Poštnina plačana v gotovini Cena din 6.- Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje Leto ii Stev. 24 NOVO MESTO, 15. junija 1951 Izhaja tedensko »... Razvoj in poglabljanje naše demokracije, gre skladno z razvijanjem socialistične zavesti in politične tenkočutnfoisti nasproti v em tistim, ki bi na ta ali oni način radi škodovali nasi državni skupnosti in njeni neodvisnosti ter zavrli socialistični razvoj pri nas. Naša demokracija je socialistična in borbena nasproti vsem, ki skušajo zavirati ta demokratični socialistični razvoj, ki bi jo radi zlorabili za svoje reakcionarne namene.« MIHA MARINKO na zasedanju Ljudske skupščine LHS. Pri najboljšem krajevnem ljudskem odboru v trebanjskem okraju Ko me je pot zanesla v St. Janž, sem se namenil še na krajevni ljudski odbor, saj sem o njem slišal že precej dobrega. Imel sem smolo, da ga nisem, mogel takoj najti. Po dolgein iskanju so mi pionirji pokazali stavbo, kjer je pisarna krajevnega ljudskega odbora. Ta namreč nima zunaj nobenega napisa; čeprav ljudje vedo za pisarno odbora, pa bi se ji primerna tabla z napisom le podala .. . Prijazno sta me sprejela predsednik in tajnik in kmalu smo se zapletli v živahen razgovor. Predsednik mi je takoj' pokazal najnovejšo pridobitev pisarne: telefonski aparat, si katerim s0 sedaj zvezani s svetom. »V osmih 'dneh je bilo vse napravljeno, izkopane jame, postavljeni drogovi in razpeljan material,« pravi predsednik. Vsa težaška dela, im prevoze, so opravili s prostovoljnim delom., le napeljavo so plačali. Vsi vaščani so pomagali, ker (pomeni itelefon pridobitev za ves kraj. Krajevni ljudski odbor je eden izmed največjih v okraju po obsegu in številu prebivalstva. Obsega 19 vasi z 78 zaselki, raz-stresenimi po okoliških hribih in dolinah. Prebivalcev im* okrog 2000. Krajevni odbor šteje 36 članov, izvršni odbor pa 11 članov. Imajo izvoljenih 7 svetov državljanov in p o vseh vaških odborih OF tudi ljudsko inšpekcijo. Ta pa, kot pravi predsednik, ne kaže razen v St. Janžu skoraj nikake delavnosti. Redno sklicujejo zbore volivcev, vendar pa z udeležbo niso zadovoljni. Imajo krajevni mlin in gostinsko podjetje, v katerem bodo ustanovili pa še mesarijo. Komun ain« dejavnost bi se lahko še močno razširila, toda manjka jim potrebnih lokalov. Mimogrede naj omenim, da so postrežba, in res ljudske cene v krajevni gostilni lahko za vzgled marsikateremu gostinskemu podjetju v večjih mestih. Vsi pošteni kmetovalci tega krajevnega odbora .so dosedanjo odpravo obveznih odkupov toplo pozdravili, nič manj pa tudi sam krajevni ljudski odbor. Kot pravijo, so z novo uredbo prizadeti le špekulanti, ker menijo, da Se jim špekulacija sedaj ne bot več izplačala in bo treba bolj prijeti za pošteno delo. Največ težav ima krajevni ljudski odbor z odkupom obveznih količin maščob. Vsak mesec gre odkup bolj trdo, pravi predsednik in resno ga skrbi, kako bodo obvezo izpolnili. Z odkupom' mesa pa m na tekočem.. Za mesec maj so izpolnili vse obveze, le za junij imajo š& 2000 kg zaostanka.. Odkup mleka se je po sprostitvi povečal za trikrat. Delo krajevnega ljudskega odbora se najbolje vidi v rednem plačevanju! davkov. V teirni pogledu Je St. Janž spet lahko za vzgled, marsikateremu, drugemu ljudskemu odboru. Na območju odbora je 416 davčnih zavezancev. Sestanka o odmeri dohodnine j so se vsi udeležili; Razen malenkosti imajo vs0 akontacijo' za leto 1950 že plačamo. Za Pravilno razdelitev davčnih obveznosti je najboljša ocena, dejstvo, da je ie kakšnih dvajset zavezancev vložilo pritožbo proti I odmeri davkov. Ti SO' povečini taki, ki ,s.e vedno in proti vsaki stvari pritožujejo če i*najo prav ali ne. Pritožbo je na primer vlo. < Zl1 tudii nekdo, ki ima predpisanega, davka samo 300 dAn. za koleke je dal 40 din, tistemu, ki m.u je SpitSai pritožbo, prav gotovo tudi nekaj, še kakšno pot bo napravil na okraj-, pa bo več stroškov kot znaša davčna i obveza. No, z gradbeno dejavnostjo pa se Sent; Janžani ne bi mogli pohvaliti. Posledice vojn« fie vidijo še na vseh stavbah. Se danes nima, &t. Janž osnovne šoile. z a zadružni dom. so izkopani temelji, ki jih je že- davno Prerasla trava. Posamezni razredi osnovne sole so raztreseni in stisnjeni v privatnih hišah. Stisk- - KAJ PA ORGANIZACIJE OF .,„„,,..,,„ „ in njihova vloga v bodoče VPRAŠUJEJO FRONTOVCI ovir fa za prostore je velika in. moćno ci«av gospod,arski razvoj kraja. Ne vem. podnor 16 krivda za t0- Morda premajhna Preodd.ar°ik'raJliega 1Judskiega «ibora vsled pa tudi ] zelišč pripravljenih za odvoz,« ti dobre volje pojasni tovariš Turk, če stopiš v za. družno trgovino. 4.700 kg nabranih zelišč — to je za letošnje premokro leto lep in pomemben uspeh zadruge v Stopičah! Po planu naj bi zadruga letois zbrala n. pr. 500 kg krhlikovega lubja — oddala pa ga. je že 2.686 kg. Korenin beladone so oddali 108 kg, hrastovega maihu 692 kg, sladkih koreninic 189,5 kg (plana so imeli 50 kg), pa precej listja gozdne jagode. ko renfi n, t roben tiče, cvetja; lapuha njiivske mačehe, pa gladeža, cveta ranika, dišeče perle in glogovih vršičkov. Po okrajnem planu naj bi n. pr. zadruga zbrala vsaj 5 kg gloga a peclji, zbrala pa ga je že 101 kg. Cveta črnega trna so namesto pričakovanih 5 kg oddali že 97,5 kg,. Ni treba dolgo, naštevati in pripovedovati, kaj vse so ljudje kupili v zadrugi za izkupiček oddanih zelišč. Police so dobro založene s tekstilnim, in drugim blagom, promet v zadrugi — v maju. čez 900.000 dinarjev! — pa. sam. zase prepričljivo, govori, da kmetijska zadruga v Stopičah izpolnjuje svojo nalogo: koristiti zadružnikom' in skupnosti! Huda ura nad Črnomljem Pretekli ponedeljek se je razbesnela nad Črnomljem in njegovo okolico prava huda ..ura Izpod črnega neba so se užigale strele druga za drugo in udarjale v hiše in hribe. Tako je v mestu strela udarila v Oblakovo in Bador vinčevo hišo, vendar pa ni bilo. smrtnih žrtev, niti večje škode. V Doblički gori je strela ubila Ljubljančana Ivana Permeta, ki je prišel tja pomagati znancem okopavati vinograd. V Rodinah je strela oplazila neko 18-letno dekle, ki pa je ostalo živo. Dve smrtni žrtvi je terjala, strela, pad jablano pod petrovsko šolo ob cesti. Tam sta vedrili malti in hči Brulat ?z Rožanca. Vračali sta se z dela v vinogradu. Hčerka, ki je zar pustila malega otroka, drugega pa je v naJ~ krajšem času pričakovala, je imela na hrbtu škropilnico, kar je verjetno pritegnilo strelo prav na* obe ženski, ki sta bili takoj mrtvi- V nedeljo je strela udarila v Crnetovo' hišo v Brdarcih. Oplazila je domačo 19-Ie>tap hčerko, ki je zaradi udarca strele osiala mrtvoudna- K. A. MIHA POCRVINA, poverjenik za delo OLO Novo mesto V čem je bistvo akordnega načina nagrajevanja delavcev Zadnje čase se veliko govori o akordnem načinu nagrajevanja delavcev, češ da je sistem nagrajevanja po normah zastarel, da na sedanji stopnji razvoja, naših podjetij hi več potreben, da Je postal v načinu plače-vanja cokla itd., skratka, da je treba norme čimprej ukiniti ter začeti z akordnim načinom nagrajevanja delavcev. V »Borbi« je bil 13. maja objavljen odgovor na vprašanja, ki jih je dal dopisniku »Borbe« predsednik centralnega odbora Zve. ee sindikatcv Jugoslavije tov. D j uro Sala j v zviezi z akordnim načinom plačevanja, ki med drugim pravi: »Med akordnim načinom plačevanja delavcev, ki se sedaj uvaja, in dosedanjim plačevanjem, po normah ni nobene bistvene razlike. A k oi r d mora b i * i postavljen na podlagi tehničnih oz,| realno postavljenih norm in se j dejansko s pire mejni samo način obračunavanj a.