KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC" Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov:
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 /I
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane celoletno z mesečno prilogo „Mladi Korotan" 0tK 5,— Za lugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100
Severno-afriško bojišče.
Tolikanj je" sedaj govora o vojaških dogodkih v severni Afriki. Iz jedrnatih vojnih poročil pa je težko najti pravo sliko krajev, koder so se spoprijele avstralske in italijanske čete, in iz ne-poznanja vojnih okoliščin se le premnog' nagiba k precenjevanju ali podcenjevanju vojaških dogodkov. Naj torej danes na kratko pokramljamo o severno-afriškem bojišču.
Severno-afriško bojišče se v ničemer ne more primerjati z bojišči na evropskih tleh. Severna Afrika je puščava in pustinja z redkimi večjimi zelenicami (oazami) in vse večje naselbine se nahajajo tik ob obrežju, koder je s pomorske strani možen dovoz življenjskih potrebščin. Med slednjimi je najvažnejša voda, ki je v teh predelih dragocenejša od zlata. Vzdolž obrežja se vleče do 100 km širok pustinjski pas s peščeno zemljo in redkim zelenjem, za pustinjo pa se prične peskovita puščava, kjer je oviran celo vsakršen promet z ljudmi in vozili. Tako je razumeti, da meri italijanska Libija sicer en in tri-četrt milijona kv. km — sedanje meje Velike Nemčije oklepajo površino en in pol milijona kv. km — a ima komaj devetstotisoč prebivalcev. Poletje je tod silno vroče in dosega toplota do 50 stopinj Celzija. Dežuje pozimi, a še to samo v obrežnih predelih, drugod je zima podobna naši zgodnji jeseni, le da je še bolj suha in vetrovna.
Vojaške operacije na tej zemlji so naporne tako za človeka, žival in stroj. Najugodnejši čas za transporte so v obrežnem pasu meseci od novembra do februarja. Puščava sama je za transporte in vojskovanja docela nepriprav-na in se je vojske kolikor mogoče izogibajo. Po silnih viharjih se oblika površine stalno menjava, ljudje, živali in stroji se pogrezajo v pesek, stalno jih ogrožajo viharni meteži, povsod grozi pomanjkanje vode in strašna smrt od žeje. Zato se boji na tem o-zemlju osredotočujejo na zelenice in na obrežna oporišča. Tudi prizorišče sedanjih bojev v severni Afriki je samo obrežni pas. Kdor je gospodar o-brežja, gospodari tudi pustinjam in puščavam za obrežjem. Izjemo tvorita dve večji zelenici — Siva in Giarabub — od katerih imajo prvo v oblasti Angleži in drugo Italijani. Za oazama teče egiptovsko-italijanska meja v 1200 bm dolgi ravni črti, ki deli puščavo v italijansko in egiptovsko posest. Na tej črti bojev seve ni bilo in jih ne bo.
Italija je računala z vojno v severni Afriki. Še pred zasedbo Abesinije je Pričela z gradnjo 1822 km dolge obrežne ceste, ki vodi skozi tripolitansko in cirenajsko ozemlje do Egipta. V Tri-politaniji vodi skozi največje severnoafriško mesto in pristanišče Tripolis in ga veže z vsemi vzhodnimi obrežnimi
naselbinami, tako v Cirenajki z Ben gasijem — to je mesto z 46.000 prebi vaici — Derno. Tobrukom in Bardio tengasi ni toliko pomorsko pristanišče bakor važno vojaško letališče. Dem; •!e drugi največji cirenajski kraj in šte ■le okroglo desettisoč duš. Italijani sc tod izgradili že leta 1906 postavljen« Yažno pomorsko brezžično postajo, k ■le važen instrument sodobne tehnizira rJe vojne. Vzhodno od Derne se nahajc Vrsta novih naselbin. Predvsem fašizen s' je mnogo prizadeval, da si v Libij V^tvari odporen rod kolonistov. Držav, 'e dala bogata sredstva in pripravile Paseljencem lične domove z zemljišči P vsem potrebnim kmetijskim orodjem acunajoč z vsakojakim razvojem, Ita Ma ni pozabila vojaške vežbe svojih sionistov in danes so ji tamkajšnji iffzje v dobro pomoč. Vzhodno oc
„In če t>i bil sizet poln Imciobccsr.. “
Iz velikega Fuhrerjevega govora v berlinski športni palači.
Povodom obletnice prevzema oblasti po narodnem socializmu je imel Fiih-rer in kancler v berlinski športni palači govor, ki je odjeknil po vsem svetu. Fiihrer je v njem naglasil svojo brezkompromisnost in odločnost pri ureditvi nove Evrope po načelih narodnega socializma. Iz govora posnemamo nekatere glavne misli:
V vseh narodih se budi socialni čut. Anglija lahko vodi vojno za svoje kapitalistične interese, koncem konca pripravljajo vojske v narodih socialne podvige. Za to imamo dokaze, da se tudi drugi narodi vzbujajo v socialnem področju. Voditelji angleških delavcev prihajajo z „novimi“ socialnimi mislimi, ki pa so tako stare, da smo jih mi že davno odrinili. Gospodje morajo priti k nam, da vidijo, kako je treba delati. Če bo boj trajal še dalje, bo to velika nesreča za Anglijo. In nekega dneva bodo potem Angleži morda poslali k nam komisijo, da prevzame naš program. Mi imamo samo en cilj: narod! Vsa naša pota se ob koncu stekajo tod. Narodni socializem določuje prihodnja tisočletja nemške zgodovine.
Tudi med vojno je bil sporazum še možen. Takoj po vojni s Poljsko sem Angliji ponudil roko in nisem zahteval ne Francije in ne Anglije. Bilo je zaman. Po razsulu na zapadu sem spet prožil roko, a sprejeli so me s krikom in očitki. Tako je prišlo do prve vojne. Preteklo leto in zadnji del predlanskega leta sta vojno praktično že odločila. Na vzhodu mobiliziranega nasprotnika smo odstranili v'nekaj tednih. Poizkus vpada skozi Nizozemsko in Belgijo se je izjalovil v par dneh. Isto pot je nastopila Francija. Anglija je bila pregnana s celine. Sedaj stojimo na tem kontinentu, ustvarili smo si svoja ooo-rišča in ob dani uri bomo udarili. Čas za to smo dobro porabili. Proti ameriškemu narodu nima nemški narod ničesar. Če pa se hočejo ameriške države vmešavati v evropski spor, se bo Evropa branila. Kdor misli pomagati Angliji. mora vedeti: torpedirali bomo vsako ladjo brez ali s soremstvom. Nemčija je danes mobilizirana, borbe zmožna in za vojno odločena!
Morda upa Anglija na Balkan. A kjerkoli bo Anglija napadla, bomo u-darili in smo za to močni dovolj. Morda računa na druge države, ne vem. Lahko pa dam zagotovilo: Vsako možnost smo preudaril' in jo stavili v svoj račun. Ob koncu pa stoji naša zmaga. Morda se nadejajo lakote, a prej ko nemški, bo izgladovan angleški narod. Da nam primanjka surovin? S četrtletko smo temu odpo-mogli. Morda računajo na učinkovitost
.svoje propagande. A nemški narod je z menoj povezan in gre z menoj skozi drn in strn. V narodu živi duh, ki nas je že dalje časa spremljal: pripravljenost za vsakršne žrtve. Vsak sprejeti udarec bomo vračevali z o-brestmi vred. Po njem se bomo le še bolj utrdili. In če bi bi! svet poln hudobcev, posrečilo se nam bo. Morda računajo na moje napake. Nek angleški minister je izračunal, da sem v minulem letu napravil 7 napak. Mož se je vračunil. Ne 7, marveč 724 napak sem napravil. A računal sem naprej, da so moji nasprotniki napravili
4,385.000	napak. Če bomo v novem letu napravili toliko napak ko lani, se bom svojemu Bogu za to na kolenih zahvalil. In če bodo moji nasprotniki letos pokazali taisto modrost ko lani, sem lahko zadovoljen.
V novem letu je naša vojaška moč pripravljena kakor še nikdar v zgodovini. Število divizij je bilo silno ojačeno, uporabili smo enkratne vojaške izkušnje. Delali smo in delamo neprestano naprej. Izboljšali smo oborožitev in naši nasprotniki bodo videli, kako smo jo izboljšali. Na morju prične v vigredi vojna s podmornicami in videli bodo, da nismo spali. Enako se bo predstavila zračna vojska. Naša celokupna vojaščina bo izsilila odločitev tako ali tako. Proizvodnja narašča v vseh področjih. Kar drugi šele nameravajo, smo mi že izvedli. Nemški narod aa stoji strnjen za vodstvom, zaupa vodstvu in je pripravljen za žrtve, ki jih terja usoda.
