AM€MCAN in spirit fORCIGN IN IANGUAG€ ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
SLOV€NIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING N€WSPAP€A
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Sly, Pueblo, Bock Springe, all Ohio
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 8, 1981
VOL. LXXX1II
NA KOSOVEM PREVLADUJE IZREDNO STANJE; NEMIRI TERJALI 11 ŽIVLJENJ
Sreliijev pomirjevalna d Poljski; G, Husak pa kritiziral Poljake
PRAGA, CSR. — Včeraj je na zasedanju kongresa češkoslovaške komunistične partije govoril sovjetski voditelj Leonid I. Brežnjev. Kar je v njegovem razmeroma neobičajno kratkem govoru zanimalo in tudi presenetilo zahodne opazovalce, je bil pomirjevalen ton, v katerem je rekel, da so Poljaki zmožni reševati svoje notranje probleme sami, brez zunanje pomoči. Hotel je povedati, da do zasedbe Poljske ne bo prišlo.
Kljub temu v ZDA in na Zahodu še poročajo o povečanju sovjetskega vojaškega in ideološkega pritiska na Poljsko. Vojaške vaje se nadaljujejo, v ZDA je pa državno tajništvo izjavilo, da so Sovjeti kršili Helsinške sporazume s temi vajami, ker se jih udeležuje več kot 25,000 vojakov.
V ponedeljek je na kongresu češkoslovaške partije govoril voditelj te partije Gustav' Husak. Po sovjetski zasedbi Češkoslovaške je Husak zamenjal takratnega voditelja Aleksandra Dubčka. Husak je kritiziral dogodke na Poljskem in jasno povedal, da preobrata v Poljski druge socialistične države ne bodo trpele.
Husak je primerjal sed an jel razmere na Poljskem s tistimi v Vzhodni Nemčiji 1. 1953, na Madžarskem 1. 1956 ter Češkoslovaškem 1. 1968. Smer Husakovih besed je bila jasna vsem v dvorani.
Znano je, da je Husak zagovornik trde roke naprarn Poljski. S tem je vrnil Poljakom stališče, ki ga je 1. 1968 zavzemal takratni poljski voditelj Wladyslaw Gomulka, ko je le-ta zahteval sovjetsko zasedbo Češkoslovaške.
------o------
V Atlanti, Ga,, izginil 2 Metni črnec; doslej 25 lakih primerov
ATLANTA, Ga. — Policisti, ki preiskujejo umore črnskih otrok v tem mestu, so odločili, da je 21 let stari Larry Rogers, duševno zaostali črnec, najbrž postal žrtev neznanega morilca.
Rogersa so zadnjič vdeli 30. marca, ko je vstopil v avtomobil, ki ga je vozil drugi črnec. Očividci menijo, da so bile voznikove brke umetne. Larry Rogersova družina je povedala policistom, da njihov sin ni nikoli zapustil dom za dalj časa.
Doslej so našli 22 trupel u-morjenih otrok črnskega rodu, tri druge mlade črnce pa pogrešajo. Vsa prizadevanja policistov so neuspešna. Nekateri opazovalci menijo, da poročila v tisku in na televiziji celo pomagajo morilcu.
Včeraj je bivši ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Andrew Young, ki biva v Atlanti, napovedal svojo kandidaturo za mesto župana. Na tiskovni konferenci je Young rekel, da je najbolj kvalificiran oz. da ne pozna nikogar, ki bi bil bolj kvalificiran za to mesto.
Sedanji župan Atlante je Maynard Jackson, ki je tudi črnskega rodu.
Novi grobovi
Agnes Obranovich
Umrla je Agnes Obranovich rojena Majetic v vasi Kostal, Jug., od koder je prišla v ZDA 1. 1921, vdova po pok. možu Johnu, mati Johna, Josepha, Agnes Fern in pok. Williama, 8-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra pok. Mary Rogale (Pittsburgh, Pa.), članica Oltarnega društva fare sv. Vida, Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KS-KJ, Slovenske ženske zveze št. 25 in Kluba slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. v četrtek, 9. aprila, ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 1. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Barbara C. Major
Preteklo nedeljo, 5. aprila, zvečer je v Euclid General bolnišnici umrla 75 let stara ga. Barbara C. Major rojena Nestic, dobro znana v collin-woodski soseščini, vdova po leta 1961 umrlem možu Mat-tu, mati Steve-a, Jamesa R., Mrs. Ben (Barbara) Majers, Matthewa G. in pok. Doris Menart, 8-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Diane Kasunic in Anne He-rak. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v sredo, 8. aprila, v cerkev sv. Jeroma ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš.
Paul Misley
Pretekli ponedeljek je nenadno umrl 41 let stari Paul Misley s 17914 Brazil Rd,, rojen v Clevelandu, oče Marca, sin Ludwiga (pok.) in Rose roj. Kovač Misley, brat Rajmonda, Jamesa, Ludwiga ml. (pok.) in Linde Barry, lastnik Music Emporium na E. 185 St., kjer je učil kitaro. Pogreb bo iz Želetovnega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v četrtek, ob 8.45 zjutraj, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Vreme
Spremenljivo oblačno danes z možnostjo krajevnih neviht v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 70 F. Pretežno oblačno
L
Krščanska kulturna zveza je pripravila v Celovcu 9. pevski koncert pod naslovom “Koroška poje”. Koncert je bil 28. februarja v koncertni dvorani, posvečen pa je bil spominu dr. Franca Cigana, duhovnika, profesorja in dirigenta, ob desetletnici njegove smrti.
Velika koncertna dvorana je bila že teden dni prej razprodana, pa so ljudje kljub temu še prihajali na koncert in so pripravili stojišča ob straneh, tako, da je bila dvorana nabito polna željnih poslušalcev.
Peli so razni zbori s Koro-
Spopadi med krisijam in Sirijci v Libanonu se še nadaljujejo
BEJRUT, Lib. — Spopadi med močno oboroženimi krščanskimi miličniki in rednimi enotami sirijske vojske v okolici krščanskega libanonskega mesta Zahle se nadaljujejo. Spopadi so izbruhnili pred tednom dni in je že u-mrlo več kot 200 oseb, 500 jih je pa ranjenih.
Sirijci obstreljujejo Zahle s topništvom. Mesto je obkoljeno. Izraelska izvidniška letala opazujejo potek spopadov, pripadniki PLO so pa streljali na letala, a brez uspeha.
Državni tajnik ZDA Alexander M. Haig, ki je na obisku na Srednjem vzhodu, je ostro kritiziral sirijsko vlado zaradi njenih napadov na libanonske kristjane. Haig in njegovi sodelavci so skušali igrati posredovalno vlogo in doseči premirje, vendar niso uspeli. Sedaj se bojijo, da se bodo spopadi okoli Zahleja razširili v pravo državljansko vojno, v katero se bodo vmešavale tuje države, med njimi Izrael.
Haig je tudi zaskrbljen nad možnostjo, da v ozadju Sirij-cev stojijo Sovjeti. Sirija in Sovjetska zveza imata namreč izredno tesne odnose, v Siriji je od 2500 do 10,000 sovjetskih svetovalcev. Po Haigovem mnenju, so morda Sovjeti pritiskali rta Sirijce, naj povzročajo težave v Libanonu, da bi s tem odvrnili pozornost ZDA in drugih zahodnih držav od dogodkov na Poljskem.	- >
-----o-----
Zadnje vesti
•	New York, N.Y. — Agenti Secret Service so aretirali 23-letnega Edwarda M. Richard-sona in ga obtožili, da je grozil predsedniku Ronaldu Reaganu s smrtjo. Richardson je bil oborožen.
•	San Salvador, El Sal. — Neznani teroristi so prišli v predmestje tega mesta Monte Carmelos, izbrali 30 oseb in jih postrelili. Kot kaže, je bil pokol skrbno organiziran kot maščevanje na napad na vojaško patruljo, v kateri so umrli 4 vojaki. V Monte Carmelosu pripada velika večina občanov najrevnejšemu sloju el salvadorske družbe.
•	Cape Canaveral, Fla. — Priprave za izstrelitev vesoljske postaje Columbia, ki je
ške, ki so včlanjeni v Krščansko kulturno zvezo, razen tega pa še zbor “Mirko Filej” iz Gorice. Povabili so tudi ljubljanski pevski zbor “Tone Tomšič” iz Ljubljane, pa je sodelovanje zadnji dan odpovedal, češ, da ne bo pel na proslavi “belogardista”.
Ta odpoved pa le ni motila proslave in ljudje so bili navdušeni nad petjem svojih zborov:	Peli so zbor Jakob
Gallus iz Celovca, ki ga je u-stanovil pred 20 leti pok. dr. Cigan, zbor iz Šentvida v Podjuni, dekliški zbor iz Sel, moški oktet dunajskih viso-košolcev in zbor iz Pliberka. Ob koncu so; združeni zbori zapeli še dve domoljubni pe-
Ronald Reagan okreva uspešno; bolnišnico bo zapustil la teden
WASHINGTON, D.C. — Zaradi vročine, ki ga je napadla večkrat v zadnjih dneh, so njegovi zdravniki podaljšali bivanje predsednika Ronalda Reagana v bolnišnici George Washington. Še vedno pa pričakujejo, da se bo Reagan vrnil v Belo hišo ta teden.
Predsednik želi govoriti po televiziji kmalu po odhodu iz bolnišnice. V govoru bo prosil Amerikance, naj podpirajo njegov predlog za zmanjšanje zveznih davkov. Ta predlog je v težavah v zveznem kongresu, Reagan pa želi pritiskati na kongresnike, posebno demokrate,. neposredno preko volivcev. Predsednik bi rad govoril najkasneje do 35. aprila, vendar je vodja predsednikove pisarne v Beli hiši James A. Baker priznal, da to morda ne bo mogoče.
