcijski rok.
V nekem ljubljanskem dnevniku se je tudi omenilo vprašanje pokojnin. O tem vprašanju se je razpravljalo na rimski konferenci in se Je, kakor sem Že poročal v »Slov. Narodu«. dosegel med vsemi delegacijami. izvzemši madžarsko, sporazum v smislu, da bode vsaka nasledstvena država plačevala pokojnino svojim državljanom, brez ozira na to, ali so pridobili državljanstvo že na podlagi mirovnih pogodb ali pa šele vsled opcije.
Tudi dotičnl sporazum sem sedaj predložil naši vladi v odobrenje. Upati je„ da ga vse udeležene vlade sprejmejo.
sovražniki južnoirske, katoliške večine, ki je popolnoma v rokah sin-fajnovcev. De Vaiera proti tem izgovorom že danes opozarja na dejstvo. da predstavljajo severnoirski unionisti le manjšino irskega naroda, ki se mora ukloniti potrebam in volji večine. In kot rečeno, ima De Vaiera popolnoma prav, ker unionisti imajo od 32 irskih grofij, večino le v šestih severnih. Anglija naj da Irski avtonomijo in naj potem prepusti Ircem samim, da se na ta ali oni način med seboj poravnajo.
Današnje stanje v Irski je za Anglijo nevzdržljivo. Vsak dan bolj groznemu krvoprelitju se mora na kakršenkoli način napraviti konec in kot to kaže pripravljena armada, je Lloyd Oeorge pripravljen, boj Ircev za samostojnost udušiti tudi v krvi. Vendar je pa upati, da bo angleška vlada poizkusila preje vsa pota mirne rešitve, predno seže k temu skrajnemu sredstvu. Ker ne le. da bi ta vojna na novo razvnela vse strasti in Povzročila Angliji, katere gospodarsko stanje je itak že dosti težav-vno nove stroške, bi bil proti tej odredbi tudi velik del angleške javnosti. ki deloma odkrito priznava irski bfii za samostojnost. Zato mora biti vlada previdna in mora. če že iioče iti do skrajnosti, najti opravičilo za svoje dejanje. Za mislečo javnost bo seveda jasno, da pade vsa odgovornost za nove boje v tem slučaju na angleško vlado, katere napačna politika je zakrivila, da je sploh prišlo do tako nevzdržnega stanja na Irskem.
Odločilni moment v irskem vprašanju.
De Vaiera se je odločil pogajati se z angleško vlado o predpogojih skupne konference, ki naj bi se na njej rešilo irsko vprašanje.
Anglija *e s tem, da je pripozna-la De Valero, ki se je do sedaj moral skrivati pred angleško policijo kot revolucijonaren in protidržaven činiteij za zastopnika Irske, s katerim se hoče pogajati, napravila velik korak k skorajšnji rešitvi irskega vprašanja. Toda danes še ni povsem jasno, ali ni ta korak samo igra pred svetom, da se opraviči pred njim eventualno še ostrejše represalije in pohod armade, ki stoji pripravljena na zapadnih obalah angleškega otoka, v Irsko.
Najmanj, kar bo De Vaiera zahteval. je popolna avtonomija Irske. Anglež! se bodo seveda, kot do sedaj vedno izgovarjali, da bi dali irski prav radi popolno, tudi finančno avtonomijo če bi notranji spori med Irci samimi ne zbujali strahu, da bi ne bila Anglija v slučaju nove vojne vsled neenotnosti v Irski izpostavljena pajvečjim nevarnostim. Vedeti namreč moramo, da so unionisti šestih severnih irskih grofij smrtni
Strankarski boji in osebni napadi.
V zadnjih dveh volilnih borbah, to je pri volitvah v konstituanto in pri občinskih volitvah se je vnel med strankami hud volilni boj. Faktum je. da so enkrat stranke tu in da obstojajo gotova nasprotstva med njimi. Toda namesto, da bi se vršil boj v okvirju načel posameznih strank, je zašla žalibog večina naših strank tako daleč, da se je začelo napadati posamezne osebe nasprotne stranke in jih blatiti v najostudnejši obliki. Pri tem se poslužujejo vsake najmanjše govorice in kjer se najde samo kaka muha: se napravi iz tega slon in s tem upajo posamezne stranke utrditi in pomnožiti svojo pozicijo.«
Ako Ima kak pristaš ene ali druge stranke kake napake v osebnem življenju, jih ima najmani tudi 10 pristašev nasprotne in obratno. Najgr-še pri celi stvari pa je. da se začne \i. časopisju koga blatiti in posegati celo v njegovo privatno življenje in to samo zato. ker je pristaš nasprotne stranke, medtem ko. če bi bil pjjstaš one stranke, ki ga napada. bi bil zanjo seveda najboljši človek in vsega spoštovanja vreden »somišljenik.«
Vse kaj druzega je. ako kdo v svojem političnem delovanju ali kot javni funkcijonar napravi kako napako in se ga vsled tega obsoja.
Ne maram navajati posameznih slučajev, ker so isti itak vsak dan po časopisju na razpolago.
To osebno napadanje ravno kaže Še vehko nezrelost naših političnih strankariev. kajti s tem. da se eno ali drugo osebo nasprotne stranke napade in 1i predbaciva posamezne osebne napake, s tem še stranka, kcie pristaš je napadeni, ne bo izginila in navadno vsled tega dotična stranka ne trpi. ampak trpi na ugledu samo napadeni. In to je popolnoma napačno pojmovanje političnega boja in kaj tacega se »rl narodih vj-šje kulture niti v najstrastnejših volilnih bojih ne najde.
Stranke nai se postavijo strogo na svoj strankin program, skušajo istega po možnosti udejstvovati in samo na podlagi strankinih načel na se vrši boj med posameznimi strankami. Ako bi se tega držale vse stranke, izostalo bi marsikaj nepri jetnega iz volilnih boje . in bi na sprotstva med strankami .£ vedla v nekako smrtno sovraštvo med njimi. Kajti bodisi oseba ta ali ona, katera stranka bo imela v svoieni pro gramu času primerno boljša načela in jih najbolj udejstvovala, ta bo tudi napredovala. Osebne napade pa naj bi vsaka stranka opustila, ker v naiveč slučajih isti rf-sadajoči stranki več škodujejo kot ra koristijo.
Parlamentarna skupina fašistov v Rimu je sklenila, da more odločiti glede sprave s socialisti samo narodni svet fašistov, k' bo prihodnje leto marca meseca v M'!a-nu. Do tedaj lahko zleti v zrak še dosti socialističnih domov hi Statistika fašistovskih nasilj bo Se lepo narastla. Oh. ubogi socialisti.
Za boljšo ustavo.
Govor poslanca Deržiča 8. jul. 1921 v »Mestnem domu« v Ljubljani.
Ni časa, da bi se spuščal v kritiko vseh napak in krivičnosti v sedanji ustavi. Omejim se za enkrat le na agrarno vprašanje in kako se ga je rešilo. Naš narod obstoja po veliki svoji večini iz kmetskega prebivalstva in od njega odvisl v velikem delu pozitivni razvoj države. Vsled tega bi bilo nujno potrebna pravična aaarna reforma, ki bi dala zemljo res onemu, ki jo obdeluje. Odstraniti bi se morale vse stare predpravice fetidalnih gospodov agov in begov in vrniti oropano zemljo pravemu gospodarju — našemu kmetu. Odškodnina bi se naj priznala samo ouim. katerih eksistenca bi bila sicer ogrožena. Toda stoletni boj našega kmeta proti tlačanstvu se je cončal drugače, kot bi to smeli pričakovati od za narodno korist res vnetih državotvorcev. Muslimani, cot zastopniki posestnikov oropane zemlje so dobili vse, kar so cd vlade zahtevali — one težke milijone pa, ,cl jili bodo spravili v žep. bo plačeval jugoslovanski kmet in delavec s svojimi žulji in znojem. Mi smo pričakovali, da bodo tozadeyne odloč->e odgovarjale potrebam kmetskega judstva in da bodo enkrat za vselej pomedli s pijavkami, oni pa so vad-jali z muslimani in jih s 300 milijoni kupili, da so glasovali za ustavo. Klici: »Tako je!«)
Privatno lastninsko pravo je po novi ustavi še bolj nedotakljivo, kot
bilo v reakcionarni Avstriji. O so-cijalizaciji ni v celi ustavi niti besedice. Vse naše nrirodno bogastvo na zemlji in pod zemljo je izročeno neomejeni eksploataciji tujih in domačih kapitalistov. Če pa se vpraša to državotvorno gospodo, kake pravice da je dobil po tei »najmočnejši ustavi celega sveta« delavec, ti odgovore: Saj smo mu dali koalicijsko pravo.« če se jo vpraša, kako se bo omejila in zabranila invazija tujega kapitala, dobiš odgovor: E pa to je privatna svojina — torej nolli me tangeref In če pobaraš kaj je z nacionalizacijo in jim dokažeš, da je vsa dosedanja nacionalizacija le maska. za katero se skrivajo krščeni in obrezani tujci, potem si demagog!