« Namesto, da se plača, po norimi, se plača po merilni enoti izdelka, kar je delavcem laže razumljivo, za podjetje pa dosti enostavnejše in se da točneje obračunati z manj kadra. Pri akordnem načinu obračunavanja ae morajo izvajati načela Uredb o plačah delavcev, k vsaki Uredbi o plačah pa je zvezna vlada izdala (sporazumno s centralnim: odborom Zveze sindikatov Jugoslavije) tudi pravilnike o razvrstitvi del v določene plačilne skupine, enostavnejša dela v nižje plačilne skupine, bolj zapleteno delo, ki zahteva višjo strokovno usposabljanje pa v višje plačilne skupine. Ce hočemo vpeljati akordni način nagrajevanja delavcev, moralno: najprej postaviti tehnične ali pa vsaj realne norme, ki bodo podlaga za obračunavanje po kosu, metru, kg itd. Pri nekaterih gospodarskih voditeljih in upravnih odborih se pojavljajo nepravilna tolmačenja in škodljivi nazori, ki se v ni- I čemer ne razlikujejo od nazorov kapitali- j stične družbe, ki smatra delovno silo kot blago. Mišljenja so, da se dela ne bi več normirala, akordne postavke pa naj bi se j postavljale tako, kakršen bi bil položaji na | podlagi zakona o ponudbi in povpraševanju po. delovni sili. Tako tolmačenje je napačno in izvira iz nepoznavanja predpisov delovno pravne zakonodaje ter osnovnih načel graditve socializma v naši državi. Kljub temu, da smo z uvajanjem norm pričeli že v letu 1946, v lokalni proizvodnji pa leta 1947, imamo v novomeškem okraju nekatera podjetja lokalnega značaja, ki še ni-imajo postavljenih norm, čeprav imajo za to vse pogoje. Podjetjem! kot n. pr. Industriji perila Tkalnici MLO in še nekaterim dru-gi|nx ne bo težko v novem finančnem sistemu •oz. ob novih predpisih o plačah, ker imajo že sedaj postavljene tehnične oz. realne norme, organizacija dela je na potrebni višini, delavci oz, delavke prejemajo plačo po dejansko izvršenem delu, kvaliteta dela pa je priznana kot najboljša v Sloveniji, Pred važno in odgovorno vprašanje pa so postavljeni v zvezi s predvidenim novim finančnim sistemom oz. novim predpisom o plačah tisti delovni kolektivi, delavski sveti in upravni odbori naših podjetij in obrtnih delavnic ki še vedno nimajo postavljenih norm, kjier je organizacija dela pomanjkljiva, delovna disciplina na, nizki stopnji itd. Ti kolektivi bodo morali takoj za vsa delovna mesta odnosno za vse delo, ki se da meriti s časom, postaviti realne norme ki bodo podlaga za akordni način nagrajevanja. Utrditi bodo morali delovno disciplino, odpraviti neopravičene izostanke, izboljšati kvaliteto izdelkov, kar vse bo* v novih predpisih o plačah predpogoj za izboljšanje prejemkov in pravilen razvoj podjetja odnosno obrtne delavnice. V novem finančnem sistemu bodo imeli delovni kolektivi vso mož. nost za razvijanje široke iniciative,, soodločali bodo pri razdeljevanju dobičkov (razen odstotkov, ki bodo določeni za odvajanje v državno akumulacijo), ki jih bodo ustvarjali s svojim delom. Cim večja bo proizvodnja, čim boljši bodo njihovi izdelki, tem več bodo ustvarjali dobičkov,, višji bodo njihovi mesečni prejemniki, tem bolj bodo lahko širili dejavnost svojega podjetja. Crnomeljčani in nova cesta Uredništvo je dobilo dva dopisa, v katerih pisca ostro grajata nedelavnost prebivalcev Črnomlja, ki že več kakor leto dni tlakujejo cesto iz mesta do železniške postaje. Objavljamo daljši dopis. Prebivalci mesta naj presodijo sami, v kolikor ima pisec prav ali ne. O' tlakovanju ceste v Črnomlju smo govorili in pisali že precej, vendar pa, kot kaže, še vse premalo. Cesto, skož* Črnomelj tlakujemo že eno leto. Ce pogledamo zelo pomanjkljivo evidenco, ugotovimo lahko, 'hitro, da so delali oz. pomagali s prost, delom, največ le delavci iz podjetij, nekaj pa tudi meščani iz ustanov. Kje pa so stotine in stotine Crnomelj-čanov — meščanov, za katere to cesto tlakujemo., da jim bo' življenje v mestu lepše ln prijetnejše. Teh ljudi — razen redkih častnih izjem: — na delo ni. Doma se nam smejijo in si mislijo: »Le delajte, le, mi vam že ne bomo.. ..« C pogledamo globlje, lahko ugotovimo., da je za tako stanje precej kriv MLO', ki do danes še ni znal pritegniti k delu svojih volivcev meščanov. MLO ni bil sposoben uresničiti sklepa zbora volivcev, kjer smo sklenili, da mora vsak, ki je za dlelo. sposoben, na delo pri zgraditvi ceste, kdor pa ne bi šel, mora pomagati z denarnimi prispevki — uveden naj bi bil torej krajevni samoprispevek, MLO Črnomelj: tega po dolgih 6 mesecih ni izvedel. Druga velika slabost je delo organizacij v mestu. Ce pogledamo vrste OF, ZB, AF2, mladino, pa še gasilce, lovce itd., vidimo, da se vodstva teh organizacij za cesto ne zanimajo. V Črnomlju se je razpasla—navada, da se vse 'delo naslanja na nameščence OLO, OK. Izvršnega odbora Fronte itdi. Ce se MLO' in vodstva mestnih organizacij za cesto ne bodo bolj pobrigala, je tudi letos še ne bodo zgradili. Pozimi bomo. spet skakali po lužah in jarkih kot smo doslej, tujci in celo Pavli- Bela krajina — dežela čebulčka Se iz Črnomlja: Kdo jih bo zbudil? Crnomeljski odbori OF so zasipali... Žalostna., a (resnična ugotovitev, Od1 volitev lani v novembru se je nekaj terenskih odborov OF (I., III,, VI. in. VII. teren) sestalo samo enkrat, ko so sestavili odbore — razen teh sestankov pa ni bilo pozneje nič več.. .. Drugi odbori so le malo boljši, zato se dela Fronte skoraj ne čuti. V mestu je približno 1000 članov OF. Članarina za 5 mesecev bi morala znašati 25.000 din, pobrane pa je komaj približno 5000 din. Ce te malenkosti nismo mogli urediti, kako naj govorimo oi večjih, težjih delih, v Crnomllju? Kdo bo zbudil odbore in odbornike? A. Ce zaviješ od Gradaca čez Podzemlje v Griblje, se ti oko' ustavi na dolgih ozkih njivah, zasajenih s čebulčkomi. Tudi marsikje drugje ga boš našel lepe površine, pa vendar se redki napotijo v jeseni z vrečo čebulčka v domačo zadrugo.. Večji del čebulčka »preplava Kolpo.«. Kje'so vzroki za to? Marsikdo bo dejal: prenizke cene. Da, to je držalo v prejšnjih letih. Pozneje zadruge navzlic povišani ceni niso odkupile nič več čebulčka. Kaj pa letos? Kaže, da bo. podobno lanskemu. Omenimo samo tale primer: v Gribljah so po nasvetu upravnega odbora zadruge izdajali za tiste količine pridelka., za katere se je kmet vnaprej obvezal, da jih bo prodal zadrugi, po 5 kg superfosfata na 1 kg čebulčka. Narediti bi morali pa prav narobe. Kako bo ta. čebulček pognojen (če bo sploh videl umetno gnojilo)? Drugi kmetje pa se branijo, kontrahirati čebulček, češ, tistim se je že izplačalo, ker so dobili, že vnaprej plačano delo. Vendar ni tako. Z novim- načinom kontrahiranja se tudi ostalim kmetovalcem v Beli krajini izplača pridelovati več čebulčka. Semenarna za Slovenijo je dala letos nov predlog v zvezi s pridelovanjem semen. Kmečke delovne zadruge in zasebni kmetje naj bi se zavzeli za pridelovanje raznih semen zelen jadnih krimskih in ostalih poljedelskih rastlin na določenih parcelah za daljšo dobo. Takim. bo. semenarna' plačevala semena za 30 odstotkov draže kakor bo takratna tržna cena. Umetna gnojila bodo cHotrtli narćnrrrosi: n» svoj naiSTOV, Ker Je odslej, pripravljen