GLASILO KULTURNO PROSVETNEGA ERUSTVA SLOVENSKI EOM SLOVENSKI DOM vi^lMi. » NAS DRUGI DOM Prav vsi smo se že vsaj kdaj v življenju znašli v hudi zadregi, ko smo morali rojaku iz Slovenije pojasnjevati, kako je biti Slovenec na tujem. Kako je živeti v državi, kije lahko še tako ljubezniva domača prijetna kjer so tvoja preteklost, sedanjost in prihodnost, pa vendar v državi, ki ni matična domovina in rodna gruda tvojih slovenskih korenin, kjer so Slovenci manjšina in kjer je materinščina omejena s krogom tvoje družine, prijateljev. Besed s katerimi bi pojasnili globoko notranjo vez, močna domoljubna čustva občutdi pripadnosti slovenstvu, kaj hitro zmanjka Med seboj se zlahka razumemo. Tudi, če kakšna misel ni izgovorjena. Težje je, če je treba misli oblikovati v pojasnila rojaku ki naše izkušnje nima. Še odgovore na veliko lažja vprašanja denimo - kaj nam pomeni članstvo v slovenskem društvu, je včasih težko najti. Pred dnevi je neutrudna članica Slovenskega doma iz Zagreba obiskovalcema iz Slovenije pojasnjevala zakaj trdno verjame v poslanstvo najstarejšega slovenskega društva na Hrvaškem. Tukaj se srečujemo, družimo in pogovarjamo. Pogovarjamo se po domače, po slovensko. Tudi pojemo po domače, po slovensko. Pa slovenske knjige imamo tu. In časopise. Povedano drugače: slovensko društvo je neposredna vez z jezikom in kulturo prednikov. In zagotovilo, da bosta jezik in kultura slovenske domovine obstala. Zato je razumljivo, da smo v slovenskih društvih na Hrvaškem tudi letos spoštljivo proslavili slovenski kulturni praznik. Prešernov dan Če nekatere državne praznike komajda opazimo in bi morda kar švignili mimo nas, če nas nanje ne bi spomnile izobešene zastave ali pa dela prosti dnevi, to nikakor ie velja za praznik slovenske kulture. V različnih krajih po Hrvaški smo ga proslavili različno, a iskreno, od srca. Pa najsibo s skibno pripravlja-nim in domišljenim programom ali pa skromno, s spontanimi recitacij ani iz šolske pesmarice. Tudi o tempišemov tokratni številki Novega odmeva. Glasila ki bo letos praznovalo prvi okrogli jubilej, 10. rojstni dan! Glasila v katerega lahko zapišemo tudi vse tiste misli in občutja slovenstva ki jih je včasih tako težko izgovoriti. Naslovnica: avtor fotografije Marija Braut Dr 'ržavni praznik, s katerim Republika Slovenija vsako leto 26. decenbra zaznamije obletnico uspešnega plebiscita je leta 2005 dobil novo ime: dan samostojnosti in enotnosti (prej se je imenoval dan samostojnosti). Ta praznik smo v Slovenskem domu proslavili 10. januaija skupaj z veleposlaništvo Republike Slovenije. Sprejem sta pripravila novi veleposlanik Andrej Orožen Adamič in njegova soproga. Povabilu so se med drugimi odzvali župan mesta Zagreba Milan Bandič, predsednik Sveta za nacionalne manjšine Aleksander Tolnauer, predsednik Koordinacije nacionalnih manj šin mesta Zagreba David Di Orlovič in predsedniki slovenskih društev z Reke, iz Lovrana Pulja in Dubrovnika Novi slovenski veleposlanik je uvodoma poudaril, da so vrata veleposlaništva odprta vsakomur ki potrebuje pomoč. Franc Straiek — • • ••••••• ¿Slovenski domje že tradicionalno proslavil slovenski kulturni praznik. 