Leto 1941 bo, o tem sem prepričan, zgodovinsko leto velike nove ureditve Evrope. Svet mora biti odprt za vse, predpravice nekaterih se morajo odpraviti, samopašnost gotovih narodov in finančnih mogočnikov mora izginiti. Novo leto bo pripomoglo tudi h temu, da se zagotovijo predpogoji resničnega sporazuma in poravnave med narodi. Že nekoč sem dejal, da bo judovstvo odigralo svojo vlogo v vsej Evropi, če bo skušalo zaplesti ostali svet v vojno. Prihodnji meseci in leta bodo dokazali pravilnost tega mojega naziranja. Spoznanje o važnosti plemena si že danes utira pot med narode in nekoč se bodo pridružili danes še nasprotni narodi fronti proti mednarodnemu judovskemu izžemanju in upropaščanju narodov.
Čudovita občestvena misel je zajela naš narod. Da bi nam bila ta misel v novem letu polno ohranjena, je želja današnjega dneva. Naša zaprisega bodi, da bomo za to občestvo pripravljeni delati. Da bomo v službi tega občestva zmagali, je naša vera in naše zaupanje In da nas Bog v vojni—s^vega leta ne bi zapustil, bodi naša molitev!
Derne leži Tobruk — danes v posesti avstralskih čet — ki šteje dvatisoč petsto prebivalcev, «d katerih je ^petina Italijanov. Po zasedbi Cifenajke so Italijani v mestu ustanovili močno garnizijo, mesto samo pa se fje nenavadne^ moderniziralo iu^ptui lepe ulice ter trge’ in uprav evropska poslopja. Sfoinpet-deset kilometrov vzhodno od Tobruka je pristanišče Bardia. Šteje 2500 duš, od katerih je samo 130 italijanske narodnosti. Do egiptovske meje je odtod še 24 km. Tik ob meji leži italijanska trdnjava Capuzzo, osemdeset km za mejo se nahaja znani Sidi Barani, do katerega je italijanska vojska bila prodrla.
250 km južno od Bardie se nahaja zelenica Giarabub, koder še danes stoji italijanska posadka. Italijani so zelenico izgradili in utrdili, postavili so
tod pošto in telegrafsko postajo, z; domačine pa pripravili pravo šolo. N, 250 km dolgi poti od obrežja do žele *nice sta na razpoko samo dva stu : jdenca, oaza sama T’STfolaga samo : solno vodo. Sploh je problem pustin in puščav in slehernih operacij v njil - voda. Dolgotrajne italijanske vo jaške priprave na ofenzivo moretru razumeti le tako, da je morala bit vojska zadostno oskrbljena s pitne vodo, kar so zamogli zajamčiti same vodovodi. V problemu pitne vode je najbrže tudi skrivnost nekam mrzlične brzine angleških vojaških operacij, k stojijo z rastočo oddaljenostjo od E gipta pred naraščajočimi težkočami Vrhutega pa sledi z marcem suho afri ško poletje, ko je vsled neznosne vro čine afriškega sonca vsako večje po djetje neizvedljivo za človeka in žival
Novosti z bojišč.
Bombardiranje važnih oporišč v Angliji po nemških bombnikih se je v minulih dneh nadaljevalo. 30. m. m. je nemška podmornica potopila 20.000 nasprotnikovih BRT, i. februarja pa so nemški bombniki v Sredozemlju zadeli 3 trgovske ladje s skupno 14.000 BRT. Istega dne so nemška letala zapadno od Irske potopila dva parnika s 10.000 BRT. Angleških letal v Nemčijo v minulih dneh ni bilo. — Minuli petek so avstralske čete v Cirenajki zasedle mesto Derna, boji se nadaljujejo zapadno od Derne. V vzhodni Afriki se vršijo med italijanskimi in angleškimi četami ostri spopadi, pri katerih sodelujejo tudi letala. Izgube so na obeh straneh velike. Na grški fronti v Albaniji ni bilo posebnih dogodkov. — Nemški bombniki se v Sredozemlju živahno u-dejstvujejo. V soboto so bombardirali severno-afriška oporišča, pri čemer so v pristanišču Bardia zadeli 10.000 tonski angleški parnik. Nato so nemški bombniki napadli Suez in Ismajlijo.
»Težka preizkušnja za Anglijo."
Angleški mornariški minister Aleksander je imel minuli teden govor, v katerem je naglašal, da prinaša dogledna bodočnost za Angleže naloge in preizkušnje, ki bodo težje in trše kakor kedaj v zgodovini. „Neizbežno se bliža dan, ko bo največja vojaška sila sveta nastopila proti Angliji. Njen udarec moramo sprejeti osamljeni, ga odvrniti ali pa poginiti.“
Antonescov novi poziv.
Rumunski listi so objavili poziv generala Antonesca na rumunsko mladino. V njem poudarja, naj je narodni socializem vzgled za Rumune, kako je treba domovino ljubiti z dejanjem in ne samo z besedami. ,,Rumunska mladina je dolžna, da ustvari iz svoje domovine to, kar je nemška mladina u-stvarila iz svoje države."
Willkie na poti domov.
Posebni ameriški odposlanec Willkie je svoje bivanje v Angliji predčasno zaključil. Prvotno je nameraval ostati v Londonu par tednov, očividno na željo ameriške vlade pa je predčasno spet odpotoval. V Londonu je prebil precej časa v zakloniščih — pišejo nemški listi — in je izjavil, da občuduje podrobne zaščitne ukrepe angleške vlade in da bodo imeli Nemci težko nalogo.
Nadomestilo za Suez.
„V 6 1 k. Beobachter“ prinaša pod gornjim naslovom zanimivo vest, da namerava Anglija graditi cesto, ki bi vezala Palestino in Perzijski zaliv. Nova cesta bi služila za angleške transporte med Indijskim oceanom in Evropo. Z njo bi odpadel riziko pomorske poti skozi Rdeče morje in Sueški prekop. Dočim je Transjordanija takoj dala svoje dovoljenje za gradnjo, se irška vlada še obotavlja. Cesto bi gradili nad po! leta.
Demonstracije v Iraku.
Italijanski listi poročajo, da so bile v četrtek v glavnem iraškem mestu, Bagdadu, protiangleške demonstracije. V ozadju so parlamentarni spori med Angliji in Italiji prijaznimi iraškimi politiki. Vlada se trenutno nahaja v krizi, ker je izstopil Angliji prijazni zunanji min. Nuri es Said in je angleški poslanik zahteval od ministrskega predsednika, naj sam odstopi ali pa poveri zunanjo politiko izključno Nuri es Said-u.
Francoska vlada je podržavila poročevalsko agencijo fiavas, ki je bila doslej zasebna last.
Vesti iz Jugoslavije
Nagle smrti politikov.
Začetkom minulega tedna je umrl ministrski predsednik Grčije general Metaxas. Njegova smrt je vzbudila splošno presenečenje, ker je bil Metaxas hkrati tudi vodja grških vojaških operacij. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Kozyris. — V Egiptu je minule dni nenadno umrl vodja bberalne stranke in bivši min. predsednik Mohamed Mahmud paša.
Okno v svet
Kanadske oblasti so tožile pobeglega nemškega častnika v. Werra za 35 dolarjev, ker se je pri begu iz Kanade poslužil prazne stoječe ladjice in se z njo prepeljal na ozemlje Zedinjenih držav.
Fiihrer je minuli teden sprejel ogrskega ministra v. Bartha in se z njim razgovarjal ob navzočnosti gen. feld-maršala v. Keitla.
Za napad na veliki angleški trgovski parnik „Empress of Britain" (42.000 BRT) je bil nadporočnik Jope odlikovan z viteškim križcem.
Ameriška križarka ,,Louisville'' je prepeljala iz Južne Afrike v Ameriko zlata v vrednosti 200 milj. dolarjev.
V	Palestino je prispel bivši poljski maršal Rydz-Smigly. Iz Rumunije je pobegnil preko Stambula in Ankare.
300 milj. dolarjev je namenila ame riška vlada za popravo protiletalskih baterij.
Min. predsednik Cvetkovič je otvoril novo radio-postajo v Skoplju z govorom, v katerem je naglasil miroljubno politiko kraljevine Jugoslavije.
V	Somborju v Bački se je nenadno usedla zemlja in je bilo porušenih 15 hiš. Vzrok usedline je naraščanje podtalne vode.