poseben kontingent gnojil samo za te pridelovalce. Vsem tistim pa, ki bodo vnaprej sklenili s Semenarno pogodbo za prodajo čebulčka, bo Semenarna plačevala čebulček po prosti tržni ceni. Kmetje bodo semena lahko, oddajali v domači zadrugi in jim ga ne bo treba voziti na oddaljena tržišča. Zadruga, v vasi bo hkrati na tak način dobila dobro domače seme, ki bo. služilo za zamenjavo semen drugih pol jedel jskih rastlin, ki se jih sicer v Beli krajini težko, pridela. T, V. ha, ki bo. prihajal v Črnomelj, pa nas bo imel s tujci vred opravičeno v zobeh. Mislim, da bi nas. moralo biti že sram, ker nas vlačijo, po vseh časopisih in sestankih zaradi naše zaspanosti. Pri delu so se doslej izkazala samo podjetja: lesna, industrija Zora, okr. gradi, beno podjetje, tovarna Belsad, tovarna učil, železolivama itd. Pomagale so tudi nekaj ustanove, okrajni magazin in malo tudi. OLO. Nismo pa, videli na delu OZKZ, odkupno podjetje;, NarodlnO' banko in več drugih manj. šib. ustanov. — V kolikor se mi bo posrečilo dobiti podatke od vodstva del na. cesti, bom prihodnjič objavil poimensko, vsa podjetja, ki na cesti niso opravila še niti ene ure, prav tako tudi posamezne meščane, potem pa si poglejte dOima iz .oči v oči, — Ali živimo v 10. ali 20. stoletju, to nam. menda, ni vse-eno. Ob zaključku, prosim, meščane samo še to, da stopijo v Novo mesto in si ogledajo tamkajšnje prostovoljno delo in uspehe velikih del na obnavljanju ceste. Ko bom šel spet skozi Črnomelj, bom morda le lahko napisal kaj lepšega — pa brez zamere! Sršen Konferenca duhovnikov - članov CMD v Novem mestu Preteklo sredio so. zborovali v Novem mestu člani dolenjske podružnice Cirilmeto-dijskega društva iz novomeškega. in črno-mieljskega okraja.. Konferenco je začel črno-meljski župnik Zaibkar, sekretar Glavnega odbora CMD Janko Žagar iz Ljubljane pa je poiroSSl članom, društva o 3. seji G O CMD. Duhovniki so. poslušali poročila društva o proslavah na čast 10. obletnice OF, nato pa je femiel Vinko Toš, župnik iz Stopi č, referat o knjigi Viljema Hobolfa »Temelji krščanskega, gospodarskega nauka«. Pri točki slučajnosti, so duhovniki po-dirobnejie razpravljali oi pomenu nove uredbe o socialnem. zavarovanju duhovnikov. Sekretar okrajnega odbora OF Novo mesto je seznanil člane društva s pomenom novih uredb v našem gospodarstvu, in vedmo večjo demokratizacijo našega javnega življenja, hkrati pa je navedel več primerov delovanja nekaterih protiljiudskih duhovnikov v okraju, ki skušajo, vzbujati videz, da pri nas vera ni svobodna,. To. bi radi dokazali s tem., da. nagovarjajo ljudi, naj. prinesejo otroke h krstu ponoči, će se »ljudje to boje storiti podnevi«. Župnik v Dol. Toplicah se je n. pr. pred kratkim, spotaknil ob nov zadružni dom, češ da bi raje zgradili nekaj stanovanj, ne rpa tako velike stavbe. Zadružni aorn pa je p.ioa" prostovoljne t;«' življenje, našega delovnega človeka vidno izboljšalo. Lahko trdimo', da se kmetovalci iz območja, našega odbora skoro vsi zavedajo dolžnosti doi skupnosti in so zato. bile obvezne oddaje v1 letu 1950 in v letu 1951 do. danes izvršene skoraj stoodstotno., tako glede poljskih pridelkov, kakor v mesu in masti. Kar se tiče jesenske in spomladanske setve, je iz popisa razvidno, da je bila setev uspešna in po planu opravljena. Pri popisu živine v januarju 1951 se je ugotovilo, da število živine navzlic obveznim oddajam; ni dosti padlo pod plansko predvideno, število. Prav te dni je zvezna vlada izdala uredbo., s katero je ukinjen dosedanji obvezni odkup mleka, krompirja, fižola, sena in slame, ki preneha takoj, dočim obvezni odkup mesa šele s: 1. julijem: 1951. Obvezni odkup mesa je treba izpolniti, s 40"/n od letnega plana, do I. julija. S temi ukrepi se bo' promet si kmetijskimi pridelki (v primeri z dosedanjim pisarniškim načinom, odkupovanja) zelo izboljšali. Raizumliivo, da: zaradi sedanjega stanja v živinoreji in lanske suše ne moremo pričakovati zaenkrat, toliko živine: na, . trgu, da bi ustrezala porabi mesa po dosedanjih količinah. Pereče bo v prvem trenutku tudi vprašanje preskrbe z mlekom., Vendar pa. bodo cene mleku na prostem trgu padale hkrati z rastočo proizvodni o.- Odprava odkupov je vzpodbudila vse naše kmetovalce, da. bodo povečali proizvodnjo., s tem. pa se bodo povečali, tudi tržni presežki. Kmet bo odslej z veseljem, skrbel za čim večji pridelek te ali one vrste živil, ker bo od1 njegove pridnosti odvisna tudi nabava industrijskega blaga, ki ga potrebuje zase in za. svojo družino. V na.jr krajšem času pa bodo' na ra.zpolago. večje količine gradbenega materiala in drugih industrijskih izdelkov, ki jih naš kmet potrebuje- Ker že obravnavamo kmetijstvo, moramo hkrati omeniti vprašanje sadnega drevja, ki je na področju MLO močno okuženo* po ameriškem kaparju.. Akcija za uničevanje tega škodljivca se je začela, že lani v novembru, vendar pa je rodila, le nekaj uspehov Meo tem, ko je bilo drevje očiščeno do 90°/», pa se lastniki niso. zadostno zanimali za. spomladansko škropljenje, ki je bilo izvršeno le približno do 604/o, Kako pomembno je sadjarstvo za naše narodno gospodarstvo., bi bilo preveč razpravljati. V bodoče je potrebno to panogo našega gospodarstva podpirati z večjo skrbjo, če nočemo«, da bodo naši sadni nasadi popolnoma uničeni. Naj omenimo še sovražnika krompirjevih nasadov, koloradskega hrošča. Vkljub temu, da je na področju mesta že uničen, je potrebno še nadzirati z množičnimi pregledi krompirjeve nasade in s tem očuvati pridelek naše najosnovnejše prehrane. Zdravstvo Ljudska, oblast posveča vso. skrb delovnemu človeku in mladini. S tem si hoče zagotoviti zdrav rod1, ki bo sposoben kljubovati vsem naporom in težavam pri izgradnji socializma. Se vedno p,a se nekateri meščani in vaščani' ne zavedajo, da je nesnaga pred hišami, na ulicah, poteh ali dvoriščih leglo raznih kužnih bolezni, ki jih čestokrat razširjajo podgane, ker imajo za razmnoževanje vse pogoje v nesnagi. Zaradi odprave podgan in nesnage je v decembru lanskega leta izvršni odbor pokrenii akcijo za uničevanje podgan in za odstranitev nesnage. Večina hišnih lastnikov je stvar in skrb oblasti razumela, našli pa so se tudi taki, ki jim tega ni bilo mar. Čistoča mesta se je v zadnjem času precej izboljšala. Ulice se redno: čistijo, p.a tudi hišni lastniki posvečajo, več skrbi snagi, smeti pa se redno odvažajo na za to določeno mesto.. V zvezi z ureditvijo, parkov za. posto in na. Kapucinskem trgu je predvidena obnova javnega stranišča za pošto. Ko govorimo o nesnagi in čistoči v mestu, je potrebno omeniti tudi .neurejenost poti. gnojišča po naših vaseh, kjer ponekod gnoj: niča teče po poteh in celo po cesti. Volivci naj bi v bodoče taka. vprašanja sami reševali, v težjih primerih, kjer so potrebna tudi finančna sredstva, pa bi MLO priskočil na pomoč. socialno skrbstvo Ena važnih pridobitev naše ljudske revolucije je vsekakor skrb. in podpora., ki jo oblast nudi siromašnemu človeku. Ta podpora se pri nasi izraza takole: , . na področju MLO je 35 podpirancev, ki pr-eiemaio skupno mesečno 21-000 din ali letno 252 000 din in to v višini od 500 do 1000 dinarjev. Poleg tega pa se izplačujejo tudi občasne podpore onemoglim po raznih domovih. V tem času — od zadnjega zbora volivcev sta bila ponovno oddana v dom. onemoglih Ivana Zore v Gor. Radgono in