8. februarja je bila slovesna prireditev z bogatim kulturnim programom. Poleg številnih članov Slovenskega doma so na proslavo prišli tudi gosti s slovenskega veleposlaništva in predstavniki javnega in kulturnega življenja mesta Zagreba Po hrvaški in slovenski himni je veleposlanik dr. Milan Orožen Adamič spregovoril o življenju dr. Franceta Prešerna in njegovem rojstnem kraju Vibi. Čustveni govor je Menil z mislijo, da bi bila lahko Prešernova Zdravljica ki je himna Republike Slovenije, po svoji vsebini in kakovosti tudi himna Evrcpe. Sledil je kulurni program, ki je po navdušil navzoče. Mezzcsopranistka Dina Rihovski je ob klavirski spremljavi Klare Matjan zapela tri pesmi: Kam (H. \6-larič in F. Gestrin), Dekliški vzdih (H. Vola-rič in F. Gestrin) in Nezakonska mati (Kanilo Matek in F. Prešeren). Trio Slovenka ki ga sestavljajo Max Peter na liannoniki, Miroslav Sente naklarinetu in Goran Gorše na marimbi in tolkalih slovesnost popestril z venčkom slovenskih narodnih pesmi - Na planincah Jaz pa ti. Moj očka ma konjička dva in Mi se mamo radi. Nagrajeni so bili z burnim ploskanj era Na koncu smo si ogledali zanimiv dokumeitarni film režiserke Maje Weis Pod Prešernovo glavo. Druženje, pesemin veselje je trajalo dolgo v zagrebško noč. Mroslava-Maria Bahun SLOVENSKI DOM SQ BEÜW NAŠ DRUGI DOM t/p, ' pravni odbor Slovenskega doma je 2. novembra obravnaval dve temi: uresničevanje programa do konca leta 2005 in načrtovanje dejavnosti za leto 2006 v skladu z razpisom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predsednik društva Darko Sonc je naštel nalo- ge, ki jih je treba izpeljati do konca leta in za katere so že zagotovljena sredstva (nova številka Novega odmera festival slovenskega filma, posvet o manjšini, proslava dneva samostojnosti in enotnosti, seja Sveta slovenske nacionalne manjšine Mesta Zigrcb in - če bo dopuščal čas - tudi seji Sveta Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in Vseslovenske koordinacije Republike Hrvaške). Projekte in programe, ki jih načrtujemo za leto 2006, je treba prijaviti že v začetku decembra. Podrobna na- 22 <. oktobra je naš mešani pevski zbor obiskal Slovence v Šibeni-ku in jim obogatil slovesnost ob 5. obletnici ustanovitve ženske pevske skupine Prešernovke, ki deluje v Slovenskem kulturnem društvu Dr. France Prešerenv Šibeniku. Konccrt je potekal v Katoliškem domu in je bil darilo mestu Šibeniku. Poleg našega zbora, ki mu je dirigiral Franc Kene, so nastopili še kulturno društvo Šibenske šuštine, etno igralnica mestnega vrtca Balarin, Andrea Radovič, učenka osnovne glasbene šole Ivana Lukačiča in ženski zbor, zaradi katerega smo se zbrali, Prešernovke. Prešernovke so pod taktirko zborovodje Mare Brčič zapele šest skladb, sledil je nastop otroške skupine, Andrea Radovič je zaigrala Humoresko Antonina Dvor/aka. naš zbor je zapel sedem skladb, člani društva Šibenske šuštine so izvedli Šibensko kolo, program pa so sklenile Prešernovke. Slavonostni govornik je bil slovenski veleposlanik Peter Andrej Bekeš, kije slovenskemu društvu v Šibeniku čestital zadosed-nje delo in mu zaželel še veliko uspehov. Po prireditvi smo nekaj prigriznili, pokranijali s člani šibeniškega društva in povabljenci, nato pa odšli na sedež društva kjer nas je čakalo veliko dobrot. Naj povemše, da so nas že ob prihodu v Šibenik v društvu pričakali s pojedino iz slovenskih indalmatinskih jedi. Našlo seje zavsa-kogar nekaj - izbirali smo med kislim zeljem s kranjskimi klobasami in vodila za prij avo na razpis bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu zagotovil na posebnem sestanku kar je upravni odbor ocenil za zelo dobro zamisel, ki bo prispevala k boljšemu delu na tem izjemno pomembnem področju Upravni odber seje še zadnjič v letu 2005 sešel 28. ckccmbra. Na-zeči so bili tudi člani nadzornega odbora Ker je seja potekala v novoletno okrašeni knjižnici, je bilo vzdušje kar praznično. Tudi razprava je bila temu pniremo poglobljena Os\c/ili smo spomin na kakovostno in pestro