Fiihrer je brzojavil bolgarskemu kralju Borisu svoje čestitke k rojstnemu dnevu.
V	Grenlandiji je po nerodnosti Eskimov zgorela edina jetnišnica. Ker ni kaznjencev, menda nove jetnišnice zaenkrat ne bodo gradili.
Turška vlada je odredila demobilizacijo treh letnikov.
Rumunski poslanik v Berlinu, Gre-cianu, je bil odpoklican. Na njegovo mesto pride nov diplomat.
Japonski min. predsednik Konove je izjavil, da bo z vsemi silami stremel za tem, da zaključi vojno z maršalom Čangkajškom.
22,600.000	mark je bilo zbranih 12. januarja za zimsko akcijo, to je za dve tretjini več kakor lani v istem času.
Bolgarska vlada je dovolila vojnemu ministru izreden vojaški kredit v višini 240 milj. levov za kritje posebnih izdatkov v minulem letu.
Jugoslovanska vlada je odredila internacijo voditeljev Ljotičevega Zbora v nekem srbskem kraju.
Minister dr. Goebbels je pozval ljud stvo, naj prispeva k gradnji posebnih domov za vojake na Norveškem. Fiih-rer sam je prispeval kot prvi milijon mark. Vojaške domove na Norveškem bo gradila nemška delovna fronta.
Drž. vodja ff-čet in šef nemške policije Himmler je v Oslu sprejel člane ustanovljene skupine „^-Nordland“ in imel nanje govor, v katerem je poudarjal, da sta si nemški in norveški narod medsebojno dolžna spoštovanje, ker sta oba germanskega porekla.
V	Nemčijo je prispelo 14 voditeljev delavskih organizacij v Norveški. O-biskali bodo vrsto nemških mest.
Fašistična milica je minulo soboto praznovala svojo 18 letnico.
V	Ankaro je prispel posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan.
Mudil se je že teden dni v glavnih mestih evropskega jugovzhoda.
Novi prezident jugoslovanske narodne banke, Radoslavljevič, je v svojem poročilu o finančnem položaju kraljevine izjavil, da upa na to, da se bo položaj na denarnem trgu spričo velikih denarnih potreb države s pomočjo zlatih in deviznih rezerv stabiliziral in bo preprečena inflacija.
V aprilu poseti južno Ameriko 20 prezidentov najvažnejših industrijskih in finančnih podjetij Zedinjenih držav. Potovanje ima gospodarsko ozadje.
Dirkalni konji znamenitih angleških konjarjev se nahajajo že vsi v Kanadi na varnem.
Med Rusijo in Japonsko se pripravlja dalekosežen sporazum, ki ima važno politično ozadje.
Nerezice iz naše držaje
Apel drž. maršala Gòringa.
Povodom 8. obletnice prevzema oblasti po narodnem socializmu je drž. maršal Go ring izdal poziv na narod: „V velikem in resnem času se nemški narod spominja dneva, ko je Fiihrer pred 8 leti pričel svoje veliko obnovitveno delo. Kaj vse je bilo v tem kratkem času doseženo! Nobena nemška zgodovinska doba ne pozna v,ečjih uspehov in ponosnejših dejanj. Ko je Fiihrer prevzel oblast, je bila Nemčija obnemogla, izročena svojevoljnosti ošabnih sovražnikov, izropana in notranje razdvojena. Danes stoji Velika Nemčija kot krasna domovina vseh Nemcev močno v časovnem veletoku. Zmagovita vojska čuva svobodo in veličino zedinjenega naroda in jamči za njegovo bodočnost. Vse to je Fiihrerjevo delo! 30. januarja se nemški narod zahvaljuje velikemu Fiihrerju iz vsega srca in obnavlja v vernem zaupanju vanj svojo obljubo zvestobe in izpolnjevanja skrajnih dolžnosti. — Gòring drž. maršal." '
Pravosodni minister Giirtner umrl.
V	noči na 29. m. m. je umrl na srčni kapi pravosodni minister dr. Giirtner, Bil je sin železničarjev in je študiral pretežno v svoji domovini Bavarski. Med svetovno vojno se je udeležil nemške ekspedicije v Palestino. Leta 1922 je postal bavarski pravosodni minister, pod Papenom pa drž. pravosodni minister. Ministrove posle vodi začasno drž. tajnik dr. Schlegelberger.
Ljudska bilanca Velike Nemčije.
V	„V o 1 k. Beobachter" z dne 30. m. m. je objavil monakovski prof. Burgdòrfer zanimive številke ljudskega gibanja v državi. V starem rajhu je bilo sklenjenih zakonov v letu 1933 640.000, Ì934 740.000, 1935 651.000, 1936 611.000, 1937 622.000, 1938 640.000 in leta 1939 772.000. Otrok je bilo ro-
| jenih leta 1933 971.000, 1934 1,196.000,
1935 1,264.000,	1936 1,279.000	1937
1,277.000, 1938 1,407.000, 1939 1,407.000. V Vzhodni marki je bilo leta 1937
92.000	novorojenčkov, 1938	100.000,
1939	146.000. Porok je bilo v Vzhodni marki 1937. leta 49.Ò00, 1938 93.000 in 121.000 v letu 1939. Številke leta
1940	dosegajo v glavnem rekordno višino leta 1939. Burgdòrfer sodi, da je bilo po prevzemu oblasti po Fiihrerju državi in narodu darovanih skupno dva milijona 700.000 otrok več, in imenuje te novorojenčke otroke zaupanja in nove življenjske volje nemškega ljudstva.
Domovi za krajevne nar. soc. skupine.
Drž. organizacijski vodja dr. Ley je objavil poziv k gradnji domov za krajevne skupine nar. soc. stranke. Vsaka krajevna skupina dobi po vojni svoj dom, kjer bo sedež njenega vodstva in odsekov, zborovalna dvorana, mala gostilna s kuhinjo, zdravstvena postaja, otroški vrtec in športno igrišče. Dom naj postane kulturno, športno in družabno središče vsakega strankinega okoliša. Načrti in organizacija gradnje se izvedejo enotno, stranka bo nosila gradbene stroške in bo poslopje sama upravljala.
Pobeg vjetega nemškega častnika.
Nemški listi priobčujejo črtice o drznem begu nadporočnika von Werra iz angleškega vjetništva. V lanskem septembru je povodom nekega zračnega napada moral pristati na angleških tleh. Dvakrat je skušal pobegniti iz taborišča v Angliji, obakrat mu je spodletelo. Nato je bil odpravljen v Kanado in ko se je vozil v kanadski železnici, je grede izskočil in se odpravil v smeri proti Zedinjenim državam. Ker govori francosko, je dobro izhajal, ob prestopu državne meje pa je bil aretiran vsled nedovoljene priselitve. Nju-jorški nemški gen. konzul je nato zanj položil kavcijo in mu izposloval svobodo. Častnik je bil odlikovan z viteškim križcem.
Podttstek
OTROCI SOLNCA
Novela.
Spisal Ivan Pregelj.
'20. nadaljevanje.)
,,Bog Vam plačaj, mati!" je zavpil. Bil je tudi sam ginjen. Ona se je pa razgovorila do mile volje. Potem pa je velela:
„Zdaj pa poklekni, Francò. Blagoslovila te bom. Ne vem, kdaj se vrneš. Mene morda ne bo več na svetu."
Zdrknil je na kolena. Nič prisiljenega ni bilo v njegovi kretnji, nobene neresne misli, dasi ga je blagoslavljala že v petič.
Tako je govorila:
„Francé! Priden bodi, Boga se boj in duhovnika spoštuj, ker je božji hlapec. Kadar se boš ženil, ne glej na denar. Prav brez nič pa tudi ne jemlji babe. Po svojem stanu jo izberi in rada se imejta in otroke ljubi, kakor sem jaz tebe, četudi nisi bil moj"
„Bom, mati," je zavpil Francò in vstal . . .
V.
Gospod Lovrencij Košir je povabil za večer pred svojim godom svoje znance in prijatelje na majhno večerjo k sebi. Prišli so vsi in šele, ko je omenil zdravnik Živko, da bogoslovec Ja-
mec silovito hitro peša, so se spomnili, da ga niso vabili.
„Ah,“ je vzkliknila Slavica, „brez-srčneži! Helena, takoj jutri ga obiščemo in od vsega dobrega mu ponesemo, kolikor bo mogla naložiti Meta. Ti nas boš spremil, Francò —“
„Žal, ne bom mogel," je odgovoril geometer.
Helena, glej, brani se. Lep pobratim to."