Viktor Raje V Radeče pri Zid. mostu. Za Novoletno jelko je bilo razdeljenega med siromašne nekaj perila m obleki. Meo narodna organizacija za pomoč L.ARE pavsaK mesec razdeli med socialno šibke približno lb00 nakaznic, na katere prejmejo koristniki brezplačno mleko in jajca v prahu ter maslo. (Se nadaljuje) Gospod)e, ničesar nismo pozabili! Ljudstvo Suhe krajine protestira proti načrtom žužemberške duhovščine Na pobudo duhovnikov v Žužemberku je pod naslovom »zaščite narodnih spomenikov« in ob pomoči nekaterih lokalnih organov oži. vel predi kratkim, načrt, dla bi obnpvili cerkev in župnišče pri Zafari. Pred dnevi je o tem poročal Slov. poročevalec in se upravičeno vprašal s svojim dopisnikom vred, kaj predstavlja naš narodni spomenik v Žužemberku. Ali nova cerkev, ki jo mislijo zgraditi oz obnoviti, ali uničena belogardistična postojanka kot ' simbol protirevolueije, kot simbol poraza in prejema zaslužene kazni krvnikov našega naroda. Ljudstvu Suhe krajine načrti žužember-ških duhovniki niso, mogli ostati prikriti. Malo je mest na Slovenskem, ki so pretrpela toliko zračnih, topniških in drugih napadov v letih narodnoosvobodilne vojne kjer je bilo prelite toliko dragocene krvi *a svobodo, kjer je padlo toliko žrtev pred zidovi utrjenega gradu, cerkve in župnišča, iz katerih je ubijal okupator skupno z domačimi izdajalci partizane, aktiviste in ne-dolžno ljudstvo, otroke, žene, matere in dekleta! Žužemberk je plačal svoji krvavi davek za, osvoboditev Slovenije v večji meri tcoit marsikatero drugo veliko mesto naše domovine. Vsega tega zavedni prebivalci Žužemberka in Suhe krajine niso pozabili. Niso pa tudi pozabili, da so med) vojno okupatorji, njihovi belogardiistični ter domobranski hlapci in protiljudska duhovščina v Žužemberku izpremenili cerkev in župnišče Pri Zafari v navaden belogardistični bunker, iz katerega se je usipala smrt v partizanske vrste, dokler ga niso naše edinice razrušile. Cerkev in župnišče, ki morata ostati na Zatari razrušena kakršna sta, da bosta večen spomenik klerofašističnega nasilja nad slovenskim ljudstvom in dokaz, da je slo»-Vensko ljudstvo za svojo svobodo umiralo pod točo krogel, ki so letele; izza posvečenih zidov cerkva In župnišč, to cerkev in župnišče bi gospodje iz Žužemberka radi obnovili .,. Ne! Zveza borcev in Osvobodilna fronta v Žužemberku sta pretekli teden na množičnem sestanku dvignili glas svojih članov in v protestni) resoluciji, naslovljeni na ljudsko oblast, zahtevali, da se obnova cerkve in župnišča na Zafari ne dovoli. Ruševine na Zafari, so zgodovinski spomenik našega ljudstva,- ki bo poznimi rodovom govoril o peklenski zaroti vsega protiljudskega ln Protičloveškega, kar se je v minuli vojni zaklelo proti naši svobodi in narodnemu obstoju. Na množičnem sestanku so člani Zveze borcev in OF podpisali naslednjo resolucijo: »Člani Zveze borcev In Osvobodilne fronte, zbrani na masovnem sestanku v Žužemberku, protestiramo proti početju, ki ga ^vaja tukajšnje župnišče: 1. V stari Jugoslaviji je bilo župnišče v Žužemberku zbirališče reakcionarnih elementov, ki so kovali zaroto proti slovenskemu narodu, kar so potrdili v letih narodnoosvobodilne borbe, že v letu 1941 so Pasli napredni domačini v cerkvi skrito orožje,, katero je bilo pripravljeno za organizacijo vaških straž. To je organizirala reakcionarna duhovščina na; čelu s kaplanom Jenkom Janezoimi — vojnim zločincem. s 2. župnišče v Žužemberku je že v letu l941 služilo za razne sestanke, katere je organizirala* duhovščina proti slovenskemu narodu. Poznejši dnevi so pokazali, da je Postala cerkev z župniščem pri Zafari sovražnikov bunker, ki je služil okupatorju ln domačim izdajalcem za uničevanje napredno mislečih ljudi, ki niso hoteli postati hlapci okupatorja. Pripravimo se na izlet v Vinico Priprave za otvoritev Zupančičeve spominske sobe in muzeja na Vinici so v pol-nem teku. Slavnost bo v nedeljo 17 junija. Bela krajina se pripravlja, da bo pozdravila ftoožice slovenskega ljudstva, ki se bodo pri-sta poklonit spominu velikega sina naše do-ftK>vinei . Dela vodi zavod za spomeniško varstvo v •Ljubljani in republiški, odbor za, ureditev Pesnikove zapuščine. Ob otvoritvi se bodo dobile spominske značke s portretom: pokoja ?ega pesnika. Značke je izdelal medaljer Dremeij. Pripravljajo tudi razglednice kipa,, ki bo postavljen na Vinici. Kip je zelo posrečeno delo mnogoobetajočega kiparja Sa-vmška. Pred okrajnim odborom je odgovorna haloga, da bo poskrbel za: prevoz gostov iz Črnomlja v Vinico in obratno, kakor tudi ^ Pogostitev ud;eiežencev. Iz Ljubljane bo "vozil posebni vlak, če bo prijavljenih za- ^*no število potnikov. Kopalcem, se bo uetila lepa prilika za kopanje v Kolpi, ki je nana kot naša najtoplejša reka. Gostje, ki po osvoboditvi še niso bili v ^T1 kj;ajiini, bodo lahko videli njen napre-Pri obnovi in novogradnjah. i2 ruševin **"ate času nova Bela krajina,, ki bo v doslednem živi i z.azivela tudi Povsem novo in boljše dilo rie' PreJšnJeSa životarjenja, ki je poni v -Udi Z doma6e Srude v mrzlo tujino, ščGl(kec- Be'la krajina vas vabi, da jo obimu * V .ned,elJ'0 17- Junija, ko bo odkrila ene-zei „^i? naJ'večjih sinov spomenik in mu-WJ na Vmici 3. Ta sovražna postojanka je bila delo reakcionarne duhovščine, ki je zahtevala življenje preko 80(1 najboljših borcev za svobodo. V tej postojanki so bili zločinci, ki so ukazali zverinsko ubijanje napredno mislečih, poštenih in nedolžnih žužember-čanov in ljudstva iz okolice. Tukaj so na zverinski način klali in morili slovenske ljudi, saji so pobili samo v dveh dneh 42 najboljših žužemberčanov. 4. Vsa grozodejstva vojne in, vse širokogrudno' razlaganje naše ljudske oblasti pa nekaterih duhovnikov niso privedla na pot, po kateri hodijo naši narodi. Nobeden izmeti duhovnikov v Žužemberku še danes ni vključen v OF, ne v Cirilmetodijskoi duhovniško društvo, niti ne izvršuje državljanskih dolžnosti ob volitvah, ker ne gredo volit. Razumljivo je, da tako njihovo početje slabo vpliva na krščansko misleče farane. 5. Ti ljudjie hočejo obnoviti cerkev ln župnišče pri Zafari, Proti temu člani Zveze borcev im OF odločno protestiramo« in zahtevamo, da se župnišče in cel hrib nacionalizira, župnišče naj bi služilo koristim de-iovnih ljudi, cerkev pa naj ostane, neizpre-menjena kot spomenik fašističnega terorja nad slovenskim narodom. Od ljudske oblasti zahtevamo, da naš predlog vsestransko podpre in uresniči.« Podobno resolucijo s0 6. junija sprejeli in podpisali na množičnem sestanku tudi člani OF, Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij na Dvoru, v kateri zahtevajo, da se prepove obnova takih cerkvenih poslopij in župnišč, ki so bila med vojno izpreimienjena v bunkerje domačih izdajalcev. Prebivalci Dvora pravijo med drugim v resoluciji tudi tole: »Duhovščina se poslužuje vseh mogočih oblik vplivanja na ljudi. Tudi po naših vaseh hodi včasih eden izmed žužemberških duhovnikov s pretvezo, da popravlja posodo, v resnici pa hujska ljudi proti ljudski oblasti.« Tako odgovarja ljudstvo Suhe krajine* na poizkuse protiljudskih duhovnikov, ki bi radi verska čustva ljudi izrabljali za boj proti naši domovini. Ljudstvo zahteva, da se dosledno izpolnjujejo načela Ustave. Z vso ostrino pa je kot en mož proti obnavljanju belogiardizmaiy ki so ga pokazali žužemberški duhovniki z načrtom obnove cerkve in župnišča na Zafari, — Spomenik belogardistične sramote in izdajstva naj ostane tak kakršen je. Nismo in nikoli ne bomo pozabili žrtev, s katerimi smo plačali svobodo. Lipahov „Glavni dobitek" v Podzemlju Igralska skupina mladinske organizacije v Podzemlju ob Kolpi je v nedeljo 27. maja uprizorili Lipahovo komedijo v 3. dejanjih »Glavni dobitek«. Igra, je hila dobro naštu-dirana v režiji učiteljice tov, Anice Kure^ tove. Za podzemeljski aktiv LMS je bila uprizoritev uspele igre tem bolj pomembna', ker že poldrugo leto, ni bilo na domačem odru nobene prireditve, pri kateri bi sodelovala mladina iz Podzemlja in okoliških vasi. Pohvalno torej beležimo v našo kulturno kroniko dejstvo1, da se je tudi podzemeljska mladina končno le prebudila iz spanja ter se odločila, prispevati svoji delež k prosvetnemu napredku naše vasi Bil bi namreč že skrajni časj, da se tudi v Podzemlju na pobudo mladine organizira kulturno umetniško društvo, ki naj bi s čitalnico, šahovskim krožkom, igralsko družinico in obiskovanjem izobraževalnih tečajev ter predavanj v Ljudski univerzi poskrbelo, da bi se mladina izobraževala in izživljala še v čem drugem kakor v plesu, ki jo je doslej, združeval ob nedeljskih popoldnevih. Lepo uspela igra »Glavni diobiLek« je dokazala, da ima podzemeljski aktiv LMS uporabne igralske moči, ki bodo lahko z nadaljnjim študijem odrskih del lepo napredovale. Mladino* v Podzemlju čaka' še mnogo dela! Potrebno bo opremiti oder z vsemi najnujnejšimi rekviziti, dvorano pa oskrbeti s sedeži, da bo tako urejena privabljala prijatelje ljudskega, odra k njenim prireditvam. Tovarišema Moleku Francu in Meeeletu Janezu je uspelo, da sta organizirala igralsko družinico, zdaj naj pridno nadaljujeta s svojim delom, da bodo odpravljene tudi vse tehnične pomanjkljivosti. Zadnji čas je bila za Podzemelj že kar prislovična obsodba* da kraj spi kulturno spanje. Ta obsodba je hila pogosto nepravilno' naperjena tudi zoper domače učiteljstvo, češ da domačemu mladinske- mu aktivu noče pomagati pri kulturnem udejstvovanju. Lipahov »Glavni dobitek«, ki sta ga za oder podzemeljskega Doma ljudske prosvete pripravila tov. Kure Anica s sode- j likanje, čiščenje madežev in še sto drugih lovanjem šol. upravitelja v Podzemlju, pa je ' praktičnih nasvetov. Knjiga bo dobro služila Kaj ■»■*!■»■*#■ vi Jen letos „Kmečka lcmil^cn*' Založba »Kmečka knjiga« bo izdala letos zelo zanimivo in za vsakega kmečkega človeka koristno knjižno zbirko. Zbirka bo vsebovala pet knjig: »Kmečki žepni koledar za leto 1952«. Koledarček bo za vsakega kmeta in kmetijskega strokovnjaka nepogrešljiv. Izhaja že več let, letos pa bo še posebno praktično in smotrno urejen. Vseboval bo vsakovrstne strokovne tabele in zapiske za dnevno uporabo ter razne zanimivosti. Imel bo tudi nekaj praznega prostora za kmetovalčeve zapiske. »Zreja mladih živali«, knjiga znanega veterinarskega znanstvenika dr. Marjana Pav-šiča bo prav posebno razveselila naše kmetovalce in živinorejce. V njej nam pisec v prijetnem slogu opisuje kako naj ravnamo z mladimi živalmi — govedom, konji, svinjami, kozami in drugimi — od njihovega rojstva do zrelosti. Vzroki zgodnje umrljivosti in različnih bolezni pri mladi živini so ponavadi tile: nepravilno hranjenje, neprimerni, to je vlažni in premalo zračni hlevi, slaba paša in razne druge okoliščine. Na vse to nas opozarja knjiga: Zreja mladih živali. Ta knjiga bo opremljena z mnogimi slikami in je že v tisku. »Kaj so videli kmetijski strokovjaki po svetu« je knjiga, ki nam bo odprla pogled v širni svet. Naši strokovnjaki so potovali po Angliji, Ameriki, Švici, Holandiji, Nemčiji in še drugod. Mnogo, mnogo zanimivega so videli. Se posebno so proučevali živinorejo, sadjarstvo, poljedelstvo. O vsem tem pišejo poljudno, poučno in tudi zabavno. »Gospodinjski nasveti«. Tudi za naše gospodinje bo nekaj. Prav vsaka žena si želi knjigo, ki bi jo poučila, kako naj si uredi svoj1 dom in kako bo v njem vzdrževala red in snago. Tu bo našla nasvete tudi za pranje, dokazal, da bo učiteljstvo v Podzemlju vselej rado pomagalo mladini pri njenem kulturnem prizadevanju, ako bo le mladinski aktiv tudi v resnici in ne samo v besedi aktiven! Kakor ostalo: prebivalstvo podzemeljskega okoliša, se tudi učitelj stvo veseli zadnjega uspeha mladine v Podzemlju in ji kliče na pot v lepše življenje: »Mladina! Samo s kulturnim delom boš opravičila obstoj svoje organizacije! Kadar boš prežeta s kulturo, boš tudi politično zavedna!« vsem gospodinjskim tečajem in gospodinjskim šolam. V »Zali«, povesti Ivana Tavčarja, bo knjiga, ki jo bo vsakdo z veseljem prečital in težko odložil. 2e dolgo ni- bilo na knjižnem trgu spisov priljubljenega pisatelja Ivana Tavčarja, zato vam bomo z njo prav gotovo zelo ustregli. Zbirka bo lepo opremljena. Koledarček bo v platno vezan, ostale knjige bodo tudi ilustrirane. Kdor bo zbirko naročil in takoj plačal, prejme že v juliju prvo knjigo: »Zreja mladih živali«, ostale pa konec novembra. Krmeljski rudarji v boju za izvršitev nalog Nastop učencev nižje glasbene Sole 29. maja so gojenci nižje glasbene šole v Kočevju priredili javni nastop v stekleni dvorani gimnazije. Zbralo se' je precej poslušalcev ki so bili s sporedom zadovoljni in so z bogatimi aplavzi nagradili požrtvovalne mlade igralce. Največji uspeh je imel violinist Julij Strajner. T. F. Preko 400 rudarjev se v treh izmenali dnevno bori v Krmelju za, izvršitev nalog, ki nikakor niso majhne. Kljub raznim tež-kočam izpolnjujejo mesečne obveznosti s 90 dlo, 97%. Bagoji, pad; katerimi d,ela,joi krmeljski rudarji, nikakor niso lahki. Mehanizacija je šele v začetnem razvoju, zemeljiske plasti soi zelo mokre in plazovite, nevarnost požara v jami je' velika, pa ne morda zaradi pre-miogovega prahu ali plina, ker je premog po večini moker, pač pa, je nevarnost vsled oljnih skriljevcev, ki ,sie nahajajo v zemeljskih plasteh. Pri vsakem dežju prodira voda skoraj ma vsa delovna mesta v jami. Za podpiranje rovpv lahko uporabljajo samo, les iglavcev, ki se pod velikim pritiskom le seseda in ne lomi kot les trdih listavcev. Lani so produkcijo povečali s tem,, da so odprl* dva dnevna kopa. Na enem so sedaj dela ustavili zaradi nadaljnjih raziskovanj vrtalcev. Kaže, da so bila prva poročila o velikih ležiščih premoga nekoliko pretirana, vendar so izgledi, da so zaloge premoga v okolici znatne. Kot povedano imajo rudiarji velike težave vsled pomanjkanja mehanizacije. Lani so mehanizirali le odvoz premoga do postaje, vse drugo pa je še precej; primitivno. Dnevni kop sie lahko uspešno izkorišča, le z bagerjem. Imajo sicer en tak motorni bager, toda ta največkrat ne obratuje, ker manjka rezervnih delov. Težave imajo tudi z dobavo Zdravilne rastline — naše bogastvo V naših gozdovih, na travnikih in v logih ostane vsako leto ogromno1 zdravilnih rastlin neizkoriščenih. Daru, ki nam1 ga nudi priroda, ne izrabljamo, brez koristi nam, propada — skupnost pa izgublja vsako 'eto ogromne zneske na narodnemi! dohodkiu. Naša farmacevtska industrija, ki nam daje po vojni vedno več zdravil, potrebuje z vsakimi dnem večje količine najrazličnejših zdravilnih zelišč, da j,ih predela v zdravila. Inozemstvo se čedalje bolj zanima za' naša, visiokovredna, zdravilna zelišča vseh vrst. Vse to nam narekuje, dla posvetimo nabira-njui tega pirirodnega bogastva vso pažnjo. Nabrati moramo toliko zdravilnih zelišč, da borno krili domače potrebe in da nam jih bo poleg tegai čimveč ostaloi za, izvoz. Odkupne cene zelišč so letos zelo ugodne. Izkoristimo, izredno dobro priliko* in: posvetimo* vsaj del prostega časa, nabiranju zdravilnih zelišč. Dobili bomo lepe dohodke, hkrati pa bo* od našega dela imela korist skupnost. V juniju nabiramo naslednja zdravilna zelišča, katera odkupujejo kmetijske zadruge v neomejenih količinah: lapuh, gozdna jagoda, žemikelj, hribska resa, Cvetje: bezeg; osuti, lipa, arnika, zajčja deteljica, glog s peclji, plavica, brez čaše. akacija, poljski mak, bela mrtva kopriva in bela deteljic a. Listje: šumar niča, pljučnik in kopriva. Rastline: preslica, jeternik. Lubje: kranjska krhlika, navadna krhli-ka. Nabira se, dokler je lubje muževno, lubje pa ne sme imeti ostankov lesa. Korenine: Gozdni koren,, repdnc, giladež, navadhi gabee in baddrijan. Razncc planinski mah, češnjevi peclji. Navedena zelišča potrebuje domača industrija in trg v tujini. Zlasti velja to za cvetje lipe, beziga, gloga in arnike ter za listje šmiarnice, lapuha, gozdne jagode ,ln koprive1. Nabrane rastline je treba previdno posušiti. Seveda jih ne smemo pomešati med seboj', prav takoi pa tudi ne stlačiti, da ne bi splesnele. Cimi so dovolj suhe, jih oddajmo najbližoj i kmetijski zadrugi. Ne pustimo, da nami propada prirodno bogastvo! Zbirajmo zdravilna zelišča! R. J. jamskega lesa. Pretežni del si ga morajo do. važati z lastnim kamionom iz oddaljenih krajev; ti prevozi znatno obremenjujejo finančni plan odn. višajo proizvodne stroške. Higienske razmere, v kakršnih delajo krmeljski rudarji, nikakor niso zadovoljive. Vse preveč se je v povojnih letih mislilo le na povečanje produkcije in premalo na izboljšanje pogojev dela. Rudniki nima kopalnice, stanovanjska stiska je velika, še tista stanovanja, kolikor jih je, pa so nehigijenska ln slaba, Ze pred vojno, ko je bil rudnik v privatnih rokah, so imeli rudarji tu svojo zasilno bolnico, ki so jo zgradili z lastnimi prispevki. Stavba,, kjer je bila prej bolnica, je danes obnovljena, toda v njej sta v F,podnjih prostorih dva razreda osnovne šole, dve nadstropji pa sta neizkoriščeni kakor da v Krmelju ne bi bilo stanovanjske stiske. Za dodelitev teh prostorov se uprava rudnika bori že več let, todia brez uspeha. Po ne vem kakšnih ovinkih je prišla stavba v last ministrstva ,za prosveto LRS, ta pa seda] o kakem, »odstopanju« noče ničesar slišati, dasi predi vojno- osnovne šole v Krmelju ni'bilo. Rudarji, ki so, dnevno* izpostavljeni nezgodam pri delu, tei trdogiavosti ali nerazumevanja ne morejo razumeti. Odkrit^ povedano, tudi mi ne. Za primer nezgode imajo rudarji na razpolago le zasilno ambulanto, vsak drugi dan pa pride zdravnik na obisk. Za prevoz v 35 km oddaljeno bolnico je največkrat na razpolago le rudniški tovorni avtomobil. Upravni odbor rudnika je začel uspešno reševati probleme rudnika pred dvema mese. cema, ko je delavski svet odstranil iz upravnega odbora nedielavne člane. Upravni odbor ima redno vsak teden sejo, delavski svet pa se sestaja vsak mesec. Po zaslugi upravnega odlbora in, dielavskega sveta se je delovna disciplina znatno* dvignila, ker so delavci sami zahtevali odpustitev nediscipliniranih tovarL šev. Delavci se tudi potegujejo za akordni sistem, dfeilai, ker z normami niso zadovoljni. Seveda bodo U> zahtevo delavcev V kratkem izpolnili. Prosvetno delo pa, je med rudarji dokaj razgibano. Imajo svoje SKUD »Fran Levstik«. Letos so naštuidiirali že dve igri, s katerimi so gostovali v raznih' krajih. Ker v Krmelju nimajo prave dvorane si sedaj člani sindikata na lastne stroške' sami pre-zidavajo neko staro stavbo, v kateri bodo uredili primerno dvorano. S preskrbo so kar zadovoljni. Imajo dobro urejeno menzo, za vse ostalo pa skrbi rudniški magazin. Meso je v Krmelju v prosti prodaji po 140 do 160 din, mleko pa dobijo potrošniki pri kmetih po 15 do 18 din liter. Trdijo, da je sedaj mnogo laže dobiti mleko kot je bilo to pred sprostitvijo obveznih odkupov, F. »DOLENJSKI LIST« — } PLANINA NAD SEMICEM Morda bo kdo rekel? spet se oglašajo iz tistih ruševin.. . Prav zato, ker smo na ru> ševinah in navzlic težavam uspešno gospodarimo, se radi oglašamo in poročatmo o našem delu. Kakor so nastali na Planini moderni hlevi, tako bodo s časom izginile tudi preostale ruševine. Gradbeno podjetje »Pionir« iz Novega mesta ne bo pozabilo na nas, Vsaj obljubili sto nam, da naši bodo še obiskali. V spomladanskih mesecih smo imeli veliko dela ha poljih in pri živini. Res je, da smo delali tudi kakšno* nedeljsko dopoldne, toda dež, ki je nato nagajal, je potrdil, da je bil naš trud na mestu. Navzlic lanski sušli števila goveje živine nismo zmanjšali. Posejano je vse, rast je lepa. Letios smo ogradili tudi 58 arov vrta za zelenjavo. Pričakujemo dobro letino, saj smo izdatno gnojili s hlevskim in umetnim gnojem. Da nam ne bi manjkalo slastne sadne pijače in sadja, smo spomladi uredili dva nova sadovnjaka in posadili 265 mladih drevesc. Delovni kolektiv se zaveda, da smo kmetje in da moramo pridelati vsega kar največ. Misliti moramo tudi na delavce, ki nam izdelujejo industrijske proizvode. Pozabili nismo tudi na kulturno življenje. Državno posestvo na Planini in vaščani iz Talčjega vrha s>mo se povezali in spoznali. V Rodinah smo imeli kulturno prireditev. Naši delavci iz Crmošnjic so zaigrali Zupanovo Micko. Ljudje si takih gostovanj, še želijo. J. F. KMETE JE GOLJUFALA Poslovodkinja kmetijske -zadruge v Dobravi pri Skocjanu se je v maju prištela k ljudem z »dvojnim želodcem«. Roizalija Pire, ki' ji je okrajna zveza kmetijskih zadrug zaupala vodstvo poslovalnice v Dobravi, zaupanja ni opravičila. Prvič je dobila živilsko nakaznico v Skocjanu, poleg te pa drugo v Dobravi. O tem je seveda kar lepo molčala. Trgovinska inšpekcija pa je odkrila še več. V blagajni je imela Pirčeva 57 din viška, kar kaže na nered v knjiženju. Jankovi« Jože iz Drame bi bil moral dobiti za oddan 101 liter mleka poleg denarja tudi '505 kmečkih bonov, dobil pa jih je samo 350, torej 155 premalo. Denar in bone je dvignil že pred 14 dnevi. Trgovinski inšpektor je med celimi boni v zadrugi našel talon bona številka 420851 na 200 din, ki ga je hotela Pirčeva »obračunati« namesto Jankoviča. Pirčeva sicer pravi, da se je samo zmotila... Zmotila pa se je tudi v obračuhu pri Alojzu Hočevarju iz Grmovelj, kateremu je pripisala 20 litrov mleka na en obračun, na drugi obračun pa Mariji Baničevi iz Dobrave prav tako 20 litrov miieka, vendar pa tega mleka ni oddal ne Hočevar, ne Baničeva, niti nlista zanj dobila bonov. Pirčeva se je pač spoznala na »viške« in »primanjkljaje«,, še. bolj pa na bone. V zadrugi je prodajala ribarice, ki jih je privatno kupila po 110 din, po 120 din, razlike pa ni vpisala v blagajno. Trgovala je tudi z drugimi izdelki, kot n. pr-z otroškimi hlačkami in žensko- jopo, na karteri je bila samo prodajna cena, računa za to blago pa sploh ni imela. Seveda, komisijska trgovina donaša lepe denarce, posebno NAROČNIKOM DOLENJSKEGA LISTA! Zadnji številki smo priložili položnice za poravnavo zaostankov neplačane naročnine, kakor tudi za vplačilo razlik med staro in novo naročnino. Tiskarski škrat pa je obrnil številke v druem odstavku obvestila v 23. Številki Dolenjskega lista, ki se mora pravilno glasiti takole: »Kdor je letos od 1- januarja dalje dobival Dolenjski list, dolguje za prvo polletje skupjoo 105 din naročnine (17 številk po 3 din, 9 številk — do vključno 30. Junija — po 6 din). Naročnina za drugo polletje 1951 znaša 150 din, četrtletna 75 din. Celoletna naročnina za stare naročnike znaša torej 255 dinarjev.