kul- turno in prosvetno dejavnost v društvu Ugotovitev, daso bili programi uspešno izvedeni smo občutili kot nagrado za vlažen trud Upravni odbor je sprejel tudi dve odločitvi: društvo bo kupilo ustrezno tehnično opremo za prenos zvoka na filmsko platno, saj je Mateja Hotujac končala snemanje kratkometražnega filma Ljubo doma kdorgaima Drugi sklep paje, da bocb članice inčlani pevskega /bora dobili nove obleke za slovesne nastope; obleke naj bi se po barvi, kroju in s prišitki navezovale na Slovenijo. Franc Strošek rižoto z morskimi sadeži, pili smo odlično dalmatinsko vino in se sladkali z domačimi sladicami. Po veselem druženju pesmi in plesu smo odšli v Medeno, kjer smo prespali. Naslednji dan smo si ogledali krasno katedralo v Šibeniku nato pa obiskali slapove Krke, Iger smo se sprejaliali ob reki, uživali v čudovitem razgledu in se nadiliali svežega zraka. Po kosilu smo se odpravili domov. Na poti smo se ustavili pri Skradu, kjer smo še zadnjič videli maje in posneli nekaj fotografij, nato pa odšli proti cilju -v Zagreb. Miroslava Maria Bahun 19 . oktobra je bila v Slovenskem domu odprta razstava Maribor nekoč in danes Smiljana Pušenjaka. Pušenjak je znan mariborski foto-reportet ki je že od študentskih let (1955) nekako povezan z Zagrebom Med drugim je aktiven član Fotokluba Maribor, ki je v vrhu slovenske umetniške fotografije. Rodil se je leta 1935 v Onnožu od leta pa 1945 živi in dela v Mariboru. Med študijem na Pravni fakulteti v Ljubljani je kot tajnik takratnega Akademskega kluba Maribor (MAK) aktivno sodeloval tudi s člani Slovenskega doma. Takratni slovenski študenti v Zagps-bu, zlasti mariborski, so z ljubljanskimi prirejali redna najrazličnejša srečanja. Zanimivo seje Mo znova prepričati, zdsaj je Miri bor eno najlepših mest v Sloveniji: z juga ga obdaja zeleno Pohorje, s severa vinorodni griči s Kozjakom, zahod in vzhod pa povezuje mima mogočna reka Drava Posebej zanimivo je bilo primerjati današnjo podobo ulic in tigov z njihovimi fotografijami, ki so nastale pred leti. Videli smo, kako se je Maribor spreminjal. Razstava je pritegnila več znanih posameznikov (Josip Marotti, To-mislav Neralič, Marija Braut in Prerad Detiček), ki so si z nostalgijo ogledali prekrasne fotografije, prišli pa so tudi številni drugi Mariborčani. Polom Jurinič SLOVENSKI DOM vi^lMi. » NAS DRUGI DOM V cerkvi Imena Marijinega v Dobovije bila 4. decenbra že 21. revija odraslih cerkvenih pevskih zborov. Prireditev je potekala pod motom Naj pesem slavi Kristusa kralja Na povabilo župnije Dobova in kulturnega društva Zvezda izDobo-ve seje srečanja udeležil tudi duhovni pevski zbor Anton Martin Slomšek. Polegnašega zbora je sodelovalo enajst zborov iz Slovenije, in sicer iz župnij Sv. Rupert - Videm ob Savi, Koprivnica Čatež ob Savi, Cerklje ob Krki, Leskovec pri Krškem Raka Trstenik, Šenčur. Naš pevski zbor je pod taktirko in ob orgelski spremljavi zborovodje Vinka Glasnoviča zapel Tiho moli cerkev vsa (Lojze Mav) in Svet-blagoslovljen (Vinko Gasnovič). Program so povezovali učenci Osnovne šole Dobova. Na končuje vseh 200 udeležencev zapelo himno srečanj Najlepšo pesem zapojmo Devici Ceciliji (Vinko Vodopivec) in Marija skoz življenje. Kdor poje, dvakrat mdi. Po končani reviji je bilo v domu upokojencev družabno srečanje z bogito pogostitvijo. Družili smo se spontano, ob pesmi tako kot se znamo družiti le Slovenci. Iz Dobove smo odšli z lepimi vtisi. Srečno, vidimo se spet naslednje leto. Leto 2005 smo končali z mašo na Štefanovo (26. decembra), skupaj s patrom Romanom ki nam največkrat podari svete maši. Zelo mm