Reaganovi zdravniki menijo, da vročina ne pomeni posebne komplikacije in da Reaganu dajejo zdravila, ki kljubujejo vročini.
Predsednik dela približno od 60 do 75 minut na dan. Prebira predvsem najvažnejša poročila, druge, manj važne stvari pa bouo čakale na njegovo vrnitev v Belo hišo.
Stanje predsednikovega tiskovnega predstavnika Jamesa Bradvja sev .izboljšuje iz dneva v dan. Sedaj govori na lastno pest in ne čaka, kot v prvih dneh po operaciji na možganih, na stavljena vprašanja.
Agent Secret Service Timothy McCarthy, ki je bil ranjen v atentatu, je že zapustil bolnišnico. Washingtonski policist Thomas Delahanty pa okreva normalno, brez posebnih komplikacij.
Atentatorja Jamesa Hinck-leyja pa še zadržujejo v zaporu v Butler, Severna Karolina. * •
napovedana za petek, 10. aprila, ob 6.30 zjutraj, se nadaljujejo brez večjih zastojev. Astronavta John Young in Robert Crippen sta tudi pripravljena.
• Washington, D.C. — Proračunski odbor predstavniškega doma ni sprejel proračuna, ki ga je predlagal predsednik Ronald Reagan. Spodnji dom zveznega kongresa je v demokratskih rokah, le-ti pa niso posebno naklonjeni predsednikovemu načrtu.
smi, ki ju je uglasbil dr. Cigan.
Povabilu na koncert se je odzval tudi sam predsednik avstrijske republike dr. Kir-schlaeger, z njim je prišel še deželni glavar Leopold Wagner, krški škof dr. Jožef Koestner, celovški župan Leopold Guggenberger, pa predstavniki vojaških in policijskih sil, ter seveda predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in mnogi drugi vidni slovenski javni delavci.
Koncert se je začel s petjem avstrijske državne himne v obeh deželnih jezikih, nakar je predsednika republike pozdravil Lovro Kašelj kot
BEOGRAD, SFRJ. — V zadnjih dneh prihajajo iz SFRJ prva zanesljiva poročila s podrobnostmi o obsežnih, hudih nemirih, ki jih povzročajo Albanci na Kosovem. Nemiri so se začeli pretekli mesec, v glavnem mestu pokrajine Kosovo, v Prištini, ter v nekaterih drugih mestih je še v veljavi izredno stanje.
Zahodna agencija AP je citirala izjavo člana vodilnega predsedstva ZKJ Staneta Dolanca, v kateri je Dolanc navedel nekatere podatke o teh nemirih. Rekel je, da je prišlo do spopadov med varnostnimi silami in demonstranti na Kosovem vsaj štirikrat v preteklem mesecu. V teh spopadih, je dejal Dolanc, je u-mrlo 11 oseb, med njimi tudi dva policista. Aretiranih ja bilo 22 oseb, nemirov se je pa udeležilo okrog 2000 demonstrantov.
Javna zborovanja na Kosovem so prepovedana, v veljavi je policijska ura, ki traja od 8. zvečer do,5. zjutraj. Dolanc je trdil, da so demonstracije organizirali “tujci”, ter omenil, da. je med mrtvimi demonstranti oseba, ki je dalj časa bivala v tujini. Demonstracije so bile tudi “dobro organizirane”, je pripomnil Stane Dolanc.
Druga verzija
Ameriški časopis The Nev York Times je objavil članek agencije UPI, v katerem je več podatkov o teh nemirih. Dopisnik UPI je poročal, da je beograjska vlada poslala tanke in redne vojaške enote na Kosovo, da s strojnicami oboroženi vojaki stražijo ulice v Prištini, pred vladnimi poslopji in drugimi pomembnejšimi točkami pa stojijo tanki. Nad mestom letijo helikopterji.
Novinar UPI je ali bil v Prištini sam ali je govoril z ljudmi, ki so bili v mestu med nemiri. Na podlagi tega poroča, da so policisti streljali na demonstrante, le-ti so pa razbijali izložbena okna na trgovinah in stroje v tovarnah. Novinar dodaja, da so postavili demonstranti v nekaterih primerih otroke v prednje
predsednik KKZ. Pozdravu se je predsednik zahvalil z nagovorom, katerega je zaključil s slovenskimi besedami “Koroška naj vedno poje!”
Prireditev je povezoval podpredsednik KKZ dr. Janko Zerzer, predsednik Lovro Kašelj pa je v kratkem govoru povedal, zakaj so ta koncert pripravili v spomin pokojnemu dr. Ciganu: Ker je vzgajal in navduševal koroško slovensko mladino za slovensko pesem, ker je bogatil slovensko pesem z lastnimi skladbami in ker je rešil številne stare napeve pozabe takore-koč v zadnjem trenutku.
(Dalje)
vrste v upanju, da policisti ne bi streljali.
Tujci odgovorni
Partijski voditelj pokrajine Kosovo, Džavid Nimani, je dejal, da so odgovorni za nemire albanski nacionalisti, ki želijo odcepitev Kosova od SFRJ in njegovo spojitev z Albanijo. V pokrajini, v kateri biva 1.6 milijona ljudi, je okrog 85'7 prebivalstva dejansko albanskega rodu. Nimani je pozval vse komuniste, naj preprečijo nadaljnje demonstracije.
Novinar UPI je tudi imel zaupen pogovor z nekim funkcionarjem v Beogradu. Le-ta, ki je zahteyal od novinarja, naj ne objavi njegovega imena, je priznal, da so bili izgredi na Kosovem naj-hujši te vrste v SFRJ vse po 1. 1945. Funkcionar je pristavil, da bo vlada uporabila vso potrebno silo, da napravi red.
Dušan Dragosavac, tajnik partijskega predsedstva, je govoril o nevarnosti, da bi se v SFRJ pojavil nacionalizem ali separatizem tudi med drugimi narodi države.
Kot kaže. Albanci želijo, da bi Kosovo poetalo '-sestavna republika SFRJ, voditelji države pa se bojijo, da bi to kmalu vodilo k zahtevi za odcepitev od SFRJ. Ni jasno, ali so nedavni nemiri povezani s popisom prebivalstva, ki je sedaj v teku v Jugoslaviji.
Kljub ogromni finančni pomoči v zadnjih 30 in več letih je Kosovo še vedno gospodarsko najbolj zaostali del SFRJ. V zadnjih mesecih je zvezna vlada obljubila še več pomoči Kosovu.
------o------
Reaganova vlada želi pomagati ameriškim avtomobilskim firmam
WASHINGTON. D.C. — Reaganova vlada se je odločila, da bo pomagala ameriški avtomobilski industriji s tem, da bo- preklicala ali omejila obseg 35 odredb, katere morajo izdelovalci avtomobilov v ZDA sedaj upoštevati.
Odredbe so v prid večje varposti za potnike v avtomobilih ter kljubujejo onesnaževanju zraka oz. okolja. Hkrati so pa naprave, ki jih te odredbe zahtevajo, drage, in zato so cene ameriških avtomobilov dražje, kakor bi drugače bile.
Reaganove! menijo, da odredbe v resnici niso tako važne in da njih odprava ne bo bistveno vplivala na varnost potnikov ali ogrožala okolje. Izdelovalci avtomobilov so prosili za pomoč pri zvezni vladi, Carterjeva administracija pa jim ni bila posebno naklonjena.
Predstavniki Reaganove administracije se bodo udeležili pogajanj na Japonskem, cilj katerih bo doseči prostovoljno omejitev izvoza japonskih avtomobilov v ZDA. Predsednik Ronald Reagan noče omejiti uvoza avtomobilov z Japonske s posebnim zakonom.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vide, Slovenske ženske zveze ŠL 25 in Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KS-KJ so vabljene v četrtek, 9. aprila, ob 9. dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod na St. Clairju k molitvi za pok. Agnes Obranovich. ob 10. pa v cerkev sv. Vida k pogrebni sv. maši.
Na Cvetno nedeljo—
Na Cvetno nedeljo, 12. aprila, bo v cerkvi Marije Vne-bovzete pri slovenski sv. maši ob 10.30 dopoldne folklorna verska manifestacija Slovenskega folklornega inštituta.
Seja—
Dr. Danica št. 11 ADZ ima sejo v torek, 14. aprila, ob 2. popoldne v tajnikov dom na 23750 Effingham Blvd. v Eu-clidu.
Krofi naprodaj—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo prodajale krofe v soboto, 11. aprila, v svetovidskem avditoriju o~6 običajnem času.
Kosilo pri Sv. Vidu—
V	nedeljo, 12. aprila, priredi Materinski klub pri Sv. Vidu vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja)
Žalostna vest—
V	soboto, 4. aprila, je umrl g. Joe Buza, oče ge. Patricie Buza Sfiligoj, žene g. Joška Sfiligoja, N. Olmsted. Ohio. Sožalje.
Seja in prošnja—
Klub slovenskih upokojencev na St. Clairju ima sejo v četrtek, 16. aprila, ob 1.30 popoldne v spodnji dvorani SND. V predprodaji bodo vstopnice za klubovo kosilo, ki bo v nedeljo, 26. aprila, ob 1. popoldne. Vstopnice imajo vsi odborniki. Prosijo, da si člani nabavijo vstopnice čim-prej. Po seji 16. aprila bo zabava za vse.
Dohodninski davek—
Zadnji dan za prijavo dohodninskega davka bo v sredo, 15. aprila. Ne pozabite!