V konstituanti se je mnogo govorilo o državnem in narodnem edin-stvu in ustava naj bi bila simbol eoinstva. Toda pri celem vprašanju se je šlo državotvorcem le za eno. najti formulo, po kateri bi tudi nadalje obdržali v rokah v pokrajinah vso moč. To pojmovanje narodne edinosti je bil strašen udarec za vse one. ki so za resnično narodno in državno edinstvo in ki jim to edin-stvo ni samo fraza, za katero bi skrivali svoje partijske in osebne Interese. In vsi ti so bilti in so proti sedanji ustavi.
Svoj čas je bil g. Pašič še precej liberalen in je izjavil napram opozi-cijonalnim poslancem, da naj se ne razburjajo radi reakcionarnosti v ustavi da bodo pač s časonj lahko še vse »storili«. Kar čez noč pa so nastala prelazna naredjenja (prehodne naredbe, oddelek 13.). ki se v njih smatra za zločin vsako nasilno delovanje proti ustavi. Kdor ve. kaj vse se že lahko razume za nasilnost, ta tudi ve kako težka bo sedaj borba za zboljšanje ustave. Ustavotvorne stranke smatrajo svojo tvorbo za sakrosanktno in ker se vedno zamenjavajo z državo, se bodo sedaj zamenjavali z ustavo, se proglasih za sakrosanktne in »protidržaven« bo vsakdo, ki se bo predrznil boriti proti njim. Mi se ne bomo podali na polje nasiisiva. toda ne bomo niti odnehali od legalne borbe nroti ustavi v sedanii obliki in proti sedanjim državotvorcem. ki pa so resnici protidržavni. ker so s svojim delovanjem zanesli razdor med jugoslovansko ljudstvo. (Klici: Tako je!« Živahno odobravanje.)
(Dalje prihodnjič.)
S
Beležke.
Na pravo adreso!
»Pondeljek« naj naslovi svoje opazke o neznačajni podkuplivosti na samega sebe in »Jutro«, ker tam so oni, ki se prodajajo. Pri nas n ljudi, ki bi prevzeli redakcijo »kraljevih« listov. Na pravo adreso torej!
STANOVANJSKI PRAVILNIK
Glasom stanovanjskega pravilnika. objavljenem v »Uradnem Listu«
8. julija, stopajo v veljavo v glavnem sledeče dopolnilne spremembe k stanovanjski naredbi. Najemnina se ugotovi po letnem dohodku najemnika. Za merilo se vzame dohodek zadnjega leta pri odmeri oseb-no-dohodninskega davka, odnosno do končne ugotovitve tolik dohodek, colikoršnega je določila davčna oblast poslednjikrat. — Pri določanju cen za posamezne dele stanovanja podnajemne sobe (z opremo ali )rez nje) služi za merilo najemna cena celega stanovanja. Ako pa uporablja hišni lastnik stanovanje sam.
‘e določiti podnajemno ceno stanovanja v višini, ki bi se morala plačati. ako bi bilo stanovanje dano v najem. Natančni proračun podnajemne cene smo objavili pred kratkim v članku »Stanovanjska anketa«. Pripomniti je le še, da sc sme pri souporabi kuhinje in drugih priteklin, cakor tudi druge posebne ugodnosti gornji odstotek primerno zvišati. Ako pa pri oddani sobi ni postrežbe ali posteljnine je preračunano najemno ceno znižati za eno tretiino, ako ni obojega pa za eno polovico. De-itev stanovanja in delov stanovanj obvelja tudi. če se oy*ba hišnega ‘ustnika spremeni. Sklep o dodelitvi mora navajati natančno označbo najemnega predmeta po kakovosti in eži. pravni naslov podelitve in ko-edamo določen dan prevzema. Za zpraznitev stanovanja se mora do-očiti primeren rok. Pri nesporazumu glede najemnine določi najemno pristojbino stanovanjsko oblastvo. Stroške postopanja morajo plačati stranke. Za neizogibno potrebne stanovanjske prostore se smatra: za samce, vdovce* ločence obeh spolov ena soba. Za družine brez otrok ali z enim otrokom dve sobi. za družine z več nedoraslmi otroci tri sobe in za dnižine s tremi ali več doraslimi otroci štiri sobe. Pri vdovskih družinah se računa ena soba manj. Sorodnike. ki žive v skupnem gospodinjstvu je smatrati za družinske člane. Osebam, ki izvršujejo svoj poklic doma. se doda ena ali dve delavni sobi. Pri zasilno urejenih stanovanjih v barakah, ki so bile zgrajene na podstavi zakona o vojnih dajatvah, se sme zahtevati vrnitev zemljišča, še le. ko se uradno dože-ne. d.a je stavba brez večjih adupcij neuporabna. Glede reorganizacije stanovanjske oblasti smo že omenili. da ostaneta samo državni stanovanjski urad v Ljubljani in Mariboru. za ostale občine se na določijo kot stanovanjske oblasti pristojna okrajna glavarstva. ' Stanovanjska oblastva I. stopnje sestoje iz načelnika in prisednikov (polovica hišnih gospodarjev, polovica najemnikov) s potrebnimi namestniki. Načelnika Imenuje na predlog poverjenika za socijalno skrb predsednik deželne vlade, prisednike pa poverjeništvo za socijalno skrb na predlog stanovanjskega oblastva. Pri-&ednik je lahko vsak. ki sme biti voljen v občinski zastop. Služba Je častna in se sme odkloniti imenovanje le iz posebno važnih razlogov. Slučaji neutemeljene odklonitve se globiio z denarnimi globami Stano-v:iijsko oblastvo I. stopnje opravlja samostojne posle pri določanju najemnine in pri razpolaganju s stanovanji. pri čemur mu morajo dati vsi uradi potrebno pravno pomoč. Zoper vse odločbe stanovanjskega oblastva I. stopnje je dopustna pritožba na poverjeništvo za socijalno skrb v Ljubljani ki posluje kot stanovanjska oblast II. stopnje. Odločitev o pritožbah ima stalen stanovanjski senat iz treh članov. Te določbe so končnoveljavne. Stanovanjska oblastva smejo odrejati prisilno izvršbo svojih odlokov ter jim mora dajati upravno ali policijsko oblastvo potrebno orožniško ali policijsko asistenco. Poslovno pristojbino 20% najemnine plača hišni posestnik odnosno pri dodelilnem sklepu najemnik. Stanovanjsko oblastvo sme odrediti tudi preselitev družin, ki imajo preveliko stanovanje in dodeliti ta stanovanja močnejšim družinam. Okolnost, da je b7o število sob dosedanjega stanovanja, presezajoče predpisano število, oddano v podnajem. ie upoštevati le v ozira vrednih ©rimerih in pri osebah, katerih eksistenčni pogoji bi bili vsled prisilne preselitve znatno ogroženi, sicer pa je navedenim osebam dodeliti družini primerno manjše stanovanje. — Brez izrečnega dovoljenja stano-
vanjskega oblastva se ne sme nobe, na stranka na novo priseliti niti pre seliti niti se vseliti v stanovanje.
.y.
.+ Liubijanski vei|k| Semenj. Le Se pet tednov nas loči od otvoritve Ljubljanskega velikega semnja, k] bo nepreklicno v sobo, to dne 13. avgusta. Na razstavišču v Lattermannovein drevoredu se pridno grad!, tako da bodo stavbe pravočasno Izgotovi Ijene. Stavba letos še ne bo imela osnega obsega, kakor Je bila zamišljena prvotno, ker primanjkuje časa za Izgotovitev. Dode-lite v prostorov se je že pričela in bodo stranke pravočasno obveščene, kateri pro« stori in v katerih paviljonih so jim dode, Ijeni. Generalna direkcija carin je dovolila uvoz ozir. izvoz vzorcev inozemskih raz, stavnih tvrdk brez uvozne carhie, toda s pogojem, da se blago zopet izvozi tekom dveh mesecev. Da se to res zgodi, mora stranka predložiti garancijsko pismo, ki ga mora sopodpisati Urad Ljubljanskega velikega semnja. Razpoložljivi prostor je že ves oddan, in bo moral Sejmski urad marslkako tvrdko odkloniti ali pa drugim odmeriti manjši prostor.