« Ker bomo vsem zamudnikom, ki lista ne plačujejo v redu. nadaljnje pošiljanje ustavili* ponovno prosimo naročnike, da poravnajo zaostanke oziroma da najkasneje do 30. junija obnovijo naročnino za tretje četrtletje 1. 1951. UPRAVA. (Nadaljevanje z 2. strani) da še niso spoznali zablod svoje preteklosti in da ne mislijo na srečo ljudstva. Konferenca je obsodila* pojave hujskanja mariborskega škofa dr. Držečnika v ptujskem okraju ob priliki birmanja, sekretar GO CMD pa je* izjavil, da bo o tem razpravljal glavni odbor društva na svoji prvi seji. Člani dolenjske1 podružnice So podpisal: nato resolucijo, s katero se zahteva ugodna rešitev vprašanja izobčenja duhovnikov Bajta in Larripreta, ki ju. je Vatikan izključil iz cerkve zaradi delovanja v Cirilmeto-dijskem društvu. Duhovniki so tudi sklenili, da bo vsak po svojih močeh podprl akcijo za pomoč zgraditve novega kulturnega doma Slovencev v Trstu. Sekretar GO CMD jim je sporočili, da bo vsaki duhovnik v okraju Trebnje prispeval v ta namen po* 1000 Din. Na konferenci je bilo' navzočih tudi nekaj povabljenih duhovnikov — nečlanov Cirilmetodijskga društva iz okrajev Novo mesto in Črnomelj. še, če prodajaš blago na bone, še bolj pa, če okrajna zveza kmetijskih zadrug za to nič ne ve. Pirčeva je bila razrešena svoje službe, za prestopke pa bo odgovarjala po zakonu. NARODNI PRAZNIKI IN GOZDOVI Za nami so proslave raznih praznikov in spominskih dnevov. Mlaji, okrašene hiše, kresovi so dali viden slovesen poudarek tem dnevom. Precej- so k temu poudarku prispevali tudi naši gozdovi z zelenjem, drevesi, drevesci in vejevjem iglavcev, smreke in bora, pa tudi iglastega drevja tujega porekla, ki je pri nas zelo redko. Ponekod je prišlo zaradi negospodarskega gledanja na gozd do pustošenj. Padale so debelejše in tanjše smreke za mlaje, ki bi se dale nadomestiti S spravljenimi drogovi prejšnjih mlajev, na katere bi lahko pritrdili majhne smrečice kot vrh. Marsikje so klestili veje na stoječih smrekah, ko bi lahko take dobili že od posekanega drevja. Posledice občuti seveda drevo v razvoju. Najhujše opustošenje pa je doživel po-mladek gladkega bora za gradom v Trebnjem, ki je skoraj popolnoma uničen. Polomljene so veje in celo vrhovi. Pri Radnji vasi so biie obsekane veje zelene duglazije, ki je pri nas tako redka in se trudimo, da bi jo čimveč vzgojili za tehnično predelavo. S takimi puistošenji nastaja iz leta v leto velika škoda za naše .gozdove, ki so ponekod že tako na zelo nizki stopnji donosov in podobno. Take nepravilnosti pa bi se lahko v bodoče odpravile s tem, da bi okrasno zelenje pridobivali pod nadzorstvom vseh, ki so od- Kočevska „profesorica55 pred sodiščem Pred kratkim se je zagovarjala pred okrožnim* sodiščem v Ljubljani Milena, Oman. Kljub temu, dla* še ni stara 19 let, je zagrešila že več tatvin in je bila Judi že kaznovana. Lani jo prišla v Kočevje in se je na gimnaziji predstavila za učiteljico telovadbe. Ker je bila gimnazija tedaj brez učitelja fizkulture, jo je ravnateljstvo napotilo na okraj, kjer je povedala*, da* jo pošilja* Komate za fizkulturo in d,a bodo* dokumente poslali za njo. -— Poverjeništvo za* prosveto ji je nasedlo in ji dalo dekret. Sprejela je tudi mesto vzgojiteljice v dijaškem domu*. Z di- jaki je hodila na, nočne veselice in tako slabo vplivala nanje. Ko je vodstvo šole zvedelo, da veseljaci z dijaki, jo je strogo posvarilo. Začela se je pretvarjati in padati v »omedl-evico«. Tik pred aretacijo je pobegnila, še prej pa je dijakinje temeljito okradlai. Prisilila je bolno dijakinjo, da ji je- nesla nakradeno blago na kolodvor. Odpeljala se je v Idrijo, kjer je- postala »profesorica« risanja, v Somboru- pa je poučevala risanje. Za »profesorsko« službo in tatvine je dobila zasluženo- kazen,: 4 leta in 8 mesecev odvzema prostosti. T F. Nimamo še pregleda-, koliko- so* posamezne zbiralnice in kmetijske zadruge zbrale v preteklem, tednu odpadkov. »Pionir« je sporočil, da so oddali 2.936 kg starega železa, 1.040 kg stekla, 1505 kg cementnih vreč, 320 kg starega papirja, 300 kg gume in 37 starih, praznih bitumenskih sodov. Za oddane količine so dobili 15 tisoč dinarjev. Za ta znesek bodb nakupili knjig ter jih s knjižno omaro vred podarili eni izmed kmet. zadrug novomeškega okraja. Izmed! pionirskih organizacij So zbrali največ železa pridni pionirji v S mar je ti. Odpadke k »Odpadu govorni za gozdove. Sole naj poučijo mladino, da ne bo škode na nasadih, prav tako pa naj o tem pravočasno razmislijo tudi vodstva organizacij, ki krasijo stavbe in javne .prostore. Več obzirnosti do gozda — našega velikega narodnega bogastva! Rupert Brovet, okrajni gozdar, Trebnje. flllll!l!IIIIIU!!!ll,ll!l!lllllllll!llllllill!llllllll!^ Svet za lokalno industrijo in obrt pri MLO Novo mesto prireja novomeški gospodarski sejem združen z razstavo lokalne industrije in obrti od 30. junija do 9. julija 1951 Prosta prodaja izdelkov lokalne industrije in obrti — Sklepanje pogodb z republiškimi, okrajnimi in krajevnimi podjetji ter z obrtniškimi delavnicami — Sejem nudi keramične izdelke, zidno opeko, les vseh vrst, mizarske izdelke, perilo, obutev, igrače, proizvode kimetijških zadrug, drobno galanterijo in pod. — Razstava zdravstva, kmetijstva in gozdarstva novomeškega okraja — Trgovine okrajnega magazina, okrajne zveze kmetijskih zadrug in zadružnega sklada, — Zabavni prostor — Kulturne prireditve, orkester in gledališča SKUD »Dušan Jereb« — Bogata izbira dolenjskih vin in dober prigrizek — Kavarna, slaščičarna. i:,'!!lli:l!,T!:i!i:i;i:IT!;!!i.i.lliil!!lllllllllll!I!lllll» FIZKULTURAotŠVORT ^SAH^ SD Mladost (Zagreb) — SD Krka (Novo mesto) 3:0 Spomladanski del prvenstva zahodne cone FLRJ v odbojki je zaključen. V nedeljo smo gledali v Novem mestu prvenstveno tekmo med SD Mladost in domačo Krko, ki se je zaključila z zasluženo zmago gostov z rezultatom 3:0. (15:10, J.5.