Družabni večer—
Odbor TABOR-a vljudno vabi vso slovensko javnost na svoj spomladanski družabni večer, ki bo v soboto, 25. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Domača večerja z zabavo in plesom. Vstopnice so po $8. Kličite ob večeru na tel. 943-4681 ali 851-4961.	'
Mladi harmonikarji—
Na belo nedeljo, 26. aprila, ob 3.30 pop. v šolski dvorani pri Sv. Vidu prirede svoj vsakoletni koncert Mladi harmonikarji. Po koncertu bo domača zabava. Igra ansambel “Jasmin”.
Tiskovnemu skladu—
G. Louis Kobal, Euclid, Ohio je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
G. Cyril Yenko, Rancho Cordova, Kalif, je tudi daroval $12 v naš tiskovni sklad.
G. Frank Lovšin, Cleveland, Ohio je prav tako prispeval $12 Ameriški Domovini.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
jutri in nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 58 F.
“Koroška naj vedno poje”
4H''
ki
Ameriška Domovina
aimraMi'Tiiiti'iVii'asf
V > 1/ I <- t v
Beseda iz naroda
«117 ST. CLAIR AVE. — 431-0*2* — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
-li
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States: '
$28.00 per year; $14.00 for 0 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio	1
W	No. 42 Wed., April 8, 1981

V vrtincu inflacije, draginje in nizke storilnosti
Evropski opazovalci razvoja gospodarskih in političnih problemov v Jugoslaviji so v začetku februarja poročali, da je predsedstvo Socialistične zveze delovnega ljudstva sporočilo domačim časnikarjem, da morajo paziti, da v poročanju o gospodarskih težavah v Jugoslaviji ne bodo prikazovali, da je to posledica sistema.
Ta naloga pa je bila težko izvedljiva. Vladni krogi so sami v svojih alarmantnih poročilih posredno obtoževali sistem. Po uradnih podatkih so se npr. letos januarja življenjski stroški zvišali za 7.5',v, cene industrijskim produktom pa za ,9.' «. Tako je za leto 1981 več kot verjetna najmanj: 100'V; inflacija. Postalo je tudi malo verjetno, da bi Jugoslaviji v tem letu uspelo doseči uradno postavljeni cilj, d,a> bi se tekom leta zvišal izvoz za realnih 7V ; medtem, ko bi uvoz moral o-stati najmanj na sedanji višini. . Pa so, morali uradno priznati, da se je izvoz v letošnjem januarju znižal za lij, namesto da bi se zvišal.
Zahodni diplomati v Beogradu so se spričo tega spraševali, če ni morda v pretekli jeseni Jugoslavija o-perirala s prirejenimi, to je nerealnimi številkami, da bi dobila še nova posojila od zahodnih držav. Po mnenju strokovnjakov bo namreč celotna zadolžitev zunanje trgovinske bilance koncem 1. 1981 znašala že 20 milijard dolarjev.
Kako skušati povedati resnico, ne da bi obtoževal sistem, je poskusil Jože Petrovčič v Delu dne 21. februarja s člankom “Draginja — ponoven poziv k stabilizaciji”. Takole pravi v uvodnih besedah;
“Podatki o draginji v Jugoslaviji in Sloveniji so malodane zastrašujoči. V zadnjem času se namreč izdelki ne dražijo več samo za nekaj odstotkov, ampak za nekaj deset odstotkov ali pa kar za — nekajkrat. Pozivi k nekakšni streznitvi, k akciji, k hitremu ukrepanju so skorajda alarmantni in pridihom ugotovitve, da je urejanje tistih reči, ki povzročajo močno draginjo, v zdajšnjem času najpomembnejše vprašanje gospodarske stabilizacije. Sporočila predsedstva CK ZKJ in zvezne (pa tudi republiške) vlade jasno nakazujejo, da gospodarska stabilizacija ne more uspeti, če bo draginja še naprej tolikšna.
Resnica, zakaj se izdelki dražijo, je zelo stara. Kdor hoče s tistim, v kar je vložil svoj trud in denar, zaslužiti kaj več, tak izdelek podraži. Za koliko ga lahko podraži, mu navadno določijo razne tržne zakonitosti. Te resnice seveda veljajo tudi za naše domače razmere, pa čeprav je za te razmere značilnih obilo posebnosti in drugačnosti, zaradi katerih cene ubirajo svoje poti in svoje strmine.
Te drugačnosti in posebnosti naštevamo in ugotavljamo že dalj časa. Glavni vzrok za dražitev naj bi bila naložbena politika v preteklosti, zaradi katere je gospodarstvo tako močno zadolženo, da vidi izhod samo v draženju svojih izdelkov, kajti s tem se dohodek poveča, povečajo pa se tudi možnosti za odplačevanje posojil. S tem je povezano neskladje v sestavi gospodarstva. Zaradi njega prihaja do tega, da je enih izdelkov na trgu preveč, drugih pa premalo. Kadar česa na trgu primanjkuje, se tisto ponavadi hitro podraži. Ker je pri nas zaradi mnogih vzrokov povpraševanje po izdelkih veliko, je neskladje med ponudbo in povpraševanjem še večje, večja pa je tudi možnost za podražitve. Veliko je tudi odlivanja dohodka iz delovnih organizacij v razne sklade in proračune zunaj gospodarstva, zaradi česar se potrošnja veča... Kljub devalvaciji dinarja so naši izdelki na tujih trgih često predragi, zato je marsikateremu treba spustiti ceno, da ga lahko prodamo, primanjkljaj pa skušajo podjetja pokriti s prodajo po višjih cenah na domačem trgu.” Tako ljubljansko “Delo”.
Bolj pogumen je bil beograjski list Nin, ki je v zadnji februarski številki v zelo opaznem uvodniku pisal, da sta gospodarstvo in politika med seboj povezana, da razvoj v letošnjem januarju resno ogroža izvedbo stabilizacijskega načrta in da je končno nujno uporabljati tudi besedo “zmota”, če ocenjujemo prejšnja obdobja naše gospodarske politike.. Treba je tudi priznati, da je bila Jugoslavija edina država v Evropi, ki je po drugi svetovni vojni šele po devetih letih dosegla predvojno višino narodnega dohodka. “Nin” je v navedenem
Učenci Slovenske šole pri Sv. Vidu pišejo ge. Josephine Knific
28, marca 1981
Draga ga. Knijic!
V sobotni Slovenski šoli smo bjal-i Vaš članek “Spomini na mogočno lipo in domačo vas’’: Članek je zelo poučen in zanimiv.
Veliko ' smo se pogbvarjhU. ko smo brali o “štelengv/, presneti doti” in čebelah. Skoraj smo bili z Vamj “med šol-, skim odmorom”. Kadpr bolho videli lipo, ali pili lipov'■ čaji-se bomo spomnili Vašega' Članka.	-	■	■
Lepo Vas pozdravljamo
Učenci sedmega razreda Slovenske šole pri Sv. Vidu
Janez Dovič Kati Žitnik Cilka Košir Joe Košir Lojzi Lončar Tomaž Perčič Rezka Kolarič
Monika Kogovšek Magda Stropnik Dana Štefančič Mary Ann Vogel Susan Mišmaš Metka Stropnik
. , ■ J - ;	• d ■
Pogumno do cilja
WICKI.IFFE: O. V- Zamejski in izseljenski Slovenci; živimo. kot manjšina yjVuj&toijb-kOljuV ,Že. zaradi ffe okolnosti je naše narodno'-.življenje precej otežkočeno. ce že'ne v her! varnosti, da popolnoma ugasne. Kot manjšina ne moremo razviti vseh tistih kulturnih ustanovo ki si jih narod v svojem svobodnem prostoru more privoščiti.
Karkoli v tem pogledu do-sežerpo ali uspemo, je le več ali manj nadomestek tistega, kar bi želeli imeti. Toda taki nadomestki, čeprav skromni, so tudi znak življenja in dokler smo jih še sposobni oživljati, ohranjevati in pomlajevati, nam dajejo upanje. In u-panje je že navdih za nadaljnje delo. Dokler upamo, še živimo!
Prav zato, ker se čutimo majhni in slabi sredi znatno močnejšega okolja, potrebujemo opore. V naj večjo oporo nam je vsakršni dokaz, da nismo sami, ampak da imamo sorojake, ki nas- poslušajo, ki so veseli snidenja z nami in dokaj voljni slišati tudi našo “zgodbo”. Le na ta način male etnične skupine pridobiv-a-

jo na moči, ko se zavedajo, da njih skupnost presega meje neposrednega okolja.
Morda najbolj prijetna in vzdržna vez med vsemi temi malimi in večjimi izoliranimi jedri našega zdomstva in zamejstva je prav naša pesem. Služi nam kot čustveni iz- , bruh naše povezanosti in tako odpira pot v slovenska: srca. Radi poslušajo to pesem tudi tisti, ki še nekaj čutijo slovensko, čeprav morda ' ne razumejo več jezika.
Po tolikih primerih iz bližnje preteklosti niti ni treba kaj posebno poudarjati, kako nas poživi slovenska pesem, pe še pride iz kateregakoli konca slovenske skupnosti. Podobno je in bo tudi tedaj, ko bo ista slovenska pesem potovala preko morja in obiskala Koroško, Goriško in Tržaško in tam oplajala slovensko zavest.
Vso podporo KOROTANU in njegovi pevski misiji na o-beh straneh Atlantika!
K tretji nabirki v podporo Korotanovega sklada so darovali sledeči:
'	$10: N.N., Wis.; $13: prof.
Edi Gobec.
Po $20: Jože Anžič ter1 rev. dr. Milan KbpusHar.
Po $25:' NE':, Calif., St. Joseph #169 KSKJ ter rev. John M. Kumse.
Po $50 (kanadskih):	rev.
Jože Mejač, rev. Janez Jere-tina.