Helena je povesila obraz, a ga trenutno dvignila in vprašala:
,,Ali res ne morete, gospod geometer?"
„Ne!" je odgovoril kratko.
Koncipijent Povšič, ki je živahno rdel od dobrega vina, se je poklonil deklici čez mizo in rekel:
,,Dopust si izprosim, če želite. Odreči pa ne bi mogel."
Geometer se je porogljivo nasmehnil. Helena mu je gledala v obraz, čudna ljutost jo je obšla.
„Dobro,“ je rekla hripavo, »gospod Poznik ne more. Vzemite si dopust."
»Hvala !" se je poklonil Povšič. Neskončno je bil ponosen na samega sebe.
Geometer se je obrnil proti učitelju Sivcu, ki mu je govoril o svojem študijskem predmetu, o Prešernovih Poezijah in o govoru, ki ga je sestavljal za Prešernovo veselico. Sredi pripovedovanja ga je prekinil Mlakar:
»Da ne pozabim, gospod učitelj. Vabim Vas že sedaj na prihodnji lov. Udeležil se ga bo tudi gospod glavar. Ne smete odreči. Govorila sva o Vašem spisu. Gospod glavar se živo zanima za Vas."
Geometer se je nasmehnil trpko. »Povedati mu bom moral, duši verni," je mislil sočutno o Sivcu, »naj jim ne veruje." Nato pa je zopet mislil na tisto, kar se je bilo zgodilo prej, ko je nevljudno odklonil poset k Jamcu.
»Hočeš, naj te spremljam? Babje muhe! Pojdi sama," je mislil o Heleni. »Saj lahko greš. Jaz ne morem. Pa kaj ti veš, zakaj ne morem! Mar kaj slutiš, kako je Jamcu pri srcu in kako malo mu boš ustregla z obiskom in darovi! Mir bi mu dala, siromaku, mir!"
Helena ni poznala Poznikove notranjosti, ni vedela za globoko prijateljsko ljubezen, ki jo je čutil do Jamca. Zvok njegovih besed jo je bolel, jo poniževal. Bolestna nejevolja jo je razvnemala. Mislila je o geometru bridko:
»Prav navadno robat človek si pa plitek. Zaradi koncipijenta se jeziš. Očital bi rad, pa ne moreš. To je tvoje bahaško moško in odločno vedenje. K Jamcu nočeš. Morda si še nanj ljubosumen. Lej, saj si! Skupaj sva hodila v šolo in vedno, vedno se mi je smilil. Pa te oblasti nimaš nad menoj, da ne bi smela čuvstvovati ljubeče in usmiljeno
Minister za prehrano.
Minuli ted,en je bil imenovan za ministra za prehrano glavni ravnatelj narodne banke dr. Milan Protič. Novi minister je sin vodje radikalne stranke Protiča. Uživa ugled veščega narodnega gospodarja in finančnika in je bil 18 let v službi državnega denarnega zavoda. Njegova nova naloga bo skrb za organizacijo prehrane v državi.
60 letnica lista »Samouprava".
Glasilo JRZ »Samouprava" je praznovalo svojo 60 letnica. Slavnostna številka je prinesla članek šefa vlade Cvetkoviča, v katerem je izraženo glasilu vodilne stranke laskavo priznanje. Listova zgodovina je kaj pestra: v 60 letih obstoja je moral list petkrat prenehati izhajati, ustanovljen je bil štirikrat. List so urejevali med drugimi poznejši jugoslovanski politiki tako ministri Stojan Protič, Markovič, Ninčič, Petrovič, Jovanovič. — Uredništvo »Samouprave" je priredilo ob šestdesetletnici zadušnico za ustanovitelji, uredniki in sotrudniki, katere so se udeležili tudi člani vlade.
Nemci v Jugoslaviji.
Graška ,,T a g e s p o s t“ je objavila daljše poročilo o nedavnem velikem mariborskem zborovanju Nemcev v Sloveniji. Zborovanja se je udeležilo 1100 zastopnikov. Govoril je pastor Johann Baron, ki je med drugim dejal: »Že desetletja dolgo niso bili nemški ljudje tako sklenjeni in enotni kakor danes. Teh pet let, ki so za nami, so čas boja, ker smo bili brez orožja. Bili so bridki časi. Žrtve so bile potrebne. Hoteli so dokazati, da smo čisto neznatna manjšina. V vsej državi pa nas je skoro polovica enega izmed treh državnih narodov. Lahko bi zato zahtevali enega ministra, a tega ne bomo storili. Hočemo živeti, delati in biti na tej zemlji doma. Naša zavest pa, da pripadamo 80 milijonskemu narodu, je večja kakor zavest, da smo tukaj le manjšina."
Ustanovitev obrtne zbornice v Ljubljani.
Na predlog trgovinskega ministra je vlada izdala uredbo, ki ustanavlja v Ljubljani obrtno zbornico. Doslej je imela Slovenija skupno trgovinsko-o-brtno zbornico, ki bo zamenjana s posebno trgovinsko-industrijsko zbornico. Minister imenuje vodstvo in gospodarski svet obeh zbornic, da pripravita nove zbornične statute.
Vode v Jugoslaviji naraščajo.
Prihajajoča vigred se že napoveduje. Vreme postaja deževno, v Sloveniji dosega toplota že do 15 stopinj. Sneg naglo kopni. Sava, Savinja in druge reke naglo naraščajo. Tudj Kolpa in Korana na Hrvatskem rasteta. Promet med Glino in Bosno je ukinjen. Grozi nevarnost povodnji.
z ubogimi in revnimi, z vsemi žalostnimi. Sovražim, lej, sovražim tvojo široko dobro voljo!"
Čutila je, da jo zaliva bridkost brez konca; do skrajnosti bolna pa je v mislih odločila:
»Iztrgala te bom iz srca! Počasi, vsak dan malo. Nisi moj! Pojdi k Zofiji, veseli nemarnici, pojdi in ji roke polagaj ob pas pa kvantajta, kvantajta, kvanta jta!"
Slavica je vzkliknila začudeno:
»Helena, vse čipke pri prtu boš raztrgala!"
* * *
Sli so k Jamcu: Helena in koncipijent Povšič, stric Feliče in Slavica. Meta je nesla za njimi poln jerbas peciva, pečenja, masla, gnjati in vina. Vreme je bilo zoprno soparno, mrč je ležal ob lažeh, umazano sivo je bilo nebo. Noben ptič ni cvrkutnil v meji, nobena cvetka ni rastla po gladko pokošenih lazih. Strašna, dušeča tišina je ležala nad dolino. Srce je bolelo, noge bi se bile pognale kvišku v breg, na vrh gore, v veter in šum in hlad. Izletniki so se zasopli; noge so bile težke, a znoja ni bilo na čelo, le roke so pekle in so bile mokre v dlaneh. Stali so na tistem mestu ceste, kjer je bil Poznik dočakal Rebrnikovo Tildo, in so obstali. Slavica je tožeče zažvrgolela:
(Dalje «ledi.)
Narodna kulturna volja.
V	zadnjem članku smo na tem mestu dejali, da je narod živo bitje z dušo in telesom, in smo bežno nakazali njegovo telesnost, njegovo materijo. Kot človek ima tudi narod svoje duševno in duhovno življenje, ki je podvrženo naravnim zakonom rasti in zorenja.
V	svoji otroški dobi je narod neoseben in nezaveden.' Družijo ga bolj zunanje vezi. Ne zaveda se sebe in mu tudi ni mar, kako ga nazivajo drugi. Telesno je živ, njegova duša pa še spi. Narod mladeniške dobe je ves idealen in revolucionaren, čustva mu prekipe vajo, duša mu je dobra in za plemenitost dovzetna. Polahno se utrjuje njegova volja, razum se mu bistri in čim zazna, da nosi svojo usodo v sebi in da je sani svoje sreče kovač, je dozorel v moža. Izklesane postajajo poteze njegovega obraza, izrazite njegove kretnje, vsa njegova nrav teži k osebnosti. Narod dozoreva, svest si postaja sebe in svoje sile, zaveda se svoje individualnosti. Razum mojstri njegova čustva, volja uravnava njegova dejanja. Njegov pogled objema hkrati preteklost, sedanjost in bodočnost. Dozorel je narod v svojo moško dobo.