+ Poštno In bzojavno ravnateljstvo objavlja:	Dodatne izpremembe poštnega
pristojbenika. V Novem poštnem pristoibe-niku, ki velja od 1. maja t. 1. so nastale naknadno še te-!e spremembe:	Največja
teža paketov se določa na 20 kg, vrednost pa Je neomejena. Za pakete, katerih vrednost presega 1000 dinarjev, se plačuje vrednostna pristojbina kakor za denarne pošiljke, t. j. za vsakih 1000 din. ali del tega zneska še po 1 dinar. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice) v slučaj'h, če se nakaznica izgubi, uniči ali poškoduje po krivdi prejemnika ali pošiljatelja, se plača razen pristojbine za prošnjo v znesku dveh dinarjev v kolkih še dva dinarja v poštnih znamkah. Nakazuična pristojbina, katoro je bilo do sedaj plačevati poleg drugih naštetih pristojbin, je torej odpravljena. — Iste pristojbine (2 dinarja v kolkih na prošnjo in 2 dinarja v poštnih znamkah) se plačujejo za podaljšanje izplačilnega roka, ki je določen na mesec dni, a tako, da se mesec, v katerem je bila nakaznica vplačana, ne šteje.
+ Pozor vinogradniki l Ker je pričelo napadati grozdje plesnoba, pa tudi že pa-lež, svetujem: Poškropite takoj in temeljito grozdje z galico, koli ste pridelali na 100 1 za apnom še po 1 kg salojidina. Ko nastane trajno solnčno vreme, požveplajte So grozdje dobro s fino zmletim (ventlliranim) žveplom. B. Skalicky.
+ Občni zbor splitske »Zadružne banke«. Dne 10. t. m. se je vršil v Splitu prvi redni občni zbor »Zadružne banke«. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi povišanje. dosedanje delniške glavnice.
+ Podaljšanje provizorija v trgovskem prometu z Avstrllo. Provtzorni dogovor o reguliranju trgovskega prometa msd našo kraljevino in Avstrijo, ki ie potekel 1. maja, je podaljšan do avgusta t. 1.
SVHOVSKI TURNIR »JUOOSLOV. ŠAH.
SAVEZA«.
Od 15. do 31. avgsta t. 1. namerava prirediti »Jugoslovanski šahovski savez« svo» glavni turnir. Natančni kraj še ni določen, vsekakor pa se bo vršil v Sloveniji. V poštev pridejo v prvi vrsti Bled ln Rogaška Slatina, pa tudi mesti Celje m Ljubljana nista izključeni. Vse zavisi od denarnih sredstev, ki Jih bo mogoče zbrati za nami« ravani turnir.
Turnirja se lahko udeleže igralci, ki }!h bodo predlagali šahovski klubi. Pvvl zmagovalec dobi naslov mojstra »Jugos>ov šah. saveza«. Darila so določena na 5000 kron, 3000 kron, 2500 kron, 2000 kron, 1H00 kron, 1600 kron, 1500 kron, vendar pa še niso končnoveljavno določena. Turnima vloga znaša za igralca 200 kron, isto tolfko tudi jnmstvea vloga. Vsakemu igralcu sc povrnejo stroški do 2000 kron.
Tudi Ljubljanski šahovski klub namerava poslati k temu turnirju svoje zastopnike. V poštev bi prišli gg. Poljanec, Or. Ferjan in inž. Vagaja, ker so šahovski mojstri (v poštev bi prišel tu inž. prof. dr. Milan Vidmar) od turnirja Izključeni.
Ker je turnir zvezan z velikimi gmotnimi stroški, poživljamo tem potom vso igralce hi prijatelje šaha, kakor tudi našo že opetovano se izkazale šahovske mecene, da priskočijo čim Izdatneje z denarni.. I sredstvi »Ljubljanskemu šahovskemu klubu« na pomoč, ter takv indirektno pripomorejo tudi slovenskim Igralcem do prilike pokazati vsemu jugoslovanskemu svetu šahovske napredke in uspehe.
Pokažimo, da znamo ceniti vcliico i vrednost in umetnost šahovske igre, razširjene širom civiliziranega sveta ln oa Slovenci tudi na tem polju ne zaostajamo za drugimi bratskimi, pa tudi ne tujimi narodi. Nai bi nam tudi na tem polju slutil bratski češki narod za vzor!
POŠLJITE NAROČNINO!
's
¥-
Dnevne vesti.
—i Naš novi poslanik v Pragi bo baje blvšd trgovinski minister dr. Albert Kramer, ah« dr, Vošnjak ne bo potrjen,
— Konec pokrajinske vlade. Splošna se smatra, da je bila zadnjo soboto zadnja seja deželne vlade. Seji je predstdovn podpredsednik Dobnik, ker ie bi' predsednik k v 14 č ogradu.
— Za predsednika koroškega deželnega zbora je bil izvoljen soc. demokrat Lukas. Namestnika sta dr. Wa!dner (Bauern-bund) in dr. Rokitanskj (kr52. soc.).
— Izplavajte že enkrat prlznanice! Nedavno je generalni inšpektorat finančnega ministrstva razglasil, da se bo v bližnjem času začelo z urejevanjem materijala za Izplačilo 20% odtegljajev pri zamenjavi bankovcev. Ta »bližnji čas« je v nedogleda! daljavi pri znani hitrosti v Beogradu. Za državo je vsekakor poniževalno, ako ne vrne državljanom, kar jim Je šiloma vzela. Koliko je ljudi, ki so iz jeze nad dolgim čakanjem te bone zavrgli ali raztrgali, druji so jih Izgubili ali založili. Le največji reveži potrpežljivo čakajo. Vsaj teh se naj država hitro usmili, saj utrpe že itak dosti Izgube, ker je med tem denarna vrednost lopet znatno padla.
— Dijaški dom v Zagrebu. V nedeljo dopoldne je bil na svečan način ob prisotnosti kraljevega namestnika položen temeljni kamen zagrebškemu dijaškemu domu. Sloves-noti so se poleg kraljevega namestnika udeležili tudi poveljnik 4. arinijske oblasti general Pešič, prorektor dr. Polič, poverjenik za narodno gospodarstvo Ger-manovič, podnačelnik mesta Zagreba Kon-tak in mnogoštevilno drugo občinstvo. Za zgradbo dijaškega doma je zbrano 1 milijon 200.000 kron, kakor je razvidno iz poročil,
' medtem ko dijaki sami marljivo delajo pri zgradbi. Dijaški dom bo tvorilo pet paviljonov s 150 sobami, v katerih se bo moglo nastaniti 300 dijakov.
— Slovenska dijaška zadruga v Brnu naznanja, da je bil 22. junija t. 1. promoviran njen Stan gospod živinozdravik Leopold Hribar na tukajšnji žlvinozdravniški visoki šoli doktorjem veterinarske medicine. V tekočem študijskem letu so postali žlvinozdravniki sledeči bivši člani:	Qg. Maks Rojko, Fran Veber, Rajko Deu, Ivo Kenda, Fran Goljar, Fran Lužar, Ivan Ko-benter, Fran Koselj. Inženirji so postali: Gg. Blaž Pristovšek, Ivan Bartl, Adolf Kosiša, Vlado Šlajmer, MUko Pirkmaler. Geometer ie postal: Anton štrener.
— Uradna poneverba. Finančni priprav* v Oor. Cmureku Kert Vincenc je pobegnil preoblečen čer most v Zg. Radgoni v Nemško Avstrijo. Odnesel je s sabo 35'jl K uradnega denarja in odpeljal službeno kolo
— Pomanjkanje obrtnih mojstrov v
Macodontjl Vsled dolgoletnega turškega
gospodstva, ponovnih vojnih viharjev in nemirov Je prebivalstvo Macedonlje v kul-tumo-gospodarskem oziru zelo zaostalo za ostalimi pokrajinami naše kraljevine. Naša vlada hoče po možnosti storiti vse, da se odpomore dosedanjim nedostatkom. Občuti so zlasti velika potreba mojstrov za Izdelovanje 'esenih vM, grabelj, držajev za lopate, sekire itd. Pridne roke bi Imele n« našem lugu bogat zaslužek In bo mnogo pripomoglo h gospodarski povzdigl tega prlrodno bogatega av kulturno zaostalega dela naše domovine. Mojstri, Id bi bili pripravljeni iti za stalno ali začasno v Mace-donijo, naj naznanijo na ministrstvo trgovine ta industrije, oddelek v Ljubljani, pod kašnimi pogoji so pripravljeni sprejeti ponudbo centralne vlade.