Po $50: Inž. Ciril Pleško, George Knaus Real Estate, Milan in Barbara Pavlovčič ter zopet N.N., Euclid (skupno $100).
Po' $100:	N.N., Wickliffe,
rev. Paul Krajnik, dr. Sonja Toplak-Glavina, rev. Karel Pečovnik, Joseph Zelle, Slo-vensko-ameriški P r i m o rski klub ter N. N., Washington, D. C.
Vsem darovalcem naša hvala!
Korotanec
Lepa razstava
CLEVELAND, O. — V soboto, 4., in v nedeljo, 5. aprila, sta v Baragovem domu priredila razstavo lepih pokrajinskih slik in portretov, raznih domišljenih tihožitij ter slik iz Slovenije, g. John
uvodniku tudi nakazal, da imajo taka in podobna dejstva svoj izvor v sistemu. Končno ugotavlja, da je še vedno prisoten strah, da naj bi bil vsak, ki govori o izboljšanju gospodarskega položaja osumljen, da ruši samoupravni sistem.
Prav posebno ostro pa je govoril državni predsednik Cvijetin Mijatovič, ko 'je 3. marca na konferenci funkcionarjev v Nišu napovedal osebno čistko. Dejal je, da mnoge odgovorne osebe “od občinske do federalne ravni”, niso spoznale nevarnosti inflacije in tudi niso dorasle svojim nalogam; zato so neizogibne osebne zamenjave. Pokazal pa je tudi na podjetja, ki skrivajo svojo nizko produktivnost in “komaj čakajo na podražitev nafte, da bi z neopravičenim zviševanjem svojih cen pokrili lastno nizko produktivnost in da bi kar najhitreje dobili plačilo za lastno nedelavnost”.
Dopisnik lista Sueddeutsche Zeitung v Beogradu je v svojem komentarju z dne 5. marca o gospodarskem stanju v Jugoslaviji dejal, da je finančni minister Kostič vendar le navedel vzroke današnje mizerije v Jugoslaviji, ko je dejal, da je delavska storilnost v Jugoslaviji premajhna, kvaliteta produktov pa preslaba. Večjo storilnost in boljšo kvaliteto pa je možno doseči le z zbuditvijo osebne iniciative pri delavcih s tem, da bodo z večjo storilnostjo in boljšo kvaliteto produktov imeli možnost doseči večji življenjski standard.
Študentovski list beograjske univerze “Študent” je v številki v drugi polovici februarja, ko kritizira razmere v državi, zapisal, da so v Jugoslaviji funkcionarji vedno bogatejši, delavci pa vedno revnejši. Nemoralno je, da se funkcionarji, kljub gospodarski krizi, tako krčevito drže svojih privilegijev.
m. p. v S. S.
Kermavner in njegova žena Cecelia.
Bavita se predvsem z umetniškimi fotografskimi slikami, ki bi služile okrasitvi o-sebnih domov in stanovanj. Vseh slik je bilo razstavljenih 48. Slike so bile naprodaj. Vse je bilo zelo okusno razvrščeno tako, da je pri obisku človek dobil zelo lep osebni vtis in je z veseljem obšel mize s. stojali, kjer so slike visele.
Mlada umetnika stanujeta
na 1011 Addison Rd. in ju v potrebi kakega naročila lahko pokličete na št. 431-1927.
Z obiskom sta bila prireditelja zadovoljna, ker je bila ta prireditev v naši javnosti zelo malo razglašena. Upamo, da bosta s svojim delom nadaljevala in nam še marsikdaj nudila priliko, si pri njima in na razstavah njuna dela ogledati in v potrebi tudi kaj odkupiti.
J. O-k.
DAIS
Ko zvon s svojim glasom se razpel čez plan, je v jutro novo dahnil novi dan.
Umila rosa travnato zemljo, škrjanček pel je jutranjko.
Kako lepo je, sonce že gori, s pramenci njega vse spet oživi;
to dar Boga je, čudo prvega stvarjenja,
neumrjoča hvala zemskega življenja.
•o-
ZVEZA PRIJATELJSTVA NARODOV SREDNJE-VZHODNE EVROPE
CHICAGO, 111. — Spomladanska razgibanost v javnem življenju je tudi letos našla odmev v raznih društvenih krogih in organizacijah. Tako je tudi Zveza prijateljstva narodov srednje-vzhodne Evrope priredila letos skupni sestanek delegatov prizadetih narodnostnih skupin v Chicagu.
Ta jubilarni sestanek z banketom se je vršil v soboto,
14.	marca, zvečer v dvorani Golden Swan Inn na Belmont Ave. ob številni udeležbi pripadnikov raznih narodnosti. Po dobro pripravljeni in o-kusni večerji je pri polno zasedeni dvorani pred 200 gosti ta sestanek pričel s svečanim sporedom dr. Djura Radojevič, ki je za predsednika te: organizacije bil izvoljen na sestanku glavnega odbora dne.
15.	maja 1980 za dobo dveh
¥• '^7"
V imenu srbske skupine je
pozdravil navzoče goste s kratkim nagovorom in predal vodstvo sporeda ge. prof. Jeleni Pavičevič, ki je nagovorila . zbrano občinstvo v lepi angleščini in predstavila, delegate narodnostnih skupin po Vrsti: češke, poljske, srbske, slovenske, romunske in litvanske potem, ko je Lit-vanka ga. Kučenas z zvonkim sopranom predvajala ameriško državno himno in g. Simonovič, pravoslavni duhovnik, izgovoril posvetilne besede in dobrodošlico zbranim gostom.
Ker se je istočasno na drugem mestu v Chicagu vršil velik zbor predstavnikov Poljsko-ameriške zveze za pomoč delavski zvezi Solidarnost na Poljskem, glavni govornik g. Mazewski ta večer ni nastopil. Zato je povzel besedo predstavnik komiteja za nadzor Helsinških dogo-vorov Ukrajinec g. J. Kulaš s poročilom o poteku konference v Madridu.
G. Kulaš, odvetnik in želo aktivni član raznih komitejev sestavljenih iz predstavnikov srednjo-vzhodne Evrope, je v nevezanem nagovoru, pa zato nič manj prepričljivim in podkrepljenim s stvarnimi dejstvi, nazorno prikazal potek in vsebino Madridske konference, ki je še v teku. Orisal je tudi razne osebnosti in govornike na tej konferenci, ki jih je srečal in opazoval izven uradnih sej. To je dopolnil z raznimi anekdotami in duhovito orisal ozračje cele konference in poudaril, da se je ameriška delegacija letos bolj odločno postavila, kar naj predstavlja važen premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike, malo drugače, kot je bilo doslej.
Baje je v raznih skupinah krožila dovtipna vest, da sta se srečala izven uradne seje ameriški in ruski predstavnik. Rus je zaupal ameriške mu kolegu, da je prejšnjo noč imel čudne sanje, češ da je videl Belo hišo v Washingto-nu, a pred njo je vihrala rdeča zastava z napisom: ‘Finally liberated’.
No, tudi Amerikanec je Rusu zaupal, da je imel čudne in pomembne sanje. Jasno je v snu videl Kremelj v Moskvi, ki ga je prekrivala rdeča zastava z nekim napisom.
Rus se čudi in. poizveduje: Kakšen je bil ta napis?
“Nisem mogel razločiti, bil je kitajski,” mu Amerikanec odgovori.
Predavanju dr. Kulaša, v gladko tekočem angleškem jeziku, je zbrano občinstvo z velikim zanimanjem in pozornostjo sledilo in večkrat je bil ta govor prekinjen z glasnim pritrjevanjem in ploskanjem. Še vedno pod vtisom spretno izvajanih prikazov njegovega potovanja in opazovanja z madridske konference smo udeleženci. tega večera bili deležni ttrdi u~ metniškega užitka, ki nam ga je ptičatala odlična pevka o-pernih arij” med Litvanci iti Poljaki dobro poznana, Mme. Kučenas’ s predvajanjem glasovno umetniško in tehnično brezhibno dojetih arij iz Madame Butterfly od G. Puccinija i n F. Lebarjeve Merry Widow -— Vesela vdova, ob ravno tako brezhibnem spremljanju na klavirju njenega večletnega spremljevalca.
Bili smo tudi prijetno presenečeni ob živahnih in romantičnih popevkah, ki so jih podajale štiri mlade Srbkinje ob spremljavi na klavirju ge. M. Bulatovič. Umetniški del programa so še bolj poživili mladi Poljaki z živahnimi in vihravimi plesi, a mlada 8-letna umetnica je deklamirala pesem o “Muchi”.
Le težko smo se iz tega razgibanega , razpoloženja potolažili in umirili, ko nam je predstavnik Poljakov podal nekaj nazornih podrobnosti o delu poljske delavske zveze Solidarnosti in nato predložil resolucijo s pozivom na predsednika ZDA, a v imenu vseh narodnih skupin, da a-meriška vlada vztraja na odločnem in doslednem stališču svoje zunanje in notranje politike, a mi mu obetamo svojo zaupnico z naj lepšimi želj arpi za napredek te naše nove domovine, kjer zraven ameriške plapolajo zastave svobodoljubnih narodov.
Med pozdravi predstavnikov češke, srbske, slovenske, poljske, romunske in litvanske narodnosti in nekaterih drugih zastopnikov večinoma slovanskih organizacij, so se razvijale živahne debate in smo komaj utihnili, da nam je Rev. Prunskis, Litvanec, podal nekaj misli o haitijskih narodih in nato zaključil s primernim dovtipom o mednarodnem prestižu s sledečim:
Nemec: “Ko potujem doma, se vozim v Volkswagenu, ko potujem v inozemstvo, vozim Mercedes, nato se pohvali Amerikanec: Doma se vozim večinoma s Fordom, v inozemstvu vozim Cadillac, nakar se bahavo pohvali Rus: Pri nas doma se vozim z iz-voščkom, a ko potujemo v
Maks Simončič
inozemstvo, vozim tank!