Tak je naravni narodni razvoj. Lahko pa razvoj ovirajo notranje in zunanje motnje. Kakor človek zaostane lahko tudi narod v svoji duševni rasti, bodisi da se je zanemarjal sam ali so ga v razvoju ovirali drugi. Tudi narod mož ima lahko svoje napake, često zelo usodne napake. So narodi brez srca, brez plemenite težnje. So narodi materialisti in so narodi sebičneži. So tudi narodi zločinci. Pa so tudi narodi visoke kulture in narodi-svetniki. So narodi z izklesano individualnostjo. Ne najzadnje kuje narodni značaj organizirana prosveta in mu vtisne pečat močne osebnosti. Iz prosvete raste narodna kulturna volja, ko si narod zavestno zaželi zdravega, osebnega, samosvojega razvoja. Iz narodne kulture se poraja tudi pravi čut za svobodo, ko se narod odloči, da bo o svoji usodi razsojal sam po lastnem preudarku.
Naš slovenski narod! Stoletja je bil kakor Martin Krpan. Služil je cgsarju in ga osvobodil strašnega Brdavsa. Potem pa si je zaželel domov in je spet tovoril svojo sol. Bil je slovenski narod kakor hlapec Jernej, ki je služil gospodarju dolgih trideset lek, pa je na svoja leta moledoval za pra vico. Bil je slovenski narod kakor mladenič v ostri šoli, ustrahovan in pokoravali. Ko pa je v Jugoslaviji dozorel za svobodo, so v trenutku padle vse o-vire. Slovenski duh se je dvignil v visokem poletu, slovensko srce je vztrepetalo v nepoznani sreči. To je Slovenija v letih po svetovni vojni: kakor roža se je razbohotela in zori umsko, srčno in duhovno. Univerza, akademija znanosti in umetnosti, sodobna književnost, sodobna slovenska oderska in glasbena umetnost, slovenska slika in slovenski kip — vse to in še mnogo več je znak rastoče slovenske kulturne volje, volje za zdravo, silno življenje, v dvajsetletju je slovenski narod nadoknadil v kulturni rasti celo stoletje in je svojo individualnost dokazal na nai-nčinkovitejši način.
Mi koroški Slovenci smo del maternega naroda. Politično pa smo pride-jeni Veliki Nemčiji in smo njeni državljani. Morda se premalo zavedamo, da se jo naš kulturni položaj ob postanku •nigoslavije bistveno spremenil. Naša narodna pravica ,je sicer prej in slej v 'okah večinskega naroda in večinski narod ima možnost, da našo narodno-«ulturno rast pospešuje ali ovira. Naša narodna slovenska voija pa se hrani in '‘'epi oh silni kulturnosti maternega naroda Slovenije. Naša življenjska sila •k' del sile vsega slovenskega naroda, pazorno se na nas izpričuje resnica, da f ves narod eno živo bitje z dušo in ‘elesom. In narod kot živo bitje ima to Posebnost, da ga ne more streti nobe-na zunanja sila, dokler je sam poln nlturne volje za življenje.
NAR()D, KI BI UMIRAL BREZ UPOR-
nosti, brez glasnega
vJESTA’ BREZ SKRAJNE POŽRTVOVALNOSTI,
'AK NAROD NI VREDEN NE SOČUTJA NE ŽIVLJENJA.
(Fran Govekar)
Po domovini naoKroé
Naši vojaki-junaki. „Slovenci smo narod vojakov", tako je smel upravičeno ugotavljati govornik na nedavni vojaški proslavi Prosvetne zveze. V potrdilo je navajal visoko število odlikovancev in naglašal slovenski krvni davek padlih junakov. Lahko bi bil segel tudi v zgodovino in nakazal slo venske vojaške vrline v stoletjih, ki
pričajo o slovenski hrabrosti in drzni odločnosti, mogel bi navajati visoki odstotek vojaško sposobnih fantov in mož iz naših vrst povodom vojaških naborov. Tudi bi lahko omenjal postav-nost slovenskih uniformirancev. Pa o slednjem naj govori današnja slika, ki kaže vrlega Plajberžana Gefr. Valentina Waldhauser, pd. Podnarjevega Folta. Slika je z zapadne vojpe fronte in podana v našem tedniku bodi priznanje rojaku in pozdrav vsem našim sinovom v sivi vojaški suknji.
Koroška — lovski raj. „V o 1 k. Be-o b a c h t e r“ prinaša iz Koroške zanimive številke, ki bodo nemara zanimale naše lovce. Strokovnjaki cenijo, da se nahaja v koroških gozdovih do
65.000	srn in v gorah pa kakih 18.000 divjih koz ali gamsov. Srn, zajcev, divjih petelinov, rac in slične male divjačine se letno postreli okroglo iO.OOO komadov. Divjih koz pade letno 2500. Minula zima je precej razredčila male gozdne živali, znatno pa se je razmnožil divji petelin. Orli so redki in strogo zaščiteni.
Koroški urad Kmečke zveze za Južno marko (Landesstelle) je skupno sprejel 13.225 prošenj za razdolžitev oz. za pomoč pri obnovi posestev. Od prosilcev je 12.917 kmetov in 308 najemnikov. Če cenimo število vseh koroških kmetij na 30.000, je torej domala polovica koroških poljedelcev potrebna državne podpore. Koroški razdolžitveni urad je doslej otvoril 5142 razdolžitve-nih obravnav ter pregledal nad 5000 posestev. Do konca leta 1940 je v raz-dolžitvene in obnovitvene svrhe izdal 5 milijonov mark, za rešitev vseh prošenj pa bo potrebnih 9 milijonov mark. Predpriprave za razdolžitev posestev so zelo podrobne, ker je treba upoštevati pravno in gospodarsko stran pre-ali razdolžitve in oceniti gospodarsko donosnost vsakega posestva posebej. Zato bodo dela razdolžitvenega urada trajala še dobrih 5 do 7 let.
Štetje svinj 3. marca. Kmetijski minister je koncem januarja odredil, naj se 3. marca izvede v vsej državi štetje svinj in prašičev. V velemestih štetje odpade.
Nove označke vlakov v državi. S L
februarjem je drž. železniška direkcija uvedla v voznih redih nove označke vlakov in sicer: DmW so D-vlaki z oddelki za vojake, EmW so E-vlaki (br-zovlaki) z vojaškimi oddelki, PmW pa osebni vlaki z oddelki za vojake. Stare označke za splošni promet (FD = D-vlaki na daljši progi, D = D-vlaki, FDt brzovlaki na motorni pogon, E = brzovlaki, P osebni vlaki) so udomačeni in ostanejo naprej v veljavi.
Običajna prenatrpanost poštnih avtobusov je dala prezidentu poštne direkcije povod za poziv vsem osebam, ki potujejo z avtobusi. Odslej imajo osebe, ki se izkažejo s pismenim potrdilom o nujnosti svoje vožnje, prednost pred ostalimi, potniki. Tozadevnim
ukrepom avto-vozačev in kontrolnih uradnikov se je treba pokoriti. Nova pismena potrdila za vožnje se začasno ne izstavljajo. Kdor se lahko posluži železnice ali ima do cilja največ eno uro, naj da prednost drugim, ki se poslužujejo avtobusov na daljši progi.
Fiirnitz — Brnca. Svetopisemske starosti 94 let je umrl v Št. Jobu na novega leta dan Tišlarjev oče Tomaž Tarman. Bil je nad 45 let za mežnarja pri romarski cerkvi Sv. Joba, obhajal je pred leti zlato in dimanteno poroko in zapušča kot očaki starega testamenta obilen rod otrok in vnukov za seboj. — Zanimivo je, da je njegova sorodnica Marija Tarman dočakala istotako visoko starost. Umrla je meseca julija lanskega leta na Brnci in sicer 97 let stara. — Pa je še več takih starcev in stark med nami, ki nosijo stoletja težo na svojih ramah.
Strau — Struga. Dne 30. m. m. smo spremili na zadnji poti 93 letno staro mater Marijo Valentin, vzorno in verno ženo ter zavedno Slovenko. Bila je najstarejša v kapelški fari, pa še do zadnjega Čila in sveža ter je do zadnjega opravljala svoj posel v gospodinjstvu. Ljudstvo jo je visoko spoštovalo zbog njene značajnosti. O tem je pričal tudi njen pogreb. Naj rajnici sveti večna luč, zaostalim njenim izrekamo toplo sočutje!
Bach — Potok. Kakor bi hotela smrt nadomestiti, kar je v minulem letu zamudila, se je v novem letu začela oglašati kar v začetku. Meseca januarja smo imeli 4 pogrebe. — Po dolgi in mučni bolezni so umrli 18. I. stara Po-žarnikova mati, ki so dosegli častitljivo starost 73 let. Rajna mati so'bili globoko verna žena, ki so mnogokrat in radi prihajali v farno, cerkev ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob delavnikih. To jim je bila srčna zadeva. Ob veliki udeležbi smo jih položili na dan sv. Neže k zadnjemu počitku. Rajna mati so bili rodom iz škofiške župnije in so leta 1891 prišli na Požarnikov dom. Kakor vsaka mater, so morali sprejeti marsiktero grenko kapljico, a globoka vernost jih je držala pokonci tudi ob uri nesreče. Naj se spočijejo zdaj od truda življenja in naj jim bo Jezus bogati plačnik. Naj počivajo v božjem miru!