-13 15:4). Čeprav se je domače moštvo požrtvovalno borilo, tehnično vsestransko izurjenim Zagrebčanom ni moglo biti kos, razen v drugem setu; ko se je Novomeščanorn zmaga skoraj približala. Poraz Krke opravičuje odlična igra gostov, ki pa niso pokazali vseh vrlin svojega moštva, niti niso igrali s skrajno požrtvovalnostjo,. Znova srno lahko ugotovili, da manjka igralcem Krke samo več vaje in tehničnega poglabljanja v igro. Manj bi bilo tudi izgubljanja živcev in nepotrebnih besedičenj, če bi nekateri novomeški igralci, predvsem- starejši športniki »gardisti«, prenehali, s »strokovnimi« nasveti in medklici med igro, ki igralcev prav nič ne vzpodbujajo. — Krka nam je v primeri z lanskimi nastopi pokazala lep napredek tudi v nedeljski igri. Z dobro in požrtvovalno igro. so se pri domačinih odlikovali Dolenc. Pučko Simič in Sonc. pri gostih pa Mikina, Stamčič, Surkelovič in Ka- tic. — Sodil je dobro Romih pred približno 300 gledalci Krka je z izgubo nedeljske tekme zasedla 6,. mesto v vrsti osmih tekmovalcev zahodne cone zvezne odbojkarske lige. Krka — Odred (Kočevje) 4:3 (2:2) Prvenstvena članska, nogometna tekma oblastne lige med SD Krka in SD Odred (Kočevje) se je preteklo nedeljo zaključila z zmago Novomešcanov z rezultatom 4:3(2:2). Za domače so bili uspešni Rodič II, (2), Smajdek in Dragan. Pri gostih se je odlikoval Hektar, pri domačih pa vratar 2unič. Sodil je dobro Janežič iz Ljubljane. Šahovsko prvenstvo novomeške gimnazije Na zaključenem- šahovskem prvenstvu gimnazije si delita prvo mesto Mitja Sila in Slavko Sitar (po 8 točk), sledijo pa jima Jenko (4VO. Rejec (3'/2), Slavko Doki in Anton Skrlj po* 3 točke. Turnir, ki je bil pravzaprav finalno tekmovanje šestih najboljših šahistov gimnazije, je pokazal moč vsakega posameznika. Zmagovalca bosta odigrala dvoboj- ki bo- odločil prvaka gimnai. zije. S. Doki. Po Tednu matere in otroka Po poročilih odborov, ki so prirejali v preteklem* tednu* akademije, nastope otrok, druge prireditve in pod., letošnji Teden matere in otroka ni prav nič zaostajal za podobnimi priredlitvaimi prejšnjih let. Lepe proslave združene s pomembnimi govori predstavnic organizacije AF2 o skrbi ljudske oblasti za varstvo in zdravje mater in otrok so bile v vseh okrajnih središčih. V Noveftn mestu je bila taka akademija v nabito, polni, dvorani DLP v četrtek zvečer. Izredno ljubki so bili nastopi, najmlajših, ki so se zahvaljevali mamicam za ves trud in požrtvovan je, ki ga. imajo z njimi. Zdravniško predavanje dr. Furlanove bi zaslužilo večji obisk žena, ki pa o prireditvi niso bile dobro obveščene. Otroke sta razveselila tudi Janko in Metka, pa Čarobne gosli, fizkiUilturni nastop mladih telovadcev, posebno pa seveda otroška sejma na Grmu in V vrtcu, kjer je bil bogat srečolov naklonjen vsem, ki so* vsaj malo poizkusili, kako takšna reč gre .. . V Gaberju je mladinski aktiv s sodelovanjem AF2 pripravil kulturno* prireditev z enodeJanko* Mejnik, nato pa so mladinci zaplesali slovenske in druge plese. Članice AFZ So postregle otrokom* s pecivom. It Soteske so poročali, da so pionirji pripravili na igrišču tudi p-rostorček za cicl-bančke, prav-tako v Smihelu, na Grmu, v St. Petru in v mnogih drugih krajih. Lepe prireidiitve so imeli v tem tednu tudi v St. Jerneju, na Dvoru, Lazah, v Dobravi, p-a* v Dol. Toplicah v mnogih kmečkih delovnih zadrugah, skoraj na vseh šolah v vseh okrajih in pod!. Prav gotovo bi bilo treba pohvaliti še prenekatero organizacijo, posame'znike in šole, kii so posvetili veliko truda- in ljubezni za nastope v počastitev materinstva, pa od njih nismo dobili, nobenih poročil. Naj' nam bo minuli Teden, matere in otroka napotilo, da bo odslej skrb za zdravje, zaščito in pomoč materam in otrokom stalna oblika našega dela Ne bi bilo prav, če bL na tako velike naloge mislili samo- v tednu, ki je pravkar minil. Ne, ^dnevno delo v korist zaščite matere in otroka naj, nas pripelje do novega Tedna matere in otroka v prihodnjem letu! POJASNILO V 22. številki Dolenjskega lista smo objavili pregled opravi je neg a prostovoljnega dela pri tlakovanju ceste v Novem mestu. Sindikalna, podružnica Gozdnega gospodarstva je poslala dopis, v katerem* pojasnjuje, da na cesti ni delal sindikat Gozdne uprave, temveč njihov sindikat, delali pa so štirikrat. Skupno je 36 članov sindikata naredilo'120 ur, enkrat pa so se vrnili z delovnega m-esta zaradi dežja. ker pravijo, da v sredini, temveč v j Številke še niso povedala, tekmovanju nočejo biti v prvi vrsti. V Črnomlju ima skoraj vsaka hiša dovolj starih krp, razbitega stekla in papirja, vendar pa v rneslui organizacije niso skoraj nič pokrenile, da bi se odpadki zbirali. ; Naj ne bo samo »Teden odpadkov« merilo našega zbiranja! Zbiranje odpadkov mora postati naša stalna dolžnost in navada — potem* ne bo šla nobena cunja, noben list papirja nobeni košček kovine ali stekla na smetišče, temveč k »Odpadu« in od tam — nazaj, v industrijo. Premalo in preveč ... Upravnik železniške menze v Bršljinu nam je v odigovor na članek pod gornjim naslovom* poslal sledeči dopis: »Pisec članka pod, gornjim* naslovom je v 22. številki Dolenjskega, lista grajal železniško* menzo zaradi neobdelane zemlje. Pisec je seveda zastopal samo svoje osebno mnenje in se* o stvari ni prepričal, s čimer je dal javnosti popolnoma napačno sliko. Resnica pa je tale: Kos zemlje, ki ni obdelan, je namenjen zai gojitev zelja*, bil pa je za ta namen že dvakrat preoran in pognojen. Na obdelani zemlji) pa je posajen krompir, ki je bil pravočasno okopan. Okopale so* ga uslužbenke menze s prosto voljnim delom, prav tako so tudi očistile korenje in peso* plevela Direkcija* za preskrbo železničarjev je poslala menzi vrtnarja,, ki vzorno urejuje ta kos zemlje in ob katerega se je neupravičeno spotaknil pisec članka. Vsekakor bi bilo na mestu* od pisca, da bi se pri upravniku menze prej prepričal kako je z zadevo, preden je dal javnosti napačne podatke. Ta tovariš naj bi si prej sam* popravil streho nad glavo, da mu ne bi bilo treba z dežnikom v sobi opravljati del-ai, nato- pa šele naj bi »rui* KtunesJo ;p«-»a:lioA Wi r-.,H,i ž-vj A,\rp niivp « Kronika nesreč Kača je pičila Mira Knezoviča, sina poljske delavke, ko je v gozdu nabiral jagode. Ko- je po* neprevidnosti stopil na njo ga je usekiada v dlesno nogo. Nesreča* v rudniku. Rudar Anton Judež i,z Gaibrja je v Krmelju popravljal rudniški tir, pri čemer se je zrušila, na, njega zemlja ln mu poškodovala glavu, desno nogo in roko. Jože Zupan, hlapec pri Jordanu- v Dobravi, je v maju vozil drva iz gozda. Kolo ga je zagrabilo in mu nalomilo, levo- nogo. 7-letna Pavla Štefane, hči posestnice, je parila* pri domači hiši si kupa zloženih 'drv in si poškodovala desno* roko. S kolesa je padla na vožnji iz Mokronoga proti domu Mira Tra-tar, gospodinja s Slepšefca št 8. Potolkla se- j*e po glavi in rokah. Gojenec vzgajališča v Gradacu, 16-letm Franc Gas, je zadnjega maja splezal 20 m Visoko na drevo*, s katerega* pa je padel in si nalomil desno roko*. MALI OGLASI SPREJEMAMO sezonske in stalne delavce za poljedelstvo* in živinorejo* na državna posestva Zalog, Poganci, Klevevž, Krupa in Dob pri Mirni. Plača v denarju in v živilih (po 1 klg žitaric in 1,5 kg krompirja za vsak delovni dan). — Državno posestvo* in pitališče Novo mesto. Soboslikar je in pleskarje sprejme na stalno delo Okrajno gradbeno- podjetje »Krka« v Novem mestu,. Za samce stanovanje preskrbljeno. Vrtne stole prodam-. Naslov v upravi lista-Kupimo pisalni stroj. Ponudbe z navedbo cene, znamke stroja in vzorcem pisave poslati na upravo Dolenjskega lista. OPOZORILO Uprava socialnega fonda pri IOOF Slovenije opozarja vse množične organizacije in vse prebivalstvo Slovenije, da je s 301. aprjiloim 1951 ukinjen socialni fond Osvobodilne fronte- in da nima nihče več pravice uporabljati blokov »Socialnega fonda« za zbiranje prispevkov. Vsak morebitni primer takega zbiranja naj prebivalstvo javi najbližjim* organom Ljudske milice Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednilc Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3 — Telefon uredništva: štev. 127 — Čekovni račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-4 — Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 din, celoletna 300 din — Naročnina se plačuje vnaprej — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.