V lepem razpoloženju in pod vtisom doživetega, smo se ob koncu prireditve Zveze prijateljstva globoko v noc poslavljali in' sklenili nova poznanstva z upanjem in -prepričanjem, da bo Zveza prijateljstva nadaljevala 5 svojim poslanstvom in tudi s kulturnim delom med priza-detimi narodi.
m.
Prof. Silvester Mihelič 75-letnik
Vsi bivši taboriščniki ' Lienzu in Spittalu v Avstr!: se dobro spominjajo pevovodja taboriščnih^ pevskih zbore' Silvestra Miheliča, ki sedal živi skromno in tiho med zH cjovi starodavnega tinjskeg'j žjfl^nišča na Koroškem.
Prof. Silvester Mihelič bil pred 75 leti rojen v Trstni Bogoslovje je končal na turiff ski (Italija) bogoslovni fakti1 teti. V Zagrebu je študira^ na zagrebškem konservator1' ju. O svojih begunskih lotil v Tirolah in na Koroške1'1 pravi to-le: Ko me je drug3 svetovna vojska pripeljala k0’ mnoge druge na slovcnsk0 Koroško, sem v taborišč’11 zbral pevce, da je naš beguE ski pevski zbor zaslovel daK naokoli. Od tod so se ljudi1 razkropili po vsem svetu, j3 pa sem ostal med svojimi N' jaki na Koroškem. Na mnogi krajih sem vodil pevske zW re —- glasba in petje j c bili moje veselje.


ke in občutne. Kot zborovodj1 pa je bil vedno zelo zahteve in dosleden, zato so zbori pe1. njegovim vodstvom doseZflf velika priznanja. Avstrijci J niso mogli načuditi ubrancn'i slovenskemu petju begunsh taboriščnih zborov v Licnžl| in Špitallu na Dravi. Beg'11;' cem v taboriščih pa je tak H edino petje lajšalo bedo Živj ijenja v barakah. Da, ljudi so se od tam razkropili i’j vsem svetu, a spomin na P1 vovodjo Silvestra Miheliča 1,1 komur od pevcev in posiliš3! cev ni obledel, kajti le to i del prijetnih spominov na 11 ste težke čase.
----o-----
Ga. Dorothy Strniša se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — W plačaj vsem mojim prijaj ijicam za poslane sv. may misijonom za moj rojstni d3 in za mojega pok. sina Lo1’1 sa. Zahvalim se vsem za a11' ni poslane kartice in voščil za denar in za obiske za a1! 92, rojstni dan.
Ker vam ne bom mogla 1,1 koli povrniti, bom molila T vas vse. Bog povrni vsG' mojim društvenim prijatel11 cam za vse, kar so storila j mene.
Dorothy Strniš3
Dober glas seže v dev^1 vas ... tudi Vaše veliki nočno voščilo v sloveni' Ameriški Domovini!
KANADSKA DOMOVINA
Vabifo na koncert
WESTON, Ont. — Pesem je slovenskemu človeku zelo pri srcu. Lahko rečem, da mu je tako v navadi, kot vsakdanji kruh. Ob pesmi se veseli, ob pesmi toži in žaluje, s pesmijo vriska in ljubi, s pesmijo moli, saj nikjer na svetu ne slišiš tako mogočnega ljudskega petja kot pri slovenskih sv. mašah.
V soboto, 11. aprila, boste imeli priliko slišati slovensko pesem. “Fantje na vasi” (že
nekoliko osiveli) i z Toronta bodo podali svoj koncert kakor vsako leto na Cvetno soboto.
Letos bo gostoval oktet Zvon iz Fairfielda, CO. Vsak zbor bo nastopal samostojno, za uvod in konec pa bosta oba zbora skupaj zapela nekaj pesmi, da bo bolj mogočno.
Upam, da se vidimo na Cvetno soboto zvečer ob 7.30 v dvorani Brezmadežne.
Eden od osivelih fantov
Poročila iz misijonskih dežel

KAKO JE S SVETNIŠKIM PROCESOM ŠKOFA DR. JANEZA GNIDOVCA?
TORONTO, Ont. — Tako se verjetno ta ali oni bralec A-meriške Domovine sprašuje, ko že precej časa nisem nič poročal o tej zadevi.
V	Ljubljani in v Skopju, kjer je bil Gnidovec škof. pridno delajo. V Skopju bo verjetno Gnidovčev proces končan do jeseni. Doslej je skopski škof Herbut zaslišal že dve tretjini prijavljenih prič, ki so o Gnidovčevi svetosti pričale.
V	Ljubljani pa sestavlja vicepostulator dr. Stanko Žakelj, C.M., kritičen življenjepis o škofu Gnidovcu. Z življenjepisom je prišel do tam, ko je Gnidovec postal škof, že do konca lanskega leta. Sedaj mu pa gre bolj počasi, ker še ni dobil vseh dostopnih aktov iz župnijskih arhivov v skopski škofiji.
Kakor pri Baragu tudi pri Gnidovcu še ni nobenega takega otipljivega čudeža, ki bi ga lahko Cerkev priznala za čudež. Kajti čudež mora bid take narave, da je vsaka možnost naravnega ozdravljenja izključena. Prihajajo pa poročila o uslišanjih od raznih strani. Naj omenim dva bolj značilna.
Škof Gnidovec je bil zelo znan med Slovenci v Egiptu. Pošiljali so mu tudi svoje darove za potrebo škofije. Po Slovencih so zvedeli zanj tudi drugi katoličani. Usmiljena sestra Georgija Taraki pripoveduje v zvezi s škofom Gnidovcem naslednji dogodek :
“Gre za g. Torchia, Italijana, ki je v življenju izgubil vero in zdravje. Njegova hči, ki je bila moja sošolka, je zaradi tega zelo trpela, ker je bila in je globoko verna žena. Slišala je za škofa Gnidovca in njegovo čudežno moč, si izprosila njegovo podobico in šla, k očetu. Ležal je takrat v javni bolnišnici v Kairu in zdravniki so nad njegovim ozdravljenjem obupali. Ne da bi mu kaj rekla, je položila podobico pod očetovo blazino. Drugo jutro jo šla s tesnobo v srcu na obisk k njemu. Saj ji je bil zdravnik, ki ga je zdravil, povedal, da je njegovo Stanje brezupno.
Na njeno izredno začudenje je bolnik sedel v postelji in je bil spet dobro razpoložen: 'Zares, tale pod mojo blazino ■me je ozdravil. Pokliči mi duhovnika, moram se spraviti z, nebeškim Očetom!’ Tako se je tudi zgodilo. Veliko pozneje je mož od starostne slabosti umrl in sicer kot veren božji otrok.”
To se je zgodilo pred 10 leti. Na Gnidovčevo priprošnjo je dušno in telesno ozdravel. Uredniku Ameriške Domovine prilagam nekaj njegovih
podobic''z molitvijo za njegovo razglašeni e za svetnika. Kdor podobico želi dobiti, se lahko obrne nanj. Dobi jo pa’ lahko tudi direktno od mene na naslovu, ki je spodaj.
O zaupanju v priprošnjo škofa Gnidovca priča tudi sporočilo Ane Matičič iz Rakeka;
“Ko smo bežali leta 1945 pred partizani, sem šla z brati na Koroško. Bil je nepozaben križev pot tja in nazaj. Ko so nas aretirali, so nas dali v taborišče Teharje. V teh barakah se je veliko,molilo. Pri sebi nismo imeli ničesar, ker so nam vse pobrali. K sreči sem imela obešen na rami rožni venec in ga imam še kot dragocen spomin na g. škofa Gnidovca. Ob njegovi smrti sem ga položila na njegovo truplo, ko je ležal na mrtvaški postelji. Zraven rožnega venca sem, imela od njegovega bireta (duhovniško pokrivalo) košček kot relikvijo. V takratni hudi stiski sem en mali košček pojedla, enega pa še hranim. Takrat sem obljubila, da bom, če se bom vrnila živa domov, prispevala v zahvalo, kadar bo čas, v njegovo čast, da bi bil čimprej pridružen oltarju.” Škof Gnidovec je jo uslišal in ko se je pred nekaj leti začel postopek, da bi bil razglašen za blaženega in svetnika, je bila ona med prvimi, ki je v ta namen darovala in tako izpolnila svojo obljubo. Kajti ta postopek tudi denarno precej stane.
Treba je veliko delati, tiskati o njem obširen življenjepis, zbirati material in drugo. K sreči naredi ljubljanska nadškofija skoraj vse zastonj; skopska škofija pa jo zlasti še po potresu revna in je delavce treba vsaj nekoliko plačati. Prav.tako stane precej delo v Rimu.
Dejansko so me v Rimu imenovali za vicepostulator j a za Gnidovčevo zadevo .predvsem zato, da bi zbiral denar, saj je v Kanadi in v Združenih državah malo Slovencev, ki so škofa Gnidovca osebno poznali in bi mogli o njegovi svetosti pričati. Zelo veliko je sicer vedel o škofu Gnidovcu dr. Valentin Meršol, ki je sredi februarja umrl. Lahko pa zato zadevo vsi delamo z molitvijo in darovi.
Doslej smo med Slovenci v Kanadi in v Združenih državah zbrali nekaj nad $2089. Zadnje leto so darovali: $.50 ga. Matilda Petrovič, Mississauga, Ont., družina Vinko Bernik, Windsor, Ont., $50. ga. Hedvika Bogovič, Toronto, Ont. $20, grTn ga. Lojze Gruntar, Toronto. Ont. $25, ga. Mary Vavpotič, Chicago, 111. $20, ga. Pepca Jereb, To ion to, Ont, $20, g. Anton Sve-
II.