je žal, lcr po mašah vedno hiti na vlak in ne pride na druženje v Slovenski dom Za konec še nekaj statistike iz leta 2005. Niš pevski /bor je imel 39 vaj. Peli smo pri 18 mašah v Zagrebu in nastopali na dobovskipevski reviji. Dvakrat smo romali v Slovenijo, in sicer v Solčavo in Krško, kjer smo prav tako peli pri mašah. Maše v slovenskemjeziku so v Zagrebu vodili p. Rom an Moto re (petkrat), Janez Turinek (štirikrat), dekan Anton Trpin (trikrat) in Metod Oblak (trikrat), po enkrat pa Robert Smodiš, Mtja Markovič in Janez Kohak (novomašnik). Za lepo božično in novoletno voščilo se zahvaljujemo ljubljanskem nadškofa in metropolitu Alojzu Uranu. Tudi duhovna sekcija in zbor A.M.Slomšek Slovenskega doma v Zagrebu sta voščila nadškofa. V letu 2006 smo z rednimi petkovimi pevskimi vajami začeli 13. januarja. Januarja smo imeli dve maši v slovenskem jeziku (15. in29. januarja), v februarju jih ni bilo, zopet se bodo začele 12. marca Maše potekajo v kapelici Ranjenega Jezusa v Ilici 1. Spored je v kapelici. Olga Tkalčec _ torica izbrala fotografije iz serije Ena dolina. Na črno-belih originalnih foto.. , grafij ah je priznana zagrebška umetni-■■. ca ovekovečila prelepo Logarsko doli.:,. ■■ no. Dobro obiskano razstavo so popes., trili njeni prijatelji, muzikanti Za. .r =■,grebški potepuhi. O svoji življenjski in" ■ ■ ■' ustvarjalni poti ter o razstavi je Miri- " 0g5§ji ja Braut spregovorila v posebnem in-'■ rv ■ tervjuju za Novi odmev, ki g^ objavlja-IgB^mo vrubriki Pogovarjali smo se. SffiSraS?- KS čira KS5 novembra je bila v Slovenskem domu odprta razstava umetniških del fotografinje Marije Braut. Za prvo . predstavitev v Slovenskem domu je av- SLOVENSKI DOM SQ BEÜW NAŠ DRUGI DOM O b mednarodnem dnevu žena, 8. marca je Slovenski dom polni dvorani podaril izjemen koncert dua Philipp/Batoš. Na programu so bila dela Saint Saensa Milottija Ajdiča. Hahna in Weinerja Klarinetist Bruno Philipp je diplomiral na zagrebški Glasbeni akademiji pod mentorstvom profesorja M. Pravdiča. Po diplomi se je izpopoljnjeval v Parizu. Je dobitnik več prvih nagrad rektorjeve nagrade Univcr/c v Zagrdbu ter leta 2002 nagrade Picardie v Frankfurtu. Bruno Pliilipp se je predstavil kot izraziti koncertni umetnik močne osebnosti s popolnoma obvladano tehniko in izdelanim stilom. Iz dela v delo namje Pliilipp odkrival svoje doživljanje in občutenje glasbe, pri čemer mu je pomagalo njegovo popolno obvladovanje inštrumenta. Z lepimi frazami in mclkimi pianissimi je prikazal vso lepoto umetniškega izraza klarineta ki spominja na velikega hrvaškega klarinetista profesoija J. Nochta. Ivan Batoš je diplomiral iz klavirja na zagrebški Glasbeni akademiji pod mertorstvomprof. D. Tikviča, magistriral pa pod mentorstvom profesorja L. Pogoreliča. Je izreden spremljevalec in popolnoma enakopiaven glasbenik - žal pa mu dotrajal pianino ni dovolil, da bi popolnoma razvil svoj umetniški izraz. Duo Philipp/Batoš je vsekakor treba podpirati tudi v prihodnje. Oba glasbenika močno priporočamo Slovenskem domuv Zagrebu za bodoča sodelovanj a v Sloveniji. Radosla\> Pil epi č prvi solo klarinetist Zagrebške filharmonije v pokoju • • •• 7Vekoliko neobičajen, vendar zaželen in dobrodošel je bil obisk mladih pesnic in recitatorj ev iz Slovenije, ki 93 se spoznali v Črnomlju prestolnici Bele krajine, ki tudi sestavlja mozaik naše prelepe domovine po jeziku in prednikih. V Črnomlju deluje Zavod za izobraževanje in kulturo in kjer gojijo izobraževanje in kulturo, tam 93 tudi niadi in z njimi rast -telesna in duhovna. Iz druženja pa nastane potreba po primeijanju