349
Politične stvari.
Interpelacija slovenskih poslancev
v zadevah slovenskih srednjih šol.
V 153. seji visoke poslaniške zbornice dne 13. maja t. 1. je bila sprejeta resolucija, ki vladi naroča, da naj izvrši od zbornice uže večkrat sprejete resolucije in na gimnazijah v Gorici, Trstu, Mariboru in Celji napravi slovenske, v Pazinu pa hrvatske paralelke, in sicer s pričetkom šolskega leta 1887/88, ob enem pa opusti pripravne šole, ki v Celji in v Gorici obstoje za slovenske učence.
Šolsko leto 1887/88 se je sicer uže prej kakor pred mesecem začelo, ali podpisanim ni znano, je li in kaj j&. storila naučna uprava, da izvrši dotično naročilo ljudskega zastopništva.
Podpisani opozarjajo, da se visoka poslaniška zbornica v preteklem zasedanji ni prvikrat pečala s to za duševni razvoj dveh narodov silno važno zadevo, ampak da se je ta reč od leta 1881 sem vsako leto v točno izraženih resolucijah zahtevala. Ako so se te resolucije meni nič tebi nič prezirale, morajo podpisani izreči, da se dosledno preziranje takih v zakonu utemeljenih naročil po naučni upravi ne vjema z oziri, ki jih v kon-štitucijonalnih državah izvrševalna oblast dolžuje posta-vodajalni.
Ravno tako se to ravnanje ne vjema s točno izjavo, ki jo je v tej zadevi o svojem časi njegova ekscelenca dala v budgetnem odseku. Ko je bilo namreč pri razpravi državnega proračuna za 1. 1886 v budgetnem odseku sproženo vprašanje zaradi slovenskih paralelk, je gospod minister priznal načelno pravico do njih, ali ob enem povdarjal, da je treba prej čakati, kakošen vspeh se bode glede poučevanja v nemškem jeziku pokazal pri mladini, ki se izobražuje v slovenskih paralelkah na Kranjskem, in da bode od tega odvisna ustanovitev novih slovenskih paralelk.
Pri pretresanji državnega proračana za leto 1887 prišla je ta zadeva zopet v razgovor, in gospod minister je pri tej priliki na podlagi uradnega poročila pripozual, da so vspehi v nemškem jeziku, zlasti na ljubljanski gimnaziji, ugodni. Po tej veljavni izjavi je toraj odpravljen zadnji zadržek, ki bi bil morda naučno upravo silil upirati se dotičnim zahtevam iz pedagogičnih vzrokov.
Ako se pa ustanovitev imenovanih paralelk z izgo-jevalnega stališča ne da spodbijati, je tudi denarni pomisleki ne morejo zavirati, ker so po uradnih izkazih zadnjih treh let, objavljenih v dotičnih šolskih programih, uže sedaj ali v vseh ali pa vsaj v nekaterih spodnjih razredih paralelke na gimnazijah v Celji, Mariboru, Trstu in Gorici, in je tam toliko slovenskih učencev, da se kaj lahko združijo in v posebne razrede, ne da bi se državnemu zakladu  vsled  tega nakladalo količkaj izdat-
nejše breme. Rečemo, da bi bilo to gospodarstvu zelo na korist, ker bi po taki jezikovni organizaciji odpadli pripravni kurzi, ki so sedaj v Celji in Gorici in dajejo slovenskemu prebivalstvu povod vednim pritožbam, državi pa nakladajo v gospodarskem oziru neopravičljive stroške.
Z osnovo paralelnih razredov na gimnaziji v Paznu, eventuelno v Pulji, bi se sicer stroški nekoliko povikšali, toda to povikšanje bi bilo primeroma le majhno in se da opravičevati s tem, da je le na ta način mogoče 140.000 hrvatskim prebivalcem mejne grofije Istrske preskrbeti priliko, da v svoje duševno izobraženje rabijo državne srednje šole.
In ko bi hotel kdo v začetku omenjeno resolucijo slednjič pobijati s znano, v novejšem času tolikanj priljubljeno krilato besedo o prevelikem številu gimnazijal-cev in kazati na nevarnosti, ki jih to preveliko število napravlja družinskemu in državnemu razvoju, je oči-vidno, kakor beli dan, da ta razlog glede duševnega prizadevanja slovenskega in hrvatskega prebivalstva v Istri in njih tirjatev po primerni osnovi njihovih srednjih šol ni opravičen. Ne le da pri sedanji vravnavi njihovih srednjih šol nimajo nobene preobilnosti izobražencev, ki se izučujejo po gimnazijah, marveč je videti ravno nasprotna prikazen pri vseh strokah državne uprave, pri cerkvenih in drugih službah javnega življenja, kjer se kaže jako občutljivo pomanjkanje pripravnega, deželnih jezikov zmožnega osobja. Ne da bi se spuščali v nadrobno, za vsakaterega, ki le količkaj pozna dotične razmere, nepotrebno dokazovanje, podpisani njegovo eks-celenco vprašajo:
1.    Je li naučna uprava doslej uže kaj storila, da bi izvršila v začetku omenjeno resolucijo, in zakaj se niso v njej zahtevane slovenske, oziroma hrvatske paralelke, odprle s pričetkom šolskega leta 1887/88?
2.   Hoče li naučna uprava potrebno ukreniti,   da se
bode brez odloga zaukazala ustanovitev  teh  paralelk in
da se bodo najpozneje odprle s pričetkom šolskega   leta
1888/89?
Na Dunaji, 24. oktobra 1887.
(Slede podpisi.)