Na praznik Kristusa Kralja smo imeli lepo slovesnost obnove krstnih obljub 60 velikih učencev in učenk iz vseh katoliških šol v Chiangmai-u. Pripravili smo jih na ta dan s 3-dnevnimi duhovnimi vajami na gori Suthep.
Dne 10. dec., že sredi suhe dobe, je na gorah zahodno od Chiangmai-a ves dan močno deževalo. Tam imajo v Mae Porn Batharram-ski misijonarji lep brezplačen zavod za otroke primitivnih gorskih plemen, kakih 150 fantov in toliko deklet. Za fante skrbe misijonarji in katehisti. Za deklice so skrbele španske misijonarke, dokler niso prve domače karijanske Sestre prevzele to delo. 2e šesta Sestra domačinka se je tisto jutro posvetila Gospodu in napravila prve zaobljube.
Zgodaj zjutraj smo se z Chiangmai-skim župni kom odpeljale v Mae Porn, da tam prisostvujemo lepi slovesnosti. V mali kapeli je g. škof sam s pet duhovniki somaše-val in sprejel zaobljube. , \ govoru je primerjal poklic o-čaka Abrahama, ki je zapustil svoj dom in domovino in od? šel, kamor ga je klical Gospod in poklic Dekle. Gospodove Device Marije, ki je sprejela oznanilo božjega materinstva in ostala na svojem mestu v službi Najvišjega, s poklicem teh skromnih mladih redovnic domačink.
Misijonark iz drugih dežel ni več. Nadomeste naj jih domače Sestre pod vodstvom Brezmadežne, kateri so se tako iskreno posvetile. Dež, ki je lil vseskozi, odkar smo se pripeljali v Mae Porn in še na poti nazaj, naj bi bil simbol božjega blagoslova in plo-dovitosti tega pionirskega dela, ki traja že 25 let in je že obrodilo bogate sadove: nekaj tisoč dobrih kristjanov.
Že je bil Božič pred durmi. Božična igra je dobro uspela. Dvakrat smo jo igrale za naše učenke v Regina Coeli in na božično noč na misijonski fari Presvetega Srca. Tam smo začeli Sveti večer z razstavo jaslic in božičnih risb — z nagradami za najlepše. Nato so sledile predstave v dvorani.
Šolski bratje so letos uprizorili s svojimi učenci ‘A Christmas Carol’ po romanu znanega angleškega pisatelia Charlesa Dickensa v (tajskem okolju in obleki. ‘Duhovi’ so bili posebno posrečeni. Upam, da so pretresli dušo marsikaterega gledalca in mu pomagali v božično razpoloženje, kot so to storili za Mr. Scroo-
tek, Toronto, Ont. $100, g. in ga. Frank in Apčka Kokelj, Toronto, Ont. $20, Gustelj Verščaj, Sudbury, Ont., $20, družina Kokelj, Cartier, Ont. $20, Anton Adamič, Toronto, Ont. $10, ga. Marija Kristan, Timmins, Ontario $10, gdč. Francka Opeka, Waukegan, 111. $5.
Vsem darovalcem naj svetniški kandidat škof Gnidovec izprosi pri Bogu vseh tistih milosti, ki jih najbolj potrebujejo.
Darove, uslišan j a in vse o-stalo v ^vezi s škofom Gnidovcem pošiljajte na naslov:
Janez Kopač, C.M
739 Brown’s Line
Toronto, Ont., Canada
MOW 3V7
ge-a, ki se je tako temeljito spreobrnil.
V naši igri ‘No Room' — ‘Ni prostora,’ ki sem jo videla na Angleškem v dnevih druge svetovne vojne, ki pa še hrani ves svoj pomen, mnogi zemljani v svoji zaposlenosti trpljenju, utrujenosti nimajo prostora za Odrešenika in njegovo Mater, drugi ga pa na pobudo in po zgledu pastirjev le sprejmejo in se mu gredo poklonit.
Po igri je Marijo z Novorojenim, sv. Jožefom, pastirji in kralji vse ljudstvo v procesiji s prižganimi svečkami spremilo v božično okrašeno stolnico za polnočnico. Škofov božični govor je bil izredno kratek. Omenil je samo božični pozdrav sv. očeta, ki nam ga je prav z njegovim blagoslovom prinesel iz Rima, kjer so bili pred kratkim zbrani vsi tajski škofje pri papežu. Potem so angeli sami kar pred oltarjem prišli spet o-znanit pastirjem in jih ob krasnem petju in ritmičnem plesu vodili k jaslicam.
“Božična noč, prekrasna ti. , krasnejša si od vseh noči” ih to po vsem svetu* na vseh ce- , linah, in še prav posebno, da še prav posebno v MISIJONIH, kjer prostora ne manj- : ka med revnimi, zapostavijo- . nimi, samotnimi, neukimi, tam, kjer molimo še posebno goreče:	Pridi k nam Tvoje
kraljestvo!
Kaj naj še omenim v tem skupnem pismu? Da mi dolge ure vzame priprava za biblični pouk, ki naj ga sprejmejo vse naše učenke; Vse naj se seznanijo z Zgodovino Odrešenja, ki je Sveto pismo. Katoliške vere jim ne moremo siliti, saj je verska svoboda v skladu s človeškim dostojanstvom, vendar moremo in hočemo seznaniti vse naše učenke z načrtom božje ljubezni za vse ljudi. Sester nas je premalo, učiteljice, tudi katoliške, niso dosti podkovane, • zato je treba pomagati.. .
In potem ‘moji ubogi’! Daši sem še vedno zaposlena v šoli, moramo po željah sv. očeta tudi naših predstojnic in po težnji svojega srca, pogosto med najbolj uboge, zapuščene, tiste, ki nas najbolj potrebujejo. To leto je po odloku ZN posvečeno pohabljenim.
Na fari imamo zdaj 12 pohabljenih deklet, pod vodstvom pbhabljenc katoliške šivilje Marije Pcnsri, Pogosto grem tja. Ubogi 19-lctni brat Marije Pcnsri, ki je bil leto in pol v zaporu in je tam dobil jetiko, je moja posebna skrb. Pohabljena 18-letna Mala, ki še se ni vživela v svojo usodo, odkar si je maja 1979 zlomila hrbtenico in se tudi noče pridružiti Pensri, je še posebno težka zadeva.
Potem francoske gospe, ki . imajo moža ali sina tu v zaporu dolga leta, tudi računajo na našo, vsaj duhovno pomoč, tako tudi hroma žena. že 5 let samo v postelji vsa zmaličena, ki trpi mnoge get-zemanske ure itd. itd.... Lahko bi nadaljevala, a čas je, da sklenem to dolgo pisanje s posebno prošnjo za molitev.
Dne 8. februarja je Chiang-mai-ska misijonska škofija praznovala svoj zlati jubilej. G. škof in g. župnik, oba Tajca, sta povabila na praznik katoličane iz vseh devetih škofij. Se bolj so bili dobrodošli pestro oblečeni kato-
ličani gorskih plemen iz Bet-harram-skih misijonov, nato bond iz več Chianmaiskih pagod, tudi muslimani in seveda naši protestantski bratje več sekt, posebno prezbiteri-janci, ki delujejo na tajskem severu že nad 100 let. V začetku so bili stiki z njim bolj bodeči in nestrpni. Zdaj lepo sodelujemo na mnogih področjih in cenimo njihovo delo.
Bog daj, da bi praznik, o katerem bom,, upam, kaj več poročala, obrodil bogate sadove za božje kraljestvo med nami.
Bog povrni Vam in vsem dobrotnikom za plemenite darove. Ček za $100 za naše potrebe je prišel še pred Božičem, potem še drugi za begunce, ki sem ga bila še prav posebno vesela. Denar sem poslala v roke Sestri usmiljenki, ki ga bo porabila za družino tistega dobrega dekleta, ki sem ga spoznala v Khao-I-Dang. Poslala sem ji tudi naslov za kanadsko po-
slanstvo v Bangkoku, kamor mora nasloviti svojo prošnjo. Bog daj, da bi uspela!
V Kanado si ti ljudje še najbolj želijo, dasi bi šli kamorkoli, samo ven iz taboriščne ječe in ne nazaj v komunistično, ki se je najbolj boje. Da bi mogli in znali tem ljudem več pomagati! To so gotovo ‘najbolj potrebni’.
Gotovo dobite Kat. Misijone in te novice bom poslala tudi g. Lenčku, vendar bo to pismo prispelo mesece prej in želite si kaj novic o mojih o-biskih pri beguncih. Upam, da bom o počitnicah aprila spet lahko šla mednje in če Bog da, za daljši čas. Oprostite še enkrat moji počasnosti z zalivalo za Vašo pomoč in z voščili za Bo^ič in Novo leto.
Iskreno vse misijonske dobrotnike pozdravljam in jim voščim srečo, mir in vsb božjo milost in pomoč vsak dan tega leta in do konca. Moja hvaležna molitev vas spremlja.
V Gospodu vdana, Sestra Marija Frančiška Novak, O.S.U.
(Zgornje pismo oz. poročilo nam je posredoval naš poročevalec iz Toronta. Ur. AD.)
DONA in PO SVETU
Naše narodno gospodarstvo naj bi po sedaj razpoložljivih, še nepopolnih podatkih rastlo v prvi četrtini leta 1981 na letni ravni 5%, precej hitrejše, kot so predvidevali gospodarski strokovnjaki. Ta močna rast je ustvarjala vtis, da se bo dežela izognila novemu gospodarskem zastoju, ki ga je ob koncu lanskega leta velika večina gospodarskih strokovnjakov napovedovala.