sposobnosti in plodov ustvarjalnosti. Tak) je v Beli krajini nastala Župančičeva fiulica ki poteka že 15 let posvečena paje spominu na Otona Zupančiča pesnika rojenega na Vinici. Tam se vsako leto zberejo najboljši pesniki in najboljši recitatorji na posamezrih slovenskih šolali Na srečanju jim nagrado izročijo strokovnjaki s področja jezika ustvarjalci, pesniki, pisatelji, igralci. Čeprav danes, ko imamo radio, televizijo, plošče in druge pripomočke za reprodukcijo govora in pesmi ni več nemogoče slišati domačo besedo, je doživetje te besede v živo nekaj čisto neprimerljivega vzvišenega. 25. novembta smo v Slovenskem domu predano in pobožno vpijali pesmi dobitnice Župančičeve frulice za leto 2005 Doroteje Vidmar iz osnovne šole Šmarjeta ter drugih nagrajenk Tine Bratuša iz Smai| pri Jelšah, Nene Pogačic iz Ruš, Sare Primožič iz Školjc Loke. Nekatere pesmi so strokovno izvedli nagrajeni recitatoiji: Senta Domjan iz Bogojine, Marta Hoj ker iz Ljubljane, Glorija Meglic iz Trebnjega, Ana Petkovič iz Novega mesta in Nace Zavrtnik iz Ptuja. Ra/\cscljivo je bilo slišati, da se mladi iz Slovenije in Hrvaške družijo, saj so slovenski ustvarjalci povabljeni na Goranovo pro-lječev Lukovdol, hrvaškipa na Vinico na Župančičevo fiulico. Poleg pesnic iz Slovenije se namje s svojo pesmijo predstavila tudi nagrajenka za najboljše pesmi za leto 2005, ki jo je prejela v Lu-kovdolu. \feselo in obetavno je, da se mladi družijo. Druženje in prijateljevanje je dober temelj za lepšo bodočnost. Mladim prijateljem želimo še obilo uspeha in še mnogo srečanj in prijateljevanj, tudi z nami. Majda Medvešček 14 . decembra nas je obiskal slovenski ledni plezalec Aljaž Anderle. Na predavanjeje prišlo veliko planincev, alpinistov in plezalcev iz Zagreba članov različnih planinarskih društev, ki se poznajo med seboj in so si družno prišli pogledati Aljaževe diapozitive. Z njimi in z doživetimi opisi namje dočaial plezanje po zaledenelih slapovih, kot ga doživlja alpinist. Prepletale so se pripovedi o športnih dosežkih, načinu življenja in iskanju lastnih meja vzdržljivosti v mrzlih zimah Evrope, Severne Amerike in Japonske. Videli smo ga na odmaknjenih gorah, v temačnih kanjonih in kričečih arenah mednarodnih tekmovanj v lednem plezanju Po predavanju so se mladi alpinisti in plezalci zbrali v knjižnici društva ter še dolgo razpravljali o lastnih izkušnjah in dogodivščinah, izmenjali pa so si tudi nasvete. Miroslava Maria Bahim SLOVENSKI DOM vi^lMi. » NAS DRUGI DOM 26 ' oktobra je bila v Slovenskem domu predstavitev knjige Sutla kao sudbina(Sotla kot usoda) avtorja Božidara Brezinščaka Bagole. Delo sta predstavila avtor innjegov založnik Boris Krizmanič iz Pregrade. Za glasbeno razpoloženje je poskrbel niad kitarist Matija Krizmanič. Avtor je v svojo knjigo uvrstil potopise, zapise, eseje in oglede. Knjiga je sestavljena iz štirih delov: Romanja Slovenske izkušnje, Sotla kot usoda in Milina hrvaškega Zagorja. Knjiga govori o krajih in dogodkih ob Sotli, reki, ki deliinobenemzdružuje Slovence in Hrvate. Posebej zanimivi so zapisi o srečanjih avtorja z znanimi Slovenci - Francem Rodetom, Antonom Stresom, Janezom Gradišnikom, Edvardom Kocbekom in nesrečnim Frančkom Križnikom. Božidar Brezinščak Bagola se je rodil leta 1947 v Vrbišnici v občini Hum na Sotli v hrvaškem Zagorju. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Zagrebu leta 1974 in na Filozofski fakulteti v Beogradu leta 1978. Tega leta je začel delativ tovarni stekla Straža v Humu na Sotli kot vodja službe za informiranje in kulturo. Leta 1993 je bil prvič, leta 2001 pa še drugič izvoljen za župana občine Hum na Sotli, ki meji na slovenske občine Rogatca Rogaška Slatina in Podčetrtek. Piše v hrvaščini in slovenščini. Slovenske pesmi in prozo je objavljal v Klicu časa Razgavorih, Tribuni, Problemih. Dialogih Prostornin času Sodobnosti Obrazili, Mostu, Mladiki, predvsem pa v Literarnem nokturnu Radia Ljubljane oz. Radia Slovenije. Je član Društva hrvaških književnikov. Društva hrvaških knjižnih prevajalcev. Hrvaške kmečka stranke (HSS), Evropskega kulturnega centra Maribor in Društva hrvaško-slovenskega prijateljstva. Leta 1971 je v Zagrebu prejel nagrado za poezijo A.B. Šimič. Leta 1995 mu je tedanji slovenski veleposlanik v Zagrebu Matija Malešič izročil priznanje in knjigo Plečnikovi kelilii za uspešno povezovanje kultur dveh sosednjih narodov. Leta 1996 gaje tedanji hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman odlikoval z redom Danice FIrvaške za izredne zasluge v kulturi. Božidar Brezinščak Bagola je izdal številna izvirna dela ter veliko prevodov iz slovenščine in nemščine v hrvaščino. Polom Jurinič PRIPOROČAMO IZ KNJIŽNICE - Tckrat iz bogate ponudbe naše knjižnice priporočam dve deli Božidarja Brezinščaka Bagole. Najprej seveda knjigo Sutla kao sudbina ki je pri založbi Matis iz Pregrade izšla leta 2005. Priporočam tudi knjigo Moje slovenske izkušnje, ki je izšla v slovenščini leta 2003 pri Mohorjevi družbi. To je knjiga potopisov, zapisov, pesmi in spominov. Sestavljena je iz štirih delov: Romanja po Hrvaški in Sloveniji (potopisi). Ustvarjalno odzivanje (zapisi), Sožitje brez meja (pesmi) in Enkratna pesem življenja (spomini na vzornika Franca Rodeta spodbujevalca Antona Sresa svetovalca Janeza Gradišnika, pesnila Edvarda Kocbeka in dušnega pastirja FrančkaKrižnika). !PJ/ • •• • • V tednu od 21. do 24. novembra so vveč kot 25 državah po svetu pod naslovom Svetovni dnevi slovenskega filma potekale projekcije štirih slovenskih filmov: Ples v dežju (1961), Šelestenje (2002), Kajmak in marmelada (2003) ter igrano-dokumentarnega filma Z vzhoda (2003). Projekt je nastal ob 100-letnici slovenskega filma ki jo je Slovenija praznovala v letu 2005, idejno in orgini/ii-cijsko pa so projekt zasnovali sodelavci programa Slovenščina na tajili univerzah ki združuje lektorate slovenskega jezika po svetu in deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ob projektu je izšla tudi zloženka v kateri so bili predstav-ljeri predvajam filmi, njihovi režiserji, spremljala pajili je krat- ka zgodovina slovenskega filma in razmišljanje Mitja Čandra o odnosu medfihnom in knjigo. Igrane filme je prispeval Filmski sklad Republike Slovenije, film Z vzhoda pa Znanstvenoraziskovalno središče Univerze na Primorskem. Namen projekcij je bil širšemu mednarodnemu krogu gledalcev predstaviti del slovenske filmske produkcije, z njo pa slovensko kul- turo, civilizacijo in jezik. Hkrati je bila to priložnost, da so se med sabo povezali lektorji slovenščine na tujih univerzah in njihovi študenti, saj so vsi v istem tednu organizirali projekcije po svetu in prevedli brošuro v vse jezike držav, kjer so potekali Svetovni dnevi slovenskega filma Projekt so z navdušenjem podprle tudi univerze po svetu ki vključujejo slovenščino v svoje študijske programe, konzu-larno-diplomatska predstavništva Republike Slovenije in slovenska društva v tujini. V Zagrebu so projekcije slovenskih filmov potekale v prostorih Slovenskega doma in sicer sta bila v torek 22. 11., prikazana filma Ples v dežju in Šelestenje, v sredo, 23.11., pa Zvzhoda ter Kajmak in marmelada Skupina mladih ki deluje v okviