Eni ic Srbom — drugi v oovo slanko. 0 ti vedno zeleno samoslojao drevo, koliko jc pisal svoj čas o tvojih preko cele Slovenije segajočih vejah orKmetijski list« in ti zagolavljal vedni obstoj mcd slovenskiin kmelskim narodom. Pa to samostojno politično drevo je že bilo zasajeno v zemljo demokratske pokvarjenosti in samo usahiiilo v dobi dveh let. Kot ovenelega in brez listja ga je slovenski kmet sam izruval vz svoje srede pri zadnjih volitvah. Za preostanke — suho steblo in vejevje se prepirajo sedaj med seboj bivši šlabostojni generali. Kani hočejo Kranjci. Od tako bahavo ponosne čete samostojnih poslancev je preostal pri zadnjih volitvah še edino Pucelj. Sam sedaj tvori na zunaj slranko, sam je v Beogradu v khibu, sam v parlamentu m nikdo se jie zmeni zanj. Ta osamelost peče ter boli poprej tako ponosnega ministra, s katerim so se razgcvarjali srbijanski inogočnjaki, ako so rabili njegov glas, a danes ga Pašič niti sie pogleda ne, ker g. Pucelj je prišel sam v Beograd. Samote pa se človek s časom naveliča in si poišče družbo, ker človek je družabno bitje in posebno pa še gosp. Pucelj, ki je vajen kot kranjski birt ter mesar blebetevosli. Da bi si zopet pridobil v Beogradu politično družbo in ne živoiaril kot od vseh zavržen samec, se je gospod Pucelj vrinil zopet med srbijanske zemljoradnike. Kakor znano in že večkrat omenjeno, so bili samostojni poslanci svoj čas združeni z zemljoradniškim klubom, a so jih Srbijanci vrgli ven, ker so samostojni preveč tiščali v vlado, zemljoradniki pa so hoteli ostati v opoziciji .Samostojni, vržcni iz kluba zemljoradnikov, so si osnovali lastnega, stopili v vlado in nato se je začel krut časopisni boj med zemljoradniki in samostojainii. Zemljoradniški vodilelji so zmetali Puclju in njegovkn tovarišem polena njih skrajne ¦ pokvarjencfsti pod noge in sanjostojni so vsa očitanja zemljoradnikov mirno vtaknili v žep. Nikakor pa ne smcrao pozabili, da so zemljoradnilu stranka srbijiaiskih občinskih tajnikov. ali pisarjev, ki je skozinskoz centralistična ravno tako kot radikali in demokrali. Srbijanski zemljoradniki so bili doslej. še redno tihi privesek vsake vlade. Glasovali so v zbornici z vlado, ko je šlo za centralistične zakone in za vse zlo,  ki se jc razpaslo po naši državi ravno radi in potom  centralizma. .  Po teh srbijanskih zemljoradnikih jc zopel zahre-  penelo Pucljevo politično osamljcno srce. Snio že po-  rocali, kako se je koncem avsrusla vršil v mestu Čuru-  go blizu Novega Sada kongres (veliko zborovaiije) sr- bijanske zemljoradniške stranke. Na la kongres jc po-  slal kranjski prcosjanek slaboslojnih svoje odposlance.  Ti odposland so naprosili zemljoradnike, da so jih zo-  pet sprejeli pod svoje okriljc. A ta politični sprejem med Srbijance so raorali samostojni bridko plačati. Slo-  venci so morali obljubili, da b(Mlo sprejeli program sr- bijanske zemljoradniške stranke in ohranijo samo še samostojnost pokrajinskc organizacije Saveza z^mljo-  radnikov. Ali z drugimi besedami: g. Pucclj se je s svo- jimi kranjskimi tovariši politično posrbil, ali centrali-  ziral, kalior so storili lakoj po preobratu očetje samo- stojnih — demokratje. Pri prihodnjem zasedanju zbor- Jiice bo dosedaj osamljeni g. Piicelj vst-opil v klub zem- ijoradnikov, da mu ne bo prcveč dolg cas. Kranjski sa- moslojneži pa pošljejo v glavni odbor zeniijoradniške stranke svoje odposlance. Tako je poročalo o kongresu zemljoradniške stranke in o koraku kranjskih samo- stojnih celotno časopisje, samo «Kmet. lis!« se je dotak-  nil poroke zemljoradnikov in saniostojuih s par stavki. Očividno se samostojni na zunaj sramuj?jo sramotno ])onižne pobratimije z zemljoradniki, s katerimi so se še do pred kratkim grizli na žive in mrtve. Na Kranj- skem torej ne bo več Samostojne, ampak srbijanska /lemljoradniška stranka, katero bo vodil, a to scveda le samo na Kranjskem, g. slovenski zemljoradnik — Ivan Pncelj. Kam pa Štajerci? Pravi duševiii voditelj kluba samostojnih paslan< ev je bil znani dr. Bogumil Vošnjak. Vrinil se je med samostojno šaro samo radi tega, da je izpolnil željo svo je žene, ki je Srbijanka, in da je kot poslanec in član vladi pokorne stranke postal poslanik ali zastopnik nase dtžave \ Pragi. Kot poslarjil^-si je privoščil g. Vošnjak razne in čisio samostojne špa&e, katere pa so mu Srbijanci tako zelo zamerili, da so ga odpoklicali kot poslanika. Dr. Vošnjak je torej eks-poslanik, tudi poslanec ni več in kot čisto obran vsakega poliličnega dostojanstva, se je naselil v Mariboru. Tukaj v Mariboru hoče zopet skovali nekaj novega, kar bi vodil on, da bi iem potom stopil zopct lahko na kak klin polilične lestve. Očividno se dr. Vošnjak s štajerskhni samostojnimi •nikakor ne strinja z divjim zakonom med Samostojno in ztunljoradniško stranko. In zakaj ne? Gotovo radi tega ne, ker združene samostojne in zemljoradnike ne bo vcč vodil on, ampak kak pristni Srbijanec in g. Vošnjak bi bil popolnoma in za vetlno potisnjen na slran in v  polilični zapeček. Da g. Vošnjak reši. kar se še da rešiti, namcrava skupno s preostanki Samostojne na Štajerskem ustanoviti stranko agrarcev za mariborsko oblast, Glasilo te nove Vošnjakove stranke bo «Mariborski gospodar.« Glavni Vošnjakov pomočnik pri snoranju te prekrščene Samostojnc straiike bo znani šentjurski blebetavs in eks-poslanec Joža Drofenik. Vošnjak in Drofcnik se že vozita okrog v avtomobilu in zbirata pri oslankih razbite Samostojne člane za novo stranko agrarcev za mariborsko oblast. Tako stoji danes z edinstvom samoslojnih ostankov. Kranjci s« bodo ali so se že posrbili, Štajerci pa snujejo novo stranko in oboji se pa bodo napadali in grizli med sebj. Samostojno drevo torej ni obrodilo sadu, je usahnilo, narod ga je sam izruval \z svoje sredine in sedaj ga bodo bivši samostojni generali sami pognali ter vrgli v ogenj medsebojnega prepka. « Tako kakor s Samostojno ze zgodi z vsako slranko, ki vzraste iz tal potoni deinagogije in brez v-sake gospodarskt, kulturne in socijalne i>od!age. Prazne besede in neizpolnjene obljube narod kmalu pozabi in le vsestransko delo je, ki ostane ter stranko poživlja in to najdemo edino le v naši Slovenski ljudski slranki!