Zajec in  lisica
V hudi zimi, v ostrem mrazi,     Res ga Cuva botra strogo,
zajec strahom se priplazi            zajčku nosi hrane ranogo —
do lisičje tople jame.                   Toda misel skriva v glavi,
Prosi botrico Iisico,                     da na spomlad ko bo debel,
naj pod krov ga k sebi vzame.     ga za praznike zadavi.
Ona ga lepo pozdravi,                Solnce se topleje smeje:
mile mu besede pravi:                v vas Iisica zopet speje,
,Oj, le hltro stopi notri —         Črne misli premišljuje,
Mar že preje bi bil prišel           da gre zadnjič pitat zajca —
k meni gostoljubni botri.            jutri pa se žnjim gostuje.
Ti boš mirno tu potival,            V jamo vrača se lisica ...
grel se, o pomladi snival:          toda prazna je temiiica.
jaz pa hrane bom nosila,            Gostoljubno je ognjišče
da gladu ne bodeš ginel . . .       pustil zajec. Zdaj si lahko
bom že v vasi kaj dobila."         lirane sam na polju išče.
Mokriški