— Nesreča na železnici. Na kolodvoru v Kandiji se je ponesrečil občinski siluga Majer. Vrnil se je lz gasildce slavnosti v Metliki. V Kandiji je stopil lz vlaka, ko se je že pomikal in padel tako nesrečno, da mn je kolo popolnoma raztrgalo eno nogo, katero so mu morali v bolnici takoj odrezati.
— Neprijeten obisk v Zavrhu. Dne 1.
t. m. sta obiskala Zavrh pri Vel. Pirešlcl dva okoli 201etna fanta. Vdrla sta med 10. ta 12. dop.. ko so bili ljudje na polju, v zajedeni hiši posestnikov Antona Nareksa in Martina Križan In odnesla čevlje, obleko, perilo in robce. Dalje sta odnesla ure z verižico in pa 600 K denarja v bankovcih in 80 K v srebru.
— Detomor. Služkinja Helena Završnik je usmrrila na domu svojih starišev v Šoštanju svojega nezakonskega novorojenčka In je neznano kam pobegnila.
Luciana.
_ Današnjo proslavo rojstnega dne kralla Petra so včeraj zvečer naznanili topovski streli Iz Orada. Ob 9. url Se je vršila po mestu bakljada, pri kateri je igrala vojaška godba.
— Važno za rezervne oficirje. Vsi rez. Mlcirji, ki sr nnha.aio v civilu nat se udeležijo slovesne službe božje v uniform) v stolni cerkvi sv Nikolaja na državni praznik Rojstnega dne Nj. Vel. Kralja Petra 1. danes 12. t. m. ob 10. uri. Pravoslavna služba božja se vrši ta dan ob 9. uti v Kapeli kasarne Vojvoda Mišiča, pri kateri Imajo prisostvovati vsi rez. oslclrjl pravoslavne vere. — Obleka službena z vsemi dekoracijami (kožne rokavice in ešarpa). Isti dan zvečer se vrši patrljotična manl-festaciiska zabava v veliki dvorani hotela
»Union« k kateri se rez. oficirji vabijo. —< Komandant mesta.
— Iz topničarske delavnice v Ljubljani
smo dobili pritožbo, da se delavcem za državne praznike odteguje že itak borna plača, dočim niti privatna podjetja niso tiko brezsrčna. Praznikov imamo res preveč na leto, kar je škodljivo za državo, industrijo, posebno pa še za delavce, ki delajo nekatere mesece le po 20 dni. Ako mora delavstvo praznovati celo vrsto cerkvenih in državnih praznikov, pa naj vsaj dobiva svojo skromno plačo, kakor vsi drugi državni in privatni nastavljene!. S takim postopanjem se delavcu ubija veselje do dela ter se mu daje povod, da z mržnjo gleda na svojo lastno državo, ker prazen želodec no pozna idealov. Naša država, ki ima denarja za bosanske bege in za Wranglovo armado, ni tako revna, da bd morala odtr-govati krone revnemu delavstvu v lastni podjetjih
—. Odborov a seja »Bratstva« se vrši v sredo zvečer ob 8. uri v tajništvu v Na rodnem domu. Udeležba nujna!
— Obrtno društvo za Zg. šiško In okolico priredi ustanovni občni zbor v na deljo, 17. julija ob 3. uri pop. v gostilni pri Anton Štruklju (vulgo Zfbert) na Trati. Vabilo se vsi mojstri - obrtniki brez razlike strankarskega mišljenja. Pripravljalni odbor.
— Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršiU zrelostni izpiti pod predsedstvom višjega šolskega nadzornika Josipa Westra od 1.—6. julija. Od 53 priglašenih kandidatk boste ponavljali izpit črez 1 leto 2, čez 2 meseca 4 gojenke, 17 je odličnjakinj. — Z odliko so maturirale: Bizjak Marija, Brandstetter Marija, Girman Ana, Dolenc Poldka, Gradišar Marta, Hočevar Reza, Kunc Iva, Kunsti Erna, Lobe Tončka, Ložar Marija, Perme Jožic«, Rakovec Iva, Rus Lojzka, Škerjanec Lea, Šorli Cilka, Urh Mira ki Valenčič Milica.
_ Tatvine koles. Zasačen tat Tehnič. nemu uradniku drž. žel. Karolu Kytka ie ukradel iz veže hotela VVilson 2000 K vredno kdo. — lz veže magistrata je izgtaio kolo trg. pom. Josip« Sackner vreduo 1400 K. Kolo Je izsledila policija pri dija&u mešč. šole T. J. Fant se zagovarja, da je naletel pred nekaj dnevi v Streliški ullol na 141etnega dečka, ravno ko Je padel s kolesa, pri čemur Je malo manjkalo, da ga ni povozil. Deček je zbežal ta pustil ko’o na cesti. On je kok) pobral ta se odpeljal z njhn k svojemu prijatelju, kateremu se Je nalagal, da je kupil kolo za 1000 K. Sumu**, da je dečkova mati vedela, da Ima fant kok), vendar pa Je molčala. — I* vete v hiši št. 8 v Llngarjevl ulici je odpeljal neznan tat moško kolo Jakobu Lunderju.
— Mestna zastavljalnica Ima tamesseč no dražbo 14. t. m. ob 3. popoldne.
— Nočni pretepači. Delavci Žvokelj. Rjavec In Se tiger so se napili v nedeljo zvečer v gostilni Karo na Viču ta se vračali pijani proti Gllncam. Pri Sengerjevem domu so se sprli ta pošteno stepli. Vsak je dobil v spomin neka) lahkih poškodb. Poleg tega le kaznovala policija Žvoklja In Erjavca zaradi pijanosti n« 4 oz. 6 dni zapora ta vsakega na 150 K denarne kazni.
— Člani »Ferijalnega Saveza«, ki so se javUl z« delo v »!-okatal odbor« nai se javijo v sredi t3. t m. v pisarni P S. na 1. drž. glmn. (vhod od zadaj) v svrho določitve dežavnth poslov v d -bi 1 tedna. Cia ni. ki so se iavHI za delo, pa se niso oA zvaii pozivu, naj ne računajo na vozno olaišavo.
_ Neprevidna mlekarica. Mlekarica M. S. Je pustila na Krakovskem nasipu konja brez nadzorstva ta šla raznašat mleko. Konj se Je splašit In potegnil * vozom v Trubarjevo ulico, kjer so ga z veliko težavo v Jeli. K sreči se ni pripetilo večje nezgode.
  Pokvarjena mladina. V zadnjem času se množe ovadbe glede tatvin In golta Uj, katere z nenavadno rafiniranostjo Izvršujejo otroci od 12 do 15 leta. V vseh teh slučajih se zagovarjajo starši odnosno varuhi, da nimajo zadosti časa nadzorovati svojih otrok, ker moralo delati, da sl zaslužijo vsakdanji kruh. V marsikaterem slučaju je ta zagovor opravičljiv posebno pri vdovskih rodbinah. Imamo pa tudi mnoge slučaje, v katerih starši molče ln so na tihem še celo zadovoljni če prinese otrok kal zastonj domov. Ce se jSh pri tatvini zaloti pa trdijo o svojih otrocih, da so spri-deni ta da so zgubili oblast nad njimi. Taki starši bi zaslužil, da se jih kaznuje.
_ Najdenčenk. V soboto popoldne je neki častnik naša! na voglu Nunske ulice v cunjo ln papir zavitega živega otroka te» ga nesel na policijo, ki sedaj Išče brezsrčno	dQma |e pobegnil llletnl 'sita
uslužbenca kurilnice drž. železnice Josip Mlakar. Dečko se baje klati po	ljubljanski
okolld.	.	,	.
— Izgon Iz ljubljanskega pol. okoliša
je izgnan zaradi tatvine Franc Korošec iz Št. Vida pri Clrknid star 56 let — Dalje ]e Izgnan tudi za 5 let 38-letnl Invalid brez leve roke Pleš Alojzij Iz Podkorena pri Kranjski gori.
— Zastonj "ta se pripdjda v Ljubljano natakarla brata Beladon	Henrik	In	Ivan	Iz
Monakovega. Aretirana	Izjavljata,	da	se
Trst, Pri kopanju v Muri jima je baje ukradel neznan tat vse listine ta denar.
— Velika izguba cli tatvina. Ravnatelj družbe »Balkan« Pogorelc Miroslav je pogrešil dne 6. t .m. zvečer med vožnjo na cestni železnici glavni koldovor — pošta listnico, v kateri je imel svoj potni list ln 10.000 K denarja v večjih bankovcih.
— Razne tatvine. Pastirju Tralju je ukradel na Kodeljevem travniku neznanec suknjič, v katerem je bila denarnica in 70 kron. — Svojemu očetu je ukradel kovačev sin Tulir Andrej v Lisičnem obleko, čevlje, zlat prstan in nekaj denarja in pobegnil. Moža Iščejo že delj časa tudi zaradi dveh drugih tatvin. — Gostilničarju Dragotinu Draščeku v Bohoričevi ulici 9 le ukradel neznanec iz veže hiše pt. 28 kolo znamke »Regent«. — Iz dvorišča gostilne Keršiče-ve je ukradel ključ. Iv. Breskvarju neznanec v nedeljo 3000 K vredno kolo tvrdke Jax«.
Maribor.
Shod NSS v Mariboru. V sredo dne 13. t. m. ob pol 8. zvečer se vrši v gostilniških prostorih »Narodnega doma« shod NSS. Poročata poslanca Deržič ta Brand-ner.
Zopet ljubezen. Včeraj okoli polnoči 'e skočila v Dravo Iz starega mostu Igralka cirkusa Renlow, Julljetta. Ker pa se je takoj premislila, je začela klicati na pomoč. Dva gospoda sta skočila za njo v Dravo ter Jo rešila smrti. Stara je 21 let, njeno pravo Ime je Erz,ika Pakfy. Vzrok samomora: nesrečna ljubezen.
Nesreča. Pri včerajšnji dirki na Tržaški cesti ponesrečil je 171etnJ trgovski nastav-ljenec Adolf Goltes ter sl izvil nogo. Rešilni oddelek mu je podal prvo pomoč.
Celle.
Matura na kr. realni Rimnazlfl v Celju se je končala z lepim uspehom 6. t. m. Maturiralo je 27 kandidatov in prestalo izpit s povoljnim uspehom. Devet je odličnjakov in sicer: Ivan Bele, Anton Boštele. Žiga Červinka, Fran Jurhar, Martin Kolšek, Fran Kočevar, Ciril Špindler, Lojze Šmid in Stanko Tomšič.
Celjani, kam pojdemo nocoj? Val v mestno gledališče, kjer se uprizori v proslavo rojstnega dne kralja Petra mladinska igra »Kralj Matjaževa vojska«, v kateri nastopijo naši malčki. Igro Je, kakor smo že poročali, spisala ga. Marica dr. Sernečev«, pevske točke pa Je po večini uglasbil paš zaslužni in neumorni pevovodja g. Ciril Pregelj. Glavno zaslugo pa ima g. Stanko Gradišnik, Id Je igro režiral ta s svojim trudom dosegel, da Je vsakdo, ki Je igro videl, očaran. S to vprlzoritvijo je znova dokazal, da je on najboljša moč našega gledališča ta celjskega gledališča si brez njega skoraj misliti ne moremo.
Volitev župana v občini Celje — okolica. Minulo nedeljo ob 8. dopoldne se Je vršila volitev župana ta šestih svetovalcev za celjsko okoliško občino. Pri prvi vdltvl so dobili:	socijalni demokrati Valentin
Hrastnik 14 glasov, klerikalec Ferdinand Onlogranc 10 glasov, demokrat Vinko Kukovec 5 glasov ta nar. socjjalist Omlad-č 3 glasove.
Prireditev Ciril . Metodove podružnice v Celju minulo soboto v Narodnem domu Je bila obilno obiskana. Krasen spored Je žel od vseh strani mnogo priznanja. Najlepše so bile razne alegorične slike, kakor n. pr. »Vidov dan 1921« ln druge, katere je pripravil v tem priznani mojster g. MatUa Benčan. Ga. Jeršinovičeva je zapela s spremljevalnem na glasovlr par lepih pesmi, za kar je žela burno odobravanje. 1 u-dl plesaželjni so prišli na svoj račun. Po raznih šotorih se je nudilo dovolj raznih okrepčil. Upamo, da bo naša prepotrebaa Ciril - Metodova družba deležna lepega uspeha te prireditve.
Lahko . atletični meeting je priredil minulo neddjo poslovni odbor nogometnega podsaveza v Celju na prostoru Atletfk-šport - kluba pri Skalni kleti. Na vsporedu je bil tudi propagandni štafetni tek skozi mesto Celje, ki se je vršil ob 11. url dopoldne.
Celjski Sokol priredi 31. t. m. veliko slavnost z obširnim sporedom, o katerem bomo še poročali.
Premeščenle Finančni minister je geometra Dragotina Tigla premestil jz Celja k evidenci zemljiškega katastra v Murski Soboti.
šča, na katerem so bili prirejeni ob treh straneh čveterostopnl galerijski sedeži. Pri tdovadbi in koncertu je sodelovala godba dravske divizije. Spored tdovadbe so otvorile deklice, ljubka skupina 36 otro«, ki so izvajale župne proste vaje s cvetličnimi loki. Dečki — bilo Jih Je 96 — so Izvajali župne proste vaje s palicami, ženski naraščaj 66 deklic pod vodstvom načelnice Anuške Cigojeve pa ritmične ln skupinske proste vaje župe Ljubljana I. za 1. 1921. Jako lepo je izvajal župne proste vaje moški naraščaj. Dečki 47 — so nastopili v teku s slovensko trobojnico in brez srajc. Vrle članice so izvajale krasno In precizno ritmične vaje sokolske župe Ljubljana I. na skladbo Emila Adamiča »Nekdaj je bil.. «
— Nato so izvajali člani — dosegli so Iz-rodno visoko število 104 — župne proste vaje za L 1921. Njihov nastop ln ddo Je presenečalo in želi so obilo pohvale.
Nato se je razvilo na telovadišču živahno In vihamo življenje. Postavili so razna telovadna orodja, katera Je obkolil naraščaj In Izvajal najrazličnejše vaje. Moški naraščaj Je izvajal po sredini telovadišča lepe ln krasno uspele slikovite in dovršene proste skupine, ženski naraščaj pa se je zopet odlikoval v skupinskih hkratnih vajah na gredeh, ld so krasno uspele. Naraščaj je zaključil to točko z vajami v teku
— skupinsko vežbanje teka — z zaključno šaljivo točko tek v Žakljih. Nato so nastopile na orodju članske vrste. Telovadbo je zaključila krasna skupina, katero so napravile vse skupine in sicer 410 telovadccv ln telovadldnj oseb Sokola I. Sredi skupine
se je dviga! visok živ stdier s stojo na vrhu — načelnik Stane Vidmar — v kroni telovadcev, ki se sklonijo s sklonom nazaj. Pod stolpom je bHo postavljeno razno telovadno orodje, na katerem so Izvedli članice In dani primerne vrbunške tdovad-ne drže. Tretji krog je tvora naraščal na tleh v razllčlh pozah vzetih lz prostih vaj. Celo skupino pa so obkrožali dečki In ljubke deklice razvrščene v skupini primernih oddelkih Prizor na skupino, ki se Je odlikovala s točno Izvedbo, sigurnimi ln zanesljivimi stojami, čistimi ta sigurnimi po-logaml tn presenetljivo učinkujočimi prapa-rf na drogovfh, katere so Izvajali 4 dečki moškega naraščaja, Je bH Izredno krasen, ljubek ta Impozanten. S tem Je bila telovadba končana. — Sledila Je prosta ljudska zabava, prlčdo se Je živahno ta vese’a vrvenje po telovadišču osoblto okoli šotorov.
Ob zvokih godbe se Je razvila živahna zabava, Id Je dostojno zaključila krasno
uspdo prvo prireditev na Sokolskem Tabora.
kron, banka »Slavija« 200 K ta svatje n« svetbi brata Križ Jožeta ml 154 K. Iskren*
hvala!
GASILSKA SLAVNOST V ŽALCU PRI CELJU.
Žalec, 10. julija.
Danes je zboroval v Žalcu prvič Jugo-sJov. gasilski Savez, h kateremu Je prijavljenih že nad 1000 gasilcev. Odlične goste iz raznth krajev Slovenije, kakor tudi te Zagreba, Požege, Siska, Karlovca, Varaždina in drugih krajev, smo Imeli Zalčam čast pozdraviti v našem trgu. Trg sl Je na-dd praznično obleko in se odd z zastavami. Po pozdravu na postaji, se Je v bl.ŽInl iste služila na prostem sv. maša. Po Isti se je formiral sprevod po trgu pred rotovž, kjer je goste pozdravil tržkl g. župan. Nato se je ped predsedstvom g. Jos. Sirce vršilo slavnostno zborovanje v Roblekovi dvorani Po zborovanju Je bil protmen&dni kan ceri trboveljske rudniške godbe.
Popoldne se Je v žalski pivovarni vršila velika ljudska veselica, katere se Je udeležila velika množina ljudstva od blizu in daleč. Vesdičmi prostori so bili Jcar na) krasneje pripravljeni ln se Je nudilo poset-nikom obilo zabave in razvedrila. Upamo, da bodo gaslld, kateri so nas od blizu n daleč posettU, kakor tudi drugi gostje od te prireditve odnesli najlepše spomine.^ ____
Primorje.
Nove šole v tolminskem okraju. Okrajni šolski svet v Tolmina Je sklenil ustanovita sledeče šole: v Nemškem Rutu (se zgradi novo posiopje), v šebrcljskem ta Cerkljanskem vrhu, Poljanah - Labtajah ln v Stanovlšču. V Volčah se otvori 3. razred, v kt. Vldsld gori 2. razred, v Tolminu pa 2 .tečaj meščanske šde. Prva dva razreda ljudske šole v Tolminu se sprejmeta v državno upravo kot vadnica za učiteljišče.
Šport in turistika.
Kolesarska dirka Ljubljana . Marlboi
se je izvršila v neddjo ob kolosalni udelež« bi dirkačev. Bilo jih je ravno 50 na startu, Od teh 13 iz Zagreba, 9 iz Maribora, 2 la Celja, ostali so bili Ljubljančani. Ob 5. so startali starini 9 po številu, ob 6. vsi ostaU 41 po številu. Dirka se je vršila v jako živahnem tempu. Ob celi progi je številno občinstvo pozdravljalo dirkače, ki so prvi* krat dirkali na Maribor. Na cilj je prišel prvi g. Šolar, ki je prevozil dirko kot zmagovalec y 4 : 47 : 35 ure, tik za njim ji bil g. Ogrin kot drugi ta tik za njim Šiško* vič, vsi člani Ilirije, Ljubljana. Dve desetine sekunde za njimi je dospel Žnidaršič, član Sokola«, Zagreb, kot četrti, nato Dukano-vič, član Gradjanskega, Zagreb kot peti, v : 52 : 04 ure, Sovič član Gradjanskega Zagreb kot šesti v 4 : 53 : 15 ure, sedmi je bil Škrajner (Ilirija), osmi Rebolj, deveti šoštarko (gradjanski). V maksimalnem času je še prlspd Bar Vinko (Ilirija). V težki skupini je zmagal Bar Adolf (Ilirija v
5 : 02 : 17 ure, drugi je bil Zanoškar (Ilirija) v 5 : 12 : 19 ure, tretji Meze (Ilirija) v 5 : 26 : 41 ure, četrti Hovat (Sokol, Zagreb) v 5 : 34 : 43, peti Jurčec (gradjanski, Zagreb) v 5 : 49 : 52 ure, šesti Pečnik (Ilirija), sedmi Pogačnik (Ilirija), osmi Koc-mur (Ilirija), deveti Rebek (Celje). V skupini starlnov je zmagal Porenta (Ilirija) \
6 : 17 : 40, drugi Goltes (Ilirija) v 6 : 18 : 05 ure, tretji Iglič Matevž (Ilirija) v 6 : 34 : 32, četrti Iglič Tomo (Ilirija), peti Nosan (Ilirija), šesti Arzenšek (delavski klub Maribor), sedmi Leskovec, osmi Iglič Leop. Izmed Mariborčanov je prlspd tedaj starta Arzenšek kot prvi ta Kocbek v težki skupini kot drugi. Obema pripada špecljal-no darilo Maribora. Dirka se le izvršila brez vsake nezgode in v najlepšem redu.
Turistka In spori. Markacije SPD treba čimpreje zopet obnoviti ln poprav1«. V ta namen se je osnoval markacijski odsek pri osrednjem odboru SPD, ki vabi tem potom tudi druge resne, za planinsko stvar vnete in izkušene člane na sodelovaje, Sestanek v svrho dogovora in ugotovitve tozadevnega programa se vrši v četrtek .. 14. L m. ob 6. zvečer v Planinski sobi SPD (prostori dr. Tominšcka, Kralja Petra trg št 2.)
Gledališče in glasba.
Gosp. Kapelnik Ivan Brezovšek odi.lt v Split ta prevzame vodstvo tamošnjt opere ter filharmoničnega orkestra. Glavni vzroki njegovega odhoda Iz Ljubljane bodo našim čltateljem znani iz poslanih in do voljkratnega ožigosanja razmer pri narodni operi. Svojčas smo izgubili Talicha, nato Teplvja, sedaj jima sledi — Brezovšek. Oledališčc Izgubi z njim najzmožnejšega koncertnega vodjo. Ali ni mogoče ničesar več ukreniti, da g. Brezovšek ostane vsaj profesor konservatorija, čeprav se loči od naše opere?
vozita lz Hamburga ta sta namenjen# ▼
Sokolski »Tabor«.
Ljubljanski Sokd I. je priredil v nedeljo redno letno telovadbo in sicer prvič na svojem začasno urejenem letnem tdovad!-šču na trgu »Tabor«. Iz puste in prazne gmajne priredi Sokd I. z vdlko požrtvovalnostjo in silnim trudom kljub vsemu nasprotovanju telovadišče, ki bo kras mesta, ko bo popolnoma urejeno in primerno obzidano. Postal bo ta trg v pravem pomenu besede Sokolski Tabor.
Spored prireditve je Ml jako obsežen. poi>v«idnt so se vi šiit skušnje za popoldanski nastop. Ob 3. popoldne so se zbrala sokolska zastopstva pred realko, od koder Je odkorakal sprevod na čdu župno predsedstvo z odposlanstvom ljubljanske sokolske župe v spremstvu sokdske godbe.
Na telovadišču jih je viharno pozdravila številna množica občinstva, ki Je zasedita ves ob tiren prosta okrog telovadi*
Sokolstvo.
Župni zlet žuke l jubljanske I se vrš’ v Ljubljani dne 31. juliia 1921. Bratska društva, ki se udeltže tega zleta, naj v», slane prijavnice čimpreje Izpotaijv »n vrnejo tajništvu Sokola H v Llubljanl.
I jubllanski Sokol opozarja vsa Llub ljanska ?(k‘».ska društ\a In sv^jc člane na telovadno akademijo krapinskega narašia-la, katera 'e vrši v soboto 16. t. m v telovadnic' l luf^azslicga Sokola v Narodnem domu. Spored se še pravočasno objavi.
Posavsko okrožje Celjske Sokolske žtrne priredi \ nedeljo 17. i. m. in nastop naraščaja v Trbovlje. Svira Trbovd!ska rudniška godba. Za okrepčila bo preskrbljeno. Prijatelje sokolskega naraščaja opozarjamo na ta veliki naraščalsfci nastop v tako važnem kraju kakor Je Trbovlje. Železniške zveze so jako ugodne.
Za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji šlik| m darovali: brat Stedč Peter 50
Pokrajina.
Boh. Bistrica. Pri nas Imtmo carinska ga uridnika Mož Je služil v nekem madžarskem pdku kot avstrijski oficir, tord d čuda da je njegovo obnašanje temu odgovarjajoče. Pred kratkem se le Izrazil, da je edino zdravilo za železničarje bič. Poskušal je že večkrat dejansko pri tukajSnta železničarjih ta zahvaliti se Ima le disclpH-ni siednjih, da Jo ni že skup«. - Temo eksotlclrju avstro - ogTske armade svetujemo da pregleda najprej svoje vrste, ker cartaarne ne funkcijonlrajo ravo tako, ka-
kor bi morale.
lz Slovenjgradca nam piše nek pam* ton Nemec:	»Jugoslovanska	dobrosrčnost
je brezmejna. Vedno še Upe med seboj ljudi posebno uradnike, ki se Izdajajo za Slovence zaradi kruha, ker v Nemško Avstrijo vendar ne marajo lil kruJia iskat Taki uradniki pri vsaki priliki zabavljajo čez »srbsko vlado« ter niso z nobeno stvarjo zadovoljni. Tak uradnik le naš sodni kandlst Zorian, ki Javno zabavlja čw Srbe. Posebno se širokoirsti njegova žena. Icl jo morajo celo Nemd svariti k zmernosti. Ona je vneta zagovornica nemškega zdravnika dr. Harpfa ter dolži dr. Železnikarja, da je tega Nemca »izgrizd« lz bolnišnice. Čudimo se sodnemu predsednika*
da trpi takega človeka.«
Prekmurje Merodajne oblasti se vse premalo brigajo za tukajšnje nezdrave razmere, pod katerimi trpe državi zvesti ljudje, posebno javni nameščenci. Na pro-tIdržavno rovarenje se je dostikrat opozarjalo, zadnji čas so tud! prišli na sled neki zaroti ter spravili pod ključ več Hor-tj jevJh oboževalcev, toda še vedno uživa mnogo prevratnikov zflato Jugoslovansko svobodo, da plašijo ljudstvo. Najboljši pomagači so jim madžaronsld duhovniki. Nele! kaplan pri Dobrovniku je zagrozil otrokom, da jim bo čeljusti razbil, ako ga bodo slovensko pozdravljali. Slovensko uJ* teljstvo dobiva grozilna pisma ter se ga blati v govoru in »Novlnah«. Tudi * mejo prihajajo neovirano madžarski nuj-skačl, posebno neki židovski major au ber. Tord več pozornosti!
M
»S*
MIHAEL ZEVACO:
.Nostradamus
(Dalje.)
Kraljevska malopridneža sta bila pomirjena. In zdajci je vzrojila njiju ljubosumnost. Z zlobo v očeh sta skočila druji k drugemu.
»Ali sprejmeva kraljev nasvet?« ie zasoplo vprašal Franc.
»Kakšen nasvet?« je zarežal Henri ter (ja srdito pogledal. »Da naj se bojiva zje vesti?«
»Nel« je bevsilil Franc. »Njegov nasvet, da naj žrebava zanjo l«
»Sam sem ti hotel predlagati!« je rekel Henri.
»Kocke sem!« je kriknil Franc.
»Evo jih!« je dejal Saint-Andre, stopivši iz svojega kota.
Potegnil je izpod plašča usnjat rožič, kakršne so nosili tedanji igralci s seboj, da so mogli vsak hip poizkusiti srečo. Ko pa je hotel dodati še kocke, ga je ujel Roncherolles za roko in vrgel sam svoje kocke na mizo. rekoč:
»Ti rožič, jaz kocke; vsak svoj iel.«
»In vsak svoj delež,« je pripomnil Saint- Andrč. »Vse kakor je prav.«
»Kdo začne?« je zarenčal Henri z glasom lačnega tjgra.
»Jaz!« je zahropel Franc. »Starejšemu gre prvenstvo!«
»Naj bo!« se je zadrl Henri, z očesom plamenečim od sovraštva in zavisti.
Franc je pograbil kocke , vrgel iih v rožič in ga potresel.
»Čakaj malo!« je povzel Henri ter ga prijel za roko. »Skleniva časten dogovor.«
»Saj res,« se je namrdnil Franc. »Kralj je dejal, da bodiva poštenjaka.«
»Kdor izgubi, mora zvesto pomagati dobitelju. Ali ti je prav tako?«
»Velja.«	*
»Priseži!«
»Prisežem!«
Brata sta premolknila in si težko Jihaje obrisala čeli. Franc ie stresel
kocke; toda Henri ga je ustavil še enkrat:
»§e nekaj: kdor izgubi, se odreče dekletu za vselej in ne sme ukreniti proti nji ničesar, pa naj bi se zgodilo karkoli. Prisezi!«
»Prisežem!« je kriknil Franc. »Prisezi tudi ti!«
Henri je ponovil prisego: pomagal bo bratu, da se polasti Marije, in ničesar ne bo ukrepal proti n]l, ako mu sreča kock ne bo naklonjena. Franc je stresel rožič. Koka mu je krčevito trepetala; režal se je ln kazal zobe; in zdajci so padle kocke na mizo.
»Tri!« je zaklical Saint-Andrč.
Franc je zarjul od srda. Vrgel je til eno in dve in je imel potemtakem vse upanje, da izgubi, ker je nosila sleherna kocka šest številk od ene do šestih; težko si je bilo misliti, da bi vrgel Henri manj nego tri.
»Dobro,« je dejal Franc, »kakor vidim, sem menda izgubil. Držal hom svojo besedo, Henri; pomagal ti bom.«
Nato je vrgel tudi Henri: ne da bi pogledal kocke, se je obrnil z nasmeškom mrzkega zmagoslavja pro-tf Fiancu. Tisti hip pa sta brata za-čula Roncherollesov glas. ki je rekel:
»Prekletstvo je nad menoj!«
III.
Ali se poročita?
Hiša v Tkalski ulici, kamor se je zatekla Marija de Croixmart, je bila majhna in skromne vnanjosti, a znotraj krasno opremljena. Marija jo je bila podedovala po materi, in razen nje še dve drugi, eno v ulici Sv. Martina, drugo v Periški ulici, nasproti krčme pri »Jegulji pod skalo.«
Bilo je osem dni po opisanih dogodkih. Bertranta se je v pritličju hiše marljivo ukvarjala z gospodinjstvom, Marija pa je živela zgoraj, v svoji sobi, opremljeni z nezmotljivim vkusom bitja, ki je rojeno za lepoto. Bertranda ii je bila povedala že pred dnevi z vso prizanesljivostjo, da je oče poginil v boju na Grfcv-
skem trgu; vzlic plemenitosti svojega srca in vzlic nekdanji otroški ljubezni ie Marija kmalu pozabila nanj, tem laglje, ker je bila duša polna druge, zanjo še strašnejše skrbi. Renaud je bil pri nji; lepi. resni obraz mu je odseval hkrati si-novsko žalost in gorečo Ijubav. Zaročenca sta sedela drug ppleg drugega in se držala za roke. kakor nekdaj na klopici ob Sekvani. Jasnost Marijinega lica ie slonela na krčeviti napetosti njene volje; in j vročica, ki jo je žgala v prsih, .le I navdajala njene oči z bleskom, ki je omamljal mladega moža. Dočim sc ie smehljala in prepovedovala svojemu telesu vsak drhtljaj, je besnela v njeni duši strašna nevihta; od hipa do hipa ji je zastajalo srce. češ:
»Katastrofa je tu! Bliža se! Tukaj ie! Nič je ne more preprečiti! Nič na svetu!«
»Marija,« je nadaljeval Renaud svoj razgovor, »osem dni čakanja, ki si jih zahteyala, je preteklo. Imela si prav, duša mila. Da sva se poročila takoj drugi dan po nesreči, bi se bila združila ob zli prerokbi. Teh osem dni tvoje nežne tolažbe pa Je nekoliko pomirilo moje srce: spomin izginja, strašni prizor mi kopni Izpred oči...«
»Ljubček dragi,« je dejala Marija z nečloveškim zatajevanjem, »počakajva še malo. Ali mari nisi prepričan o moji ljubezni? Veš. kaj sem mislila? Odpotujva oba! Pojdiva v Montpellier, in tam. pred očmi in pod blagoslovom tvojega očeta, skleniva svojo zvezo za življenje.«
Renaud je zmajal z glavo.
»Pozabila si. oboževanka moja, da moram najti izdajalko! Croix-inartova hči mora plačati svoj zločin. da je spravila mojo mater na grmado... Mati je preklela Crolx-rnarta in njegovo potomstvo, in izvršitev te oporoke je moja dolžnost.« Renaudove oči so zažarele v zloveščem sijaju. »Prav pa imaš,« Je povzel, »da me spominjaš očeta.
Ubogi starček me pričakuje; že mesec dni je, kar bi ?e moral vrniti k njemu v Montpellier, On čaka čudodelne pijače, ki mu jo prinesem ...«
(Dalje prih.)