Prvi padec gospodarske proizvodnje v sedmih mesecih, objavljen pretekli teden, je znova začel buditi negotovost. Nekateri govorijo zopet o prihajajočem gospodarskem zastoju, ki bi naj se pokazal v naslednjih mesecih, pa prešel proti koncu leta 1981 v novo rast.
Doslej objavljene vloge v narodno gospodarstvo letos so za 10.2% večje od lanskih, pa stvarno krijejo komaj inflacijo. Kake posebne gospodarske rasti nam torej v prihodnjih mesecih ni mogoče pričakovati.
Na zastajanje rasti kaže padajoče iskanje posojil in kreditov, kar ustvarja pritisk k nižanju obresti na posojila. V zadnjih dveh tednih so bile obresti na posojila postopno znižane na 17% in napovedujejo, da sc bodo v prihodnjih tednih znižale še bolj. Nižanje obresti je nekaj omehčalo nas dolar v tujini. Od svoje rekordne višine pred enim mesecem je dolar izgubil naprarn valutam vodilnih držav Zahodne Evrope od 5 do 10%, pa je še vedno okoli 20/1 večvreden proti njim, kot je bil lansko jesen.
* *
Ko se naša dežela prizadeva najti pot iz gospodarskih težav v zadnjih letih, ko skuša postopno odpraviti primanjkljaje v javnih proračunih, zadrževati rast denarnega obtoka v skladu z gospodarsko rastjo, vodniki gospodarstev v državah Zahodne Evrope to skrbno opazujejo, da bi mogli čim preje in čim jasneje spoznati, kaj bo to prineslo njihovim narodnim gospodarstvom.
Narodna gospodarstva vo-. dilnih zavezniških držav v Evropi so povprečno v še večjih, težavah, kot je naše. Za-hodno-nemško narodno gospodarstvo, motor gospodarstev Zahodne Evrope, je v zastoju,
—o
MALI OGLASI
HOUSEKEEPER, COMPANION TO LIVE-IN
Care for elde.ly lady. Free room & board plus small salary. Needs little care. Call 431-6224 or 391-6293.
(39-42)
HIŠA NAPRODAJ
Pravkar obnovljena, 5 spalnic, kuhinja, dnevna soba, jedilnica, družinska soba, klet, dyojna garaža in nova streha. Blizu St. Clair Ave. na 541G Stanard Ave. 531-8234
(39-42)
HOUSE FOR SALE
6 rooms - near shopping area and church. Off E. 185 St.— Call after 3 p.m. 731-6549 (39-42)
FOR SALE
3 suite house, 3 brick garages. St. Vitus area.
Call 531-2414
(40-43)
FOR SALE OR TRADE FOR HOUSE
71 acre farm. Thompson, O.
Call 881-0237
(40-43)
ki ga verjetno ne bo konec v letu 198T. Gospodarske razmere v Franciji, Italiji in Britaniji so še težavnejše od onih . v Zahodni Nemčiji. Od gospodarsko razvitih držav'svobodnega sveta je zb enkrat najboljša Japonska, njeno gospodarstvo še vedno raste, četudi počasnejše.
Brezposelnost v državah Evropske gospodarske skupnosti je sedaj' okoli 7.5%,'nekaj višja torej kot v naši deželi. Vse države Skupnosti omejujejo rast denarnega obtoka, pa tudi kreditov, da bi utrdile svoje valute, ki so utrpele od lanskega novembra dalje precejšnjo izgubo vrednosti napram našemu dolarju, še vedno glavnemu mednarodnemu plačilnemu sredstvu. Močan, več vreden dolar draži uvoz surovin in vsega drugega iz držav izven Evropske gospodarske skupnosti, zlasti uvoz petroleja.
(Iz Glasa ADZ)
BY OWNER RICHMOND HTS.
Owner in a hurry to sell. Beautiful 3 bedroom ranch on VL* acre lot, l1^ bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras. Price' reduced.
486-429«
(42-45)
FOR RENT
6 robins, up. E. 74 St. No .pets. Call 361-8271.
(42-45)
GOSPODINJO IŠČEMO
katera bi stanovala na domu in skrbela za starejšo žensko, ki ne potrebuje veliko nege. Soba, hrana in nekaj plače. Kličite 431-6224 ali 391-6293.
(42-45)
Naprodaj ali v zameno
Gostilna z D-3 licenco ter poslopjem in stanovanjem naprodaj ali v zameno za hišo v predmestju vzhodno od Clevelanda. Bolezen prisili k prodaji. V okolici sv. Vida. Kličite 431-6224 ali 621-3774 od 9. dop. do 3. pop.
(42-45)
Poceni, hitro in hrez truda voščite prijateljem po svetu veselo Veliko noč v Ameriški Domovini!
BABY SITTER NEEDED Bratenalil area
Daytime only, for 1 % year old child. Several times a month. Call 249-2468.
(41-43)
Za vsa popravila pri hiši, zunaj in znotraj, za strehe in razširitve se obrnite z zaupanjem na
BUILDING & REMODELING Roofing * Siding ■‘ Painting Marijan Puhalj 531-9126
(41-44)
Painting, plastering, rooling and home improvements.
Joe Spaqi
431-7343 or 881-9937
(40-42)
FOR SALE
Euclid, off Lakeshore. 3 bedroom single, double garage, ideal location, excellent condition.
731-0773
(40-43)
V Ulag spomin
OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI,
ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ IUUGI SOPROG, OČE IN STARI OČE
JOSEPH BASK0VIQ ST,
l/.ililmil .jr. svojo blago dušo dne <>. aprila 1!»97
Počivaj v. miru., dobri soprog, preljubi oec v grobu ianr, v ljubezni trajni boš 'ostal', dragi, nepozabni nam! • ,	.
soproga ROZI,
sinova VINCENT in JOSEPH, .hči ELIZABETH, snahi JEANE in JOSEPHINE, zet PAUL JOHN NOVAK 3 vnuki in ostali; sorodniki.
Cleveland. O., 8. aprila 1981.
/

ONE FA2RLAN1 DRIVE

jouer, il eo434
Sinco 1914 .,.
... tht Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the seryice of ihe Catholic home, family and community. For half a-century yoi>r Society has offered the finest in 'jisuran« protection at low. non-profit rates to Catholi :s only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
Fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
1. Additional scholarships for needy boys and girls.
4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
8. Bowling, basketball and little league baseball.
8. Social activities.
7. Sponsor oi St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer*
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer ................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ......... Nancy Osborne
First Trustee ............... Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Frances Kimak
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial .............. Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial .............. Frank Toplak
Social Director ............. Mary Lou Golf
Spiritual Director .......... Rev. David Stalzer
Medical Advisor ............. Joseph A. Zalar, M.D.
i	Vse rojake vabimo, da
vošči jo veselo "Veliko noc
svojim prijateljem in znancem
v Ameriški Domovini,
Uprava lista sprejema naročila za
praznična voščila najkasneje do srede, 15. aprila.
Kličite čimpreje tel. (216) 431-0628 ali pišite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
THE HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. Minutes of Ihe 21 si General Convention
SUNDAY, AUGUST 24, 1980
After the approval of the reports of the various committees, the work of the temporary committees was completed. Therefore, Chairman, Joseph J. Konrad, asked the convention for a motion to dissolve the Temporary Committees. Mat Kochevar presented the motion to dissolve the following committees: Communications Committee, Resolutions Committee, By-Laws Committee and the Financial Committee. Motion seconded by Millie Podnar. Motion carried.
The Chairman then asked the delegation if there was any unfinished or miscellaneous business which should be presented to the convention.
At this time, Mr. Frank Vraničar, a delegate, asked the President if he could say a few words.
Mr. President, if I may be privileged to make a few remarks, I possibly may be a member of the Holy Family Society longer than anyone here present. I’ll be 78 years old next September 9th and I have been a member since I was eligible at age 16. I might mention that I am extremely proud of being with the Holy Family Society during all that time, since my father, Nicholas Vraničar and his half brother, George Stonich, who was president from the beginning and for many, many years, were also the founders.
I have had the privilege of attending many conventions of other societies. You have just recently heard the tremendous financial success that has been accomplished during the last five years. There is no organization that I am well acquainted with that has had the good fortune of having officers led by President Joseph Konrad, Secretary Robert Kochevar and also the other personnel, like Jean; all behind the splendid leadership. I congratulate all of them and wish this convention and the Society continued success. Thank you.
Frank Vraničar Delegate
Our. President thanked Mr. Vraničar for his kind words.
The convention moved along to the presentation of plaques to honored guests and our President continued.
I would like at this time to present some plaques to some people in this organization that have been nominated by their various lodges and friends of the Society for the outstanding work that they have done for the past four years. And it goes back more than four years, but we are honoring these members for their present endeavors for the betterment of the Holy Family Society.
The first memento that we would like to present is to a person that is new to our organization but we are expecting some big things from this person, because he is an outstanding individual. It is indeed an honor, privilege and pleasure to present this pen and pencil set to our new Spiritual Director, Father David Stalzer.
After presenting the pen and pencil set to Father David, ; •_

IVAN TAVČAR:
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 6? St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 Sf. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44163
Moj novi naslov:

MOJE IME:
Moj atari naslov:

PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK
WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN
To order, send $6.00 including postage per copy to:
Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432
V ZALI
Povest
our President presented a “Certification of Appreciation” to the following persons:
Mary Lou Golf, Frank Golf, Mae Barbie, Carol Barbie, Frances Kimak, Anna Jerisha, Mary Riola, Frank Turner, Anton Smrekar, Elizabeth Drašler and Nick Puvlakovic. A member from Lodge No. 13, accepted the plaque for Marko Vouri.
The Certificate of Appreciation read as follows: CERTIFICATE OF APPRECIATION AWARDED TO (NAME OF PERSON)
FOR OUTSTANDING AND DEDICATED SERVICE TO THE HOLY FAMILY SOCIETY FOR THE YEAR 1980
After the Chairman, Joseph J. Konrad, presented the plaque of appreciation to Mr. Nicholas Pavlakovic, Nick in turn made a presentation to our President with the following message.
Dear Father Stalzer, Officers of Holy Family Society and my dear friends:
Brothers and Sisters of the Holy Family Society, I have been with you people for some 40 years. I have met a lot of old friends who are now gone but not forgotten and a lot of new friends who are wonderful.
I met a man years ago. He is great and a hard worker for this great organization. Therefore, I want to give him my hand-made token for his good work. I hope he will use it as long as he lives. He is Joseph Konrad, our President of the Holy Family Society. God Bless You.
Nicholas Pavlakovic Delegate
The hand carved token presented to our president was a centerpiece which included a vase, two candleholders and a miniature gavel personally hand made by Mr. Pavlakovic.
Mr. Konrad thanked Mr. Pavlakovic for his thoughtfulness and continued on with the next order of business.
The Chairman then asked the Convention Delegation if there was any new business to be presented to the Convention and there being none, the meeting moved on to the election of officers.
(To he continued)
In vrteli in sukali smo ga, da se mu je moralo vrteti v glavi. Pričetkoma je rjul in klel. Nato pa je hipoma utihnil, ker je gotovo spoznal mene, hišnega gospodarja. In privrteli in prisukali smo ga do vežnih vrat in tam smo mu prav izdatno pomagali, da je čimprej prišel na nočni zrak. Za njim pa smo zaloputnili in zapahnili vrata, ali oni v temi je molčal in niti glasu ni dal od sebe, kakor miš v cerkvi. Drugo jutro pa ga ni bilo nikjer, izginil je kakor slana pred soncem. Vidite, tako je prišla moja ura!
Ko sem se povrnil k ženi, se je bila le-ta zaprla v svojo izbo in na moje klicanje se ni niti oglasila niti ni odprla. Tudi prav! Kar sva si imela povedati, sva si povedala lahko drugi dan. Spal sem torej prvo noč v senu na hlevu in dobro bi bil spal, da nisem imel sitnih sanj, v katerih me je tlačila prav huda mora. In ta mora je imela podobo težke, železne zibeli in na tleli pod njo sem ležal jaz, a na meni se je neprestano zibala težka železna zibelka. In to ni šala, ljubi prijatelji!
In morila me je skrb, pa se nisem upal vprašati pri iju-. deh, da bi se mi ne bili smejali, saj veste, kako je! “Kaj bi stikal okrog,” si mislim, “stopi h gospodu, tam imajo krstne spise, tam izveš najlažje, kako in kaj!” Na večer
—	sram me je bilo — sem se priklatil v župnišče in hitro
—	da bi me nihče ne bil opa-
zil — blisknil po stopnicah navzgor, kjer je stanoval gospod Jurij. Dober gospod je bil in radi smo ga imeli, dasi je bil včasih osorne besede. Po hodniku je hodil tisti večer in pušil iz velike pipe, da se je vse kadilo okrog njega.
“Kaj bo dobrega, Brentač?” me vpraša.
“Nič dobrega, gospod Jurij!” mu odgovorim. “Morda dobim kaj dobrega tu pri vas!”
“Pa se lažje dobi kaj slabega nego kaj dobrega!”
In gospod se je prav prijazno nasmejal, tako da sem mu precej na vso moč zaupal.
“Česa torej želiš, Brentač,”
Pogledal sem v strop in od govoril:	“Nekaj obljub sem
napravil v Ameriki in to bi rad poravnal, ker nočem biti, svojemu gospodu Bogu ničesar dolžan, ko je že vendar tako težko, če je človek ljudem dolžan!”
Poravnala sva tisto in gospod Jurij mi pravi: “Lahko noč!”
Pa nisem odšel, zopet sem pogledal proti stropu in dejal: “Nekaj bi še rad zvedel, če vas ne nadlegujem! Otroka imam —-'!”
“Otroka imaš!” Se odreže gospod Jurij in izpušča goste oblake dima okrog svojega lica. “Otroka imaš, Miha, in božji dar je vsak otrok. Miha, ker je nedolžna živalica, ki moramo biti usmiljeni z njo!”
“Nič ne rečem,” odgovorim nato, “vse je prav in pošteno, kar govorite, gospod Jurij!
ttimumuannmttmfflttttmtinttnmmttmnmmmtmBttmtmttnnmnnfflttutn
LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low ^interest mortgage loans, scholarships, social activities, and ^recreational facilities provided by one of the largest Slove-.nian Fraternal Associations in Ohio. For further informa-Ition, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth ia................................
a ine	.....
Street ..................................................
City..................... State............... Zip.......
=71
HAPPY EASTER
EASTER SPECIAL
SLOVENIAN SAUSAGES — $1.99 lb. COOKED ŽELODEC — $2.29 lb.
RAW ŽELODEC — $2.29 lb.
KRACA — $2.29 lb.
ŠUNKARICA — $2.29 lb.
COTTAGE HAM — $2.29 lb.
SMOKED FRESH KLOBASA — $1.99 lb.
RICE AND BLOOD SAUSAGE — $1.59 lb. HOME MADE BAKED HAM — $2.50 lb.
REPA — $.99 ib.
WE ALSO HAVE HOME MADE SALAMI, HOMEMADE SAUERKRAUT, WHOLE PORK LOIN, STEAKS, SPARERIBS (Over 50 lbs. Sausages — $1.89 lb.) IMPORTED AND GOURMET FOODS
HAMS, SEMI and OLD FASHIONED
/
(Sausage Discounts for Parties - picnics - Weddings)
R & D SAUSAGE CO.
15714 Waierloo - Ph: 692-1832 - Cleveland

No, pa bi vendarle rad vedel koliko let ima moje otroče, ker sem bil v Ameriki, ko j« prišlo na svet; in to mi po* vejte!”
‘'Ljuba duša,” se začudi gospod Jurij, “kje bi ti na pamet povedal kaj takega, saj vendar veš, koliko otrok imam vsako leto v fari!”
“Pa krstno knjigo odprite! ’
“Prav rad bi jo odprl, pa je nimam doma. Milostljivi škof so pisali, da moram dati vse stare krstne knjige znova prevezati. In tudi naše vežejo sedaj v Ljubljani. Ko jih nazaj dobim, pa te takoj pokličem, Miha! In vse natanko pregledava, pa boš videl, da je vse v najlepšem redu, ker bi kaj drugega jaz nikakor ne bii hotel zapisati v knjigo!”
Praznih rok sem moral odriniti. Ali verujte mi, pol leta sem hodil pozneje vsako nedeljo h gospodu, ali je že prišla knjiga iz Ljubljane. Toda še vedno so jo vezali v mestu in gospod Jurij mi ni mogel odgovoriti natančno i1' vestno, medtem ko so sosedje dobivali spiske iz krstne knjige, kadar so jih le hoteli. Gospod je imel dobro voljo iP zaradi hišnega mojega mira je menil, da je najbolje, če tavam v temi. Pa sem videi vse natanko in nič več nisem hodil vpraševat po krstu' knjigi!
Imeti nekaj, kar ni tvoje> kar pa ima vendar ves svet z" i tvoje, je to huda, peklenska reč. In nobena pamet vam nič ne pomaga in vsaka, stvar vam je zoprna in ves svet j3 tak, da bi človek najraje pij m val nanj. Skratka: vrag je i" kaj bi vam pravil, saj veste, da sem že vinjen, ker sem vam pravil vse to in pripovedoval! Kdo bi delal, če m" kukavica kuka okrog ogla!
In res, opustil sem vsako delo ter zahajal raje v pivnice, kjer se je točilo vino. To pa to, vino je edino zdravilo* ki je ustvarjeno za take ljudi' Kar nam je Bog vzel na oni strani, pa nam daje na loj strani! In pili smo ga, da ]e bila vsa miza mokra! Če je prišla ona pome, pa sem j° 1 sprejel z besedo in s pestjo* da ji je hitro pošlo veselje* laziti za mano. Doma se je potem maščevala in prav pošteno me je večkrat prekle-s tla, ko sem bil vinjen ter ji nisem mogel braniti. Prvc čase mi je bilo to nekaj nenavadnega, pozneje pa sem privadil ter si mislil: “Le tepi* jaz bom pa pil!” In pričel -se je napravljati dolg, iz hlevoV je izginjavala živina, poslopja so postajala nekam umazana in raztrgana, ker jih o* nihče popravljal. In da se oi prodal gruntec, se je moral" ona umikati s svojo doto, i11 konec je bil, da jih je bilo 1°' liko pred doto, da le-ta ni bil" nič več vredna! Nekaj časa je mašilo in mašilo, potlej- P3 je vse skupaj padlo na kup in moral sem z Brentačevinc* j kjer so sedaj tuji ljudje! Tisti dan, ko smo šli od hiše, P" sem živel malone prav tako veselo in zadovoljno kakor tisti večer, ko sem Gašperčk" pri vežnih vratih metal o" dvorišče!
Kaj sem hotel drugače, Čemu pa bi stradal, ker nimaib svojih otrok!
To je moj zakon!”
In žalostni Miha je pulil mah iz zemlje in škripal zobmi in solze je točil, ker j3 bil vinjen in nesrečen.
*
Drugo jutro pa smo imeli prekrasen lov in dva petelin" sta padla z veje, kjer sta pel" zaljubljeno pesem. Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku!
(Konec).	j