Niederdorfl — Spodnja Vesca. Nihče ni mogel prav verjeti, ko se je 20. I. po celi župniji raznesla žalostna vest, da stare Šuštarjeve mame ni več med živimi. Ni še dolgo od tega, ko so bili še zdravi in veseli v Bilčovsu pri sveti maši, kar jih je zavratna bolezen vrgla na bolniško postelj. Komaj 14 dni so ležali bolni in vsak je pričakoval, da bodo kmalu spet okrevali. Pa Bog je drugače sklenil. Iz srede številne družine jih je smrt nemilo zgrabila in položila na mrtvaški oder. Za njimi žalujejo številni otroci, izmed katerih živijo trije v Ljubljani. Tem naj velja naše posebno sožalje, ker jim ni bilo mogoče, da bi se udeležili maternega pogreba. Rajna mati so bili delavna in po-strežljiva žena. Kjer so le mogli, so pomagali drugim in bili vedno veselega značaja. Pred vojno so vsako leto pohiteli k svojim otrokom v Ljubljano, da so se med njimi malo razvedrili in pomagali pri domačem delu. Umrli so dobro pripravljeni in so tako bili vsem v najboljši zgled. Celi Šuštarjevi družini naj bo izraženo iskreno sožalje in naj vsi blago mater ohranijo v najboljšem spominu. Na domu in na grobu so jim domači pevci pod vodstvom Folti-ja Kapus zapeli v slovo. Naj jim bo domača zemljica lahka!
Keutschach — Hodiše. Dne 28. p. m. smo ob veliki udeležbi spremili na zadnji poti Kranjčevo mater iz Dvorca. Rajna mati je dosegla lepo starost 82 let. Celih 37 let, odkar je postala vdova, je s sinom sama upravljala lepo Kranjčevo kmetijo. Bila je vzorna katoličanka in tudi svojega naroda se ni nikdar sramovala. Nadvse je ljubila slovensko petje. Za dolgoletno članstvo pri slov. kult. društvu „Zvezda‘‘ so s,e ji društveni pevci oddolžili z žalostin-kami na domu in ob odprtem grobu. Bodi ji večni pokoj, zaostalim izrekamo naše najtoplejše sožalje!
Muschkau — Muškava. Stari morajo umreti, mladi pa morejo, ta pregovor
se je uresničil pri Muškovniku. Pred dobrim mesecem je Bog zakon Jakoba in Cilke Maierhofer blagoslovil z dvojčki. Pa je bila božja volja, da jih je poklical Bog, ko so komaj zaživeli, v boljšo večnost. Tako sta odhitela kot angelca k Jezusu in so jima bile prihranjene grenkosti življenja. Malo Cilko smo položili 3. I. v Velinjivasi v zemljo, bratca Jakoba pa 28. I. Žalostnim staršem naše sožalje!
Naše gospodarstvo
Mladina, ostani na grudi!
Nedavno še je časopisje polnilo svoje stolpce s tožbo o naraščajočem begu z dežele v mesta in predmestja. In je imelo prav, le, da tožbe niso mnogo zalegle. Kmet je ostajal v senci starega sveta, zapravili so mu njegovo čast in mu jemali veselje do dela na zemlji. Šele v zadnjem času je — tudi po državnih odredbah, ki zabranjujejo beg z dežele — dotok v mesta in predmestja pričel pojemati in je v nekaterih krajih docela izostal. V zdravem podeželskem ljudstvu se vrši nek miselni prevrat, ki je v svojih koreninah zdrav in koristen.
Ljudstvo spoznava solidnost kmetovanja na zemlji. Biti kmet je pač naj-solidnejši in tudi najvarnejši gospodarski posel, hkrati pa najlepši življenjski poklic za tistega, ki je kmetovanje doživel kedaj tudi iz njegove bogate vsebine. Rokodelstvo in obrt sta častivredna poklica in imata še vedno trden fun-dament. Rokodelci in obrtniki sicer o-bičajno ne obogatijo — vsaj ne rednim potom — as svojo pridnostjo in vestnostjo si ustvarijo mirno in varno življenje v znosnih razmerah. Vendar je njihovo delo precej enostransko in v nekaterih panogah niti lahko niti lepo. Kaj šele delo v industriji! Tod je še več enostranosti, mehanike in šablone in zato industrijski delavci nikdar niso v resnici srečni ljudje. Ni slučaj, da so baš tovarne prečesto izhodišča raznih prevratov in nemirov. Delo v trgovini je često pestro in morda celo prijetno, a notranje človeka ne zadovolji. Pisarna je suhoparna in mladega človeka prerada le ubija in muči.
Najnaravnejši poklic je kmet. Kmečko delo je polno sprememb, vedno je v zvezi z življenjem in je samo življenje, zahteva krepkih rok in zdravega duha, a pušča ljudem njihovo vedrino in notranje zadovoljstvo. Seve, tudi kmet in uprav kmet mora biti trd in vztrajen, a duh mu ostaja zdrav in svež. Pravemu kmetu je njegovo delo vedno hkrati razvedrilo in četudi mu maže roke in obraz. Sredi božje narave je njegova delavnica, vsako leto prinaša brstje in cvetje in sadje, vsak gib ima svojo vsebino, vsaR opravek, in bodisi še tako skromen, je v neposredni zvezi z žitjem in bitjem narave. Za lepote željno oko ima kmečko delo nebroj u-tehe in radosti, ker je narava pravi mojster lepotičenja in krasote.
Včeraj še bi vsak slavospev kmečkega poklica zavračali z nevoljo, ker nam je bil pogled uprt v veliki svet in je naš sluh le predobro sledil vabljivim klicem zapeljivega mesta in predmestja. Danes gledamo na delo in predvsem na kmetovo delo z drugimi očmi, ker se nam odpirajo za njegovo bogato vsebino in še, ker vemo'ceniti sigurnost kmečkega gospodarstva:
Zato, podeželska mladina, ostani na grudi svojih očetov! Kmetovanje te bo notranje zadovoljilo, ohranjalo ti bo zdravje telesa in duha, množilo bo tvoje veselje nad življenjem. Sredi žive narave in ustvarjajočega dela boš ohranjala otroško vero v Stvarnika in Gospodarja in iz te vere boš lahko verovala, da je svet velik in lep in da so ljudje na tem svetu dobri in pošteni. V tej veri boš zmagovala! radi predvsem osebam, katere rabijo
Kako je z obuvalom za podeželje.______
Usnjato obuvalo se sme kupovati samo proti nakaznicam, ki jih izstavljajo u-delovne čevlje za svoje poklicno delo. Nakaznice so potrebne za čevlje z usnjatimi, gumijevimi in lesenimi podplati. Brez nakaznic se morejo kupiti coklje, če njihov gornji del ni iz novega usnja, in drugi slični tkaninasti črevlji.
Drž. podpore za saditev drevesc. —
— Kmetijski minister je odredil, da se
Po strelu naoKoli
bodo podpore za saditev sadnih drevesc dovoljevale tudi v tekočem letu. Vendar mora, kdor reflektira na pomoč, vsaditi vsaj 25 visokih ali 50 nizkih drevesc. Hkrati mora dokazati, da je drevesca dobavil iz drevesnice, ki je od države oz. kmečke zveze za prodajo legitimirana, in da se je držal navodil, ki jih je za pripravo novih sadovnjakov izdala dež. kmečka zveza. Navodila imajo na razpolago okrajni kmečki vodje.
Kruh bodi svet! — So bili časi, ko je podeželje ponekod zametavalo črni kruh in si želelo belega. Črni je bil dober komaj za posle in berače. Pa so kmetije, kjer je domači kruh trajno v visoki časti. V kruhu vidi in prikliče gospodinja blagoslov svojega in družinskega dela in je neizprosna v tem, da vsi njeni spoštujejo kruh kot največji božji dar. Ta gospodinja ve, da se je s kruhom pričelo kmetovanje in da se bo s kruhom tudi končalo. Kruh stoji v začetku človeške in kmetove zgodovine.
Tudi preureditvi gospodinjstev je
dež. kmečka zveza Južne marke v minulem letu posvetila dokaj pozornosti. Predvsem si je prizadevala, da udomači vaške perilnice. 220 domovom je o-mogočila napravo hišnega vodovoda, dovolila ie podporo za preureditev 1205 jedilnih shramb in kleti. V 1354 slučajih ie podprla uvedbo štedilnikov in bolj praktično ureditev kuhinj. Za-početo delo bo v novem letu nadaljevala.
Ali smemo saditi tobak, — Postava dovoljuie saditev tobaka za lastne potrebe Čim listi tobačnih rastlin ovene-io. iih na zračnem prostoru sušimo, suhe pa v škafu ali zaboiu puščamo, da se okisajo. Če postaja temperatura v škafu ali zaboju previsoka, bomo liste obrnili. Po 3 ali 4 tednih zalijemo z vodo. kateri smo pridiali enoodstotne potaše. Po dveh tednih vodo odlijemo in liste sušimo. Za pipo tobak nekoliko omočimo in v dolžini razrežemo.
Kako dolgo naj ie krava v hlevu. —
Ponekod se je med živinorejci uveljavilo pravilo, naj ostaja krava v hlevu do sedem let. vrže naj tri do štiri teleta, potem pa mora iz hleva Za dobljeno 'svoto breje junice ali molznice ne dobimo in treba je običajno primakniti iz lastnega žepa. Prodaji ie navadno krivo to, ker nismo več pri kravi zadovoljni s količino dnevno namolžene^a mleka ali na se bojimo, da od nie ne bomo več dobili zdravih telet. Strokovnjaki pa so sedaj mnenja, naj dobre krave, molznice in teletnice, čim dalje ohranjamo. Rajši se bolj brigajmo za primerno krmo in umno molžo, zdravimo predvsem vneta vimena in skušajmo živali ohraniti v hlevu do njihovega desetega in dvanajstega leta.
Kdor vprega govedo, si koristi. Konj je potraten in za premnoge kmetije nerentabilen. Čim starejši postaja, tem izbirčneiši je pri krmi in izgubi ob koncu domala vso vrednost. Zato si je mnog gospodar v zadnjih letih nabavil vole in ie privadil vožnji tudi krave. Njegove izkušnje z govedom kot vprežno živino so vsaj doslej kar najbolj ugodne. Živali postane io vsled gibanja na prostem bolj odporne in ne izgubi io ne na teži in ne na mleku, če jih gospodar z vožnio preveč ne utruja.
Teleta tudi v zimi na tekališče. Kdor hoče imeti utrjene živali, bo z utrjevanjem pričel že zgodaj. Pravi živinorejci daieio teletom že po tretjem njihovem tednu košček zlate prostosti v svežem zraku. Polahno jih privadijo mrazu in to dotlej, da prenesejo tudi najhujšo zmrzlino, sneg in vihar. Bodisi da iih ženejo h potoku ali studencu ali kam k skednju, kjer dobijo živali v senu ali ovseni slami nekaj priboljška. Čim je žival dosegla pol leta, je gibanje v svežem zraku zanjo nujno zdravstveno potrebno.
Vlažne hleve osušimo, Če večkrat potrosimo po tleh, hodnikih, po oknih in sploh, kjer moremo, živega apna. Ker neugašeno apno vpija obilo vode (en del do 30 delov), bomo kmalu začutili, da je zrak v hlevu bolj suh in čist. Ako apno redno trosimo, se bodo sčasoma osušile tudi stene in strop. Če imamo meh, poprašimo z apnom tudi stene in strop, pa bo hlev kmalu suh in topel.
Ob reki Amaconki.
Ob ekvatorju rastejo neizmérne množine rastlin, ki pokrivajo; tamkajšnje kraje z neprodirnimi pragozdovi. V teh pragozdovih so odkrili ob največji reki sveta ob Amaconskem veletoku v Južni Ameriki neizmerno koristno drevo, iz katerega se cedi gumi. Od tam so prenesli seme gumijevih dreves v vročo Indijo, na otok Cejlon in na Malajske otoke. Ker je tam ravno tako vroče in vlažno, kakor v Južni Ameriki, so posekali velike dele tamkajšnjih pragozdov ter posadili v jase sadike gumijevih dreves. To je bilo sila težavno delo. A skromni kitajski in indijski delavci so potrpežljivo prenašali napore, ki bi jim belci ne bili nikdar kos. In tako je dobila južna Azija največje nasade gumijevih dreves, kjer je zaposleno na milione delavcev.
Najvažnejše delo, ki ga delavci o-pravljajo na gumijevih plantažah, je nabiranje gumijevega soka. Z noži zarežejo navpično v deblu žleb, do njega pa od obeh strani v poševni smeri mnogo manjših žlebičev. Na spodnjem koncu žleba pritrdijo na drevo kupico, v katero teče iz drevesa dragoceni gumijev sok. Polne skodelice odnašajo v skladišče. Tam prilijejo gumijevemu soku, ki ima mlečno barvo, nekoliko kisline in sedaj se zgodi podobno kakor našemu mleku, da se namreč nekoliko zasiri. Nato stisnejo iz njega v posebnih stiskalnicah vodo, ga nekoliko časa sušijo in končno v dimu celo okadijo. Takega pošljejo v tovarne in v vse dete sveta.
Neizmerno povečanje zahtev po gumiju zaradi milijonov novih avtomobilov je vzrok, da se gumijevi nasadi silno širijo v Aziji. Vedno nove kraje trebijo sredi divjih pragozdov, da zadostijo klicem velikih narodov, ki porabljajo gumi za raznovrstne predmete. Ža to delo je treba pogumnih in vztrajnih ljudi. Zaradi strašne vročine in vlage grozijo delavcem razne bolezni, predvsem mrzlica. Pri delu jih stalno ogrožajo divje zveri džungle. Med temi je najbolj nevaren tiger. Med delavci je tudi mnogo Malajcev. Ti se tigrov najbolj bojijo in so zelo vraževerni. Uverjeni so, da tiger ne napade človeka, ki ga gleda v obraz. Da bi bili pri delu bolj varni, si obešajo maske na hrbet in so prepričani, da jih tiger ne bo napadel. Kljub temu se te pre-mnogokrat zgodi, da se raztegne iz nasadov naenkrat grozen krik in nato rjovenje tigra, ki je pograbil ubogega Malajca — kljub njegovi maski. Tako ste med gumijev sok pomeša včasih tudi dragocenejši krvavi sok človeka. Koliko truda in znoja tepi na njem, preden pride v naše roke kot izvršen lep izdelek: žoga, plašč za kolo, galo-še, snežke, telovadni čevlji, električni izolator, gramofonska plošča in tisoč drugih reči, ki nas zabavajo ali pa nam koristijo.
Najbogatejši mož na svetu je avtomobilski kralj Henry Ford. Ford je kmečki sin. Kot 17 leten mladenič je zapustil očetovo hišo in se šel učit za mehanika. Ko je bil star 27 tet, je bil nastavljen kot elektromehanik pri električni družbi v Detroitu in je zaslužil 45 dolarjev mesečno. Tridesetleten je delal v neki tovarni za avtomobile na Angleškem. Tej firmi je tudi prodal svoj prvi avtomobil za 200 dolarjev. Nato pa se je osamosvojil. Njegovo podjetje je značelo v Ameriki kmalu u-spevati, postajalo je vedno večje in uglednejše in leta 1937. so slavite Fordove tovarne prodajo 25 milijonov avtomobilov.
Ob ekvatorju. Če si mislimo zarisano ravno sredino med severnim in južnim tečajem naše zemlje, dobimo velikanski krog, ki kakor pas oklepa zemeljsko kroglo in ga imenujemo ravnik ali ekvator. Zemljo deli na dva enaka dda. Ob njem so najbolj vroči kraji na svetu. Posebnost teh krajev pa je, da tam tudi največ dežuje in dežuje v prav vseh letnih časih tako silno, da 'si teh nalivov niti predstavljati ne moremo. Tam v vročih deželah južne Amerike, srednje Afrike in na otokih južne Afrike dežuje tako, da se ne ubraniš dežja ne
z dežnikom ne s plaščem. Ali- se skrij ali pa te premoči topla voda do kože. Nalivi so skoraj vedno zvezani s hudimi nevihtami, ki se po svoji strahoti in po neštevilnih bliskih tudi ne dajo primerjati z našimi. Tukaj more opravljati težja dela le domačin. Tukaj uspeva bujno rastlinstvo in v tamkajšnjih pragozdovih najdemo neizmerna bogastva.