Mali oglasi.
Preda se s
VEČJO MNOŽINO STEKLENIH ŠIP
po zelo ugodni ceia velikost 12 X 16.5 — 13 X 18, 18 X 2-1. Kunc Prane, fotograf, Ljubljana, VVolfova ulica.	.1241
LEPO POSESTVO
blizu Maribora z vinogradom, zelo krasnim sadnim vrtom, polje, gozd. — Stanovanjska hiša, močno zidana, 5 sob itec. — Tri gospodarske hiše zelo ceno radi bolezni takoj.
— Prvovrstna trgovska hiša v centrumu mesta, takoj za vseliti. — Ugodne predaje trgovin. — Gostilna zelo veliko prometa.
— Hotel, kavarna. — Vila v katero se more useliti. Realitetna pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	1292
STROJI NA PRODAJ
Stružilnik sml popol. nov (Holzdrehbank) masiven iz železa. Skobelnik (Abrichtma-schine) zelo masiven 50 cm. Stroj za drob-lenje čresla (Lehbrecbmaschine). Vrtalnik (Bohrkharre) fini popolnoma nov. Sesalka z dvema cilindroma zelo dobra in lahka. Kovaški meh velik v dobrem stanju. Motor za surovo olje (Dieselmotor) 14—16 PH malo rabljen z garancijo. Fini francoski katnen kompleten za mletev žita. Josip Petrič, trgovec z lesom, Rečica ob Paki, Štajersko.	1243
VEČJA MNOŽINA ZABOJEV,
Naslov v upravi.	1224
HIŠA Z LOKALOM
2 sobi, kuhinja, 2 kleti, električna luč, velik vrt za zelenjavo, sadno drevje ln trto, 6 oralov gozda ter svinjak. Izve se v Radečah 45 pri Zidanem mostu.	1227
!	CIGARET	PAPIR
| Olleschau, vodeni tisk, z vojakom in pti-| čem sto stotink in sto šestdesetink, Golu!), j Abadie, Altesse. Vse vrste stročnice. Dalje: Vence m šopke za neveste in birmance. Perje za rože, umetne cvetlic, žico za rože, svilen in krep papir vse barve. Pismeni papir v mapah, kasetah in sto stotink. Pergament papir za konzerviranje sadja.
Razglednice, karte za prerokovanje. Vse šolske potrebščine itd. Razpošilja na de-* belo Uranus - Papirnica, Mestni trg It* Ljubljana.	1210
CIGARETNI PAPIR
Olleschau, Abadie, Altesse, Club, Otto* mann, Osmann, Ainbor in stročnice Altesse nudi tvrdka. Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv, lakoba trg 9.	1231}
NA KUNEJEVI STOJNICI
se prodaja vsaki dan sveže goveje meso. Cena prvovrstnemu mesu 34 K, druge vrste 30 K, Se priporoča F. L.	1237
HARMONIJ
tvrdke Lenarčič, s premikajočo klavijaturo v najboljšem stanju se takoj proda. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Franc Kvas, fin. podpreglednik, Stična, Dolenjsko.	1226
POSESTVO blizo postaje Stara Cerkev obstoječe iz hiše, gospodarsko poslopje, živino In vse h gospodarstvu spadajoče orodje, zaradi odhoda. Pojasnila daje Franc Gode v Koblerjih štev. :8, pošta Stara cerkev pri Kočevju.	118S
Službe s
SLUŽKINJA
za vsa hišna dela tudi kuhanje se išče na Hrvaško k dobri družini. Plača dobra po dogovoru. Poizve se v trgovini A. Oblat* Sv. Petra cesta 28.	1236
ČEVLJARSKI PO,MOČNIK vešč vseh del, prosi delodajalce za oddajo dela na deželo. Pismene ponudbe pod »Zanesljivost na upravo lista.	1239
PRODAJALKA
■spretna, zmožna tudi pisarniških poslov, se sprejme proti dobri plači takoj. Znaoie zlatarske in urarske stroke ni predpogoj. Ponudbe osebno pri F. Čuden, Prešernova ulica 1.	1213
VEČ KLEPARSKIH POMOČNIKOV
sprejme kleparski mojster Jakob Fllg,, Prešernova ul. 5, Ljubljana.	121S
Pošljite naročnino!
APNO
po najnižji ceni nudi
liloi »umt, ftn-Me.
Promet
ftthn. In Incfust podjetje dr. 1 e. *. v Ljubljani, Gradlite 9. Jako poceni
zaradi premenjene dispozicije
8*“ proda ~wm
1 električ. motor
17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri z teostatem in drugimi pripadki.
I električ. motor
II P. S., 800 Volt, ca 1200 obra-
tov, kompleten.
Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost
Jrfglav’
sBadito kavo
kavine konserve s sladkorjem kavine konserve brez sladkorja marmelado
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
siva barva proti rji
beli in črni emajl lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin i. drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah.
fti
»Promet
tehn. ind. podjetje, Ljubljana.
za vodo, plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kaviukev® ptoSfe, vsako vrsto asbesta, ktin-garita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
Ljubljana.
Izvežbanega vodjo pisarne in spretno stenotipistinjo
išče odvetnik Dr. Fero Miiller Maribor. Nastop po počitnicah.
Raznašajte!
loridne in zaneSIlive »prejme!
ifij—m   ———p 1
luprava JUGOSIAVIJE1
1EI
Proda se
Slovenci!
POZOR!
Kupujte, čitajte in ra?širiajte stvarni in zanimivi tednik
»Avtonomist"
Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60—, mesečno K 10’—.
Upravništvo
Ljubljen«, Breg St. 12.
z vrtom na glavnem trgu št. 37. v Škofji lobi. Kupec dobi stanovanje in trgovski lokal. Pismene ponudbe naj se pošljejo na lastnika hiše.
m
Parna žaga Fran Ravnikar |*
mestni tesarski mojster
LJUB L JAN H, Lfnlt&feva ulica štev. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
PREMOG
prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „ Premog “ na upravo lista.
Pozor! I Pevci in pevska društva! i Pozor!
Pozor gospodje rezervni častniki!
tovarna hranil
v SntarcE p. Kamniku
Kupuje tudi tozadevne surovine.
i
SpetiHcijska tvrdka
v
ta (»MIC. E ECU
oskrbuje oCno, najhitrejše vse v spe-»licijsko stroko spadajoče posle, tudi ocarlsjenje.
———MB—' —  --------------[■—1- 1 1 ■ ■«!■!! UMUiiii—iiiiin
Obnovite naročnino takoj, da Si? Vatu pošiljanje lista ne ustavi!
za oficirske uniforme, čepice, sablje, epaulette, kajaše.^ter sploh vse vojaške potrebščine nudim po najnižjih cenah. Velika zaloga, bogata izbira!
S. Klimanek, krojaški mojster, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6.
Prvovrstni
rTBSM raanajgr.-;
Koloture za štednjake
(Herdringe)
rešetke za peči (Roste)
i sav ini trgovački lijev izradjuje i dobavlja:
limita Mira Ji Eli", itii itrelna i ilii.
JVjdct pe$marieei
čevljarski klej
po K 24•— za kg v pločevinastih škatljah razpošilja najmanj 5 kg po povzetju
taernica kem.
a	::	iadetkov.	a
Tacen pri Ljubljani, (Sloveči^ Pri večjem odvzemu popust.
za moški zbor; žepns izdija 11X15 cm
po 18 K *a 1 kKogtsm
se prodaja vsak dan dopoldne na Fredovičevi in Smoljanovi stolnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št. 4
pri mestni klavnici.
Stev. 1. Davorin Jenko; Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
„	3.	Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela.
„ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
* 6. Anion Hajdrih: Jadransko merje.
„ 7. Anion Hajdrih-. Pri oluu sva luttlče slonela. „	8.	Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila.
„	9.	F. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko.
„ 10. P. Hug. Sattner: Na planine!
Vsakn pesem klasi e i K; U l*\odov 10 K. Številke e, 7, 8 in 10 fctanejo po £ kroni, 11 iivodov 20 kron. Dobiva se v
Zvezni knjigarni, ljubiš«, Sf&rijin trg Stev. 8.
Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4?
Odco v orni urednik; Dominik Čebin,
Izdala konzorcit dnevnika »Juzoslavila«.
Tiska »Učlteliska tiskarna« v Liuhlianl