Ameriška vlada je glasom izjave državnega tajnika Wellesa prepoved izvoza letal iz Amerike v Rusijo zopet ukinila. Ta prepoved je stopila v veljavo za časa rusko-finske vojne.
Potres v Šibeniku. Preteklo sredo zjutraj so čutili v Šibeniku v Dalmaciji hud potresni sunek. Tudi v okoliških vaseh so čutili potres. Potres je poškodoval več zgradb.
Grška trgovska mornarica. Grčija je skoraj od vseh strani obdana od morja, zato je razumljivo, da so Grki predvsem pomorščaki. Imajo razmeroma tudi zelo močno trgovsko brodovje s skupno nosilnostjo 1 in pol milijona ton.
40 ton težkega kita, so nedavno ujeli ribiči na urugvajski obali. Največji kit, ki so ga dosedaj merili in tehtali pa je bil še mnogo težji, bil je dolg 27 m in je tehtal nič manj ko 122.000 kil, kar je toliko, kot znaša teža 36 slonov.
Egipčan Said Ghasi je menda največji človek na svetu. Visok je dva metra, 94 cm 64 mm. Pred teti mu je kralj podaril posebno posteljo.
Verhojansk je najbolj mrzel kraj na svetu. Te dni je vladal v severni Aziji izreden mraz. Najnižja temperatura je bila v Sibiriji. V majhnem mestu Ver-hojansku je bil najhujši mraz. Toplomer je kazal 76 stopinj pod ničlo.
Finci bodo postavili spomenik Nur-miju. Nurmija lahko imenujemo — vsaj do sedaj — najboljšega tekača vseh narodov in vseh časov. Kjer se je pokazal Nurmi, je bila povsod prava senzacija. Po njem je njegova domovina znana po vsem svetu. Sedaj mu bodo postavili v zahvalo za njegove nastope na olimpijskem stadionu v Helsinkih spomenik.
Zagrebško bogoslovje je zgorelo.
V zagrebškem bogoslovju je 20. m. m. izbruhnil požar, ki je uničil velik del poslopja. Škoda je zelo visoka. Gašenju so prisostvovali minister Torbar, župan in pomožni škof. Poslopje je bilo zavarovano. Vzrok požara ni znan.
Človek in žival.
Resnična zgodbica iz Rusije.
Nek ruski grof, ki je slovel po svoji gostoljubnosti in tudi preudarnosti, je nekoč povabil svoje prijatelje na pojedino, za katero je imel pripravljeno posebno presenečenje. Služabniki so dvorano razkošno okrasili, na mizo pa na grofov ukaz pred vsakim sedežem postavili polič sladkega, kipečega vina. Gostje so že bili polnoštevilno zbrani in so žareli radosti, da se bodo spet enkrat dobro najedli in napili, ko vstopi gostitelj. Po stari navadi jim izreče dobrodošlico, h koncu govora pa dostavi to: „Namenil sem se, dragi gostje, da vam s pijačo postrežem na dvojen način. Vsak sme prosto izbirati, ali bo pil, kakor pijejo krave, ali pa kakor človek. Vsak izmed vas sme prostodušno izbirati med kravjim ali človekovim pitjem !“ Grof se je š-e tiho nasmehnil, po dvorani pa je završalo glasno pritrjevanje nenavadni gospodarjevi domislici in v par trenutkih je dvorana vpila enoglasno: ,,Po kravje, po kravje ga bomo pili!" Grof se je rahlo namuznil in gostom velel, da jim hoče ustreči. Gostje so, meneč, da bodo služabniki sedaj nosili vino kar v škafih, v dušku izpraznili poliče in na-migavali služabnikom, naj se čimprej spet zganejo. A, glej! Sluge so stali kakor prikovani in se niso zmenili ne za klice in ne za pritrkavanje gostov s poliči. Razočarani so se ozirali naokoli in najkorajžnejši med njimi je stopil do gospodarja in ga dobrodušno vprašal, zakaj se z njimi šali, ko pa jim je obljubil, da ga bodo pili po kravje. Grof je vprašanje pričakoval, dobrohotno se je nasmehnil, vstal in mirno vprašal: „Ali niste, dragi prija-
telji, izrazili željo, da hočete piti po kravje?" Dvorana je glasno zabučala: „Ja!" Nato grof pesno nadaljuje: ,,Zato sem dal vsakemu izmed vas prinesti mero pijače, ki popolnoma zadostuje zmernemu človeku. Tudi krava, četudi je neumna žival, nikdar ne pije preko svoje mere in odkloni pijačo, če ni več žejna. Vi ste hoteli piti po kravje. Če bi hoteli piti „po človeško", bi vam moji sluge znosili cele škafe na mizo. Razumni človek namreč nima nobene mere pri vinu. To j,e razlika med neumno živaljo in kraljem stvarstva". — Gostje so strme poslušali, mnogi so zardeli od sramu, nekateri se opravičevali, vsi pa so morali pri sebi pritrditi duhoviti grofovi domislici.
Smeh je zdrav
Ubogljivost. — Mati se vozi s štiriletno Mimico v vlaku. Nasproti jima sedi dama s pobarvanimi ustmi in rdeče lakiranimi nohti. Mimica se nad njo vznemiri in glasno vprašuje mamico, zakaj si gospa nasproti barva ustnice in nohte. Mama v zadregi molči m domov grede razlaga hčerkici: ,,0 tujih ljudeh smeš govoriti samo doma!" — Par dni navrh sta mama in mala spet v vlaku in Mimica slučajno opazi v vozu moderno oblečeno gospo. Vsa radovedna stiska ustnice in končno pokaže s prstom na tujko in pravi mami: ,,0 tej pa bova doma govorili, mamica, kaj ne?"
Je najbrže res. — Malo Tinko sprašuje oče, kako ji gre v šoli: „In kaj znaš v šoli najbolj povedati?" — Tinka: „Ne vem!" — Oče je moral hudo-mušnici pritrditi.
Častihlepnost. — Gospodar:	,,Celo
leto mi že dolgujete stanarino. Moje potrpežljivosti je konec, stanovanje boste zapustili!" — Najemnik: „Kaj? Da bi šel iz hiše, ne da bi plačal? Nikoli!"
Živinski trgovec. — Stari Miha je živinski prekupčevalec. Nedavno je bil v Celovcu in ker ni več dosegel vlaka, je brzojavil domov: „Pridem jutri. Zadnji vlak bikov ni sprejemal".
Dobesedno je povedal. — Pepček prijoka domov in potoži očetu: „Da-nes me je učitelj zate natepel". — „Kaj, zame te je natepel?" — „Včeraj sem te vprašal, kako velik je milijon in ti si mi dejal: tristo medvedov, to je pa veliko!" — ,,No in . . .?“ — ,,Tako sem povedal učitelju, ko me je danes vprašal".
Neroda. — Avtomobilist je povozil petelina in se oprošča gospodarju: ,,Ne zamerite očka! Petelina vam bom dobro nadomestil!" — Kmetič: „Le ne govorite preveč! Imam namreč 14 kokoši!'
Razstreseni profesor. — Profesor pride na pošto in naroči znamko za 12 pfenigov. Uradnica mu znamko izroči, a profesor: ,,Koliko pa stane, prosim?"
Sumljiv posel. — Jaka: ,,Cene, kakšen posel imaš v zimi?" — Cene: ,,lz krompirja delam alkohol." — Jaka: „Odkdaj pa se razumeš na kemijo?" — Cene: „Kakšno kemijo? Krompir kradem pri kmetih, ga prodajam in za izkupiček kupujem žganje."
Inserat. Očetu Grogi se je izgubil njegov pes Kastor. Kljub trudu ga ni mogel izslediti. Sosed Marka mu svetuje: „Daj v tednik inserat za psom!" — „Čemu, saj Kastor ne zna brati?"
Otroška usta. — Marjetica opazuje mamo, ki pripravlja vrtne grede Mama gnoji. „Ti, mama?" — „Kaj pa, Marjetica?". — „Sedaj pa vem, zakaj rožice rastejo." — „Zakaj?“ —'„Zato, ker hočejo hitro iz gnoja".
Resnična dogodivščina. — Petru Cvanderju v Hodišah so srne pospra vile ajdo. Korajžno gre mož s palico v Vetrinj in potrka na vrata pisarne bratov Mooro. Znotraj se nekdo oglasi: „Wer ist drauBen?" — Cvander odgovarja zunaj: „Peter Cvander da, komen se pertožen, die rehel alte Haden potresen — zahlen oder schieBen!" —
Cvander je takoj dobil zahtevani denar.
Urednik: Dkftn. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt Achatzelgasse7. — Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17. veljavna je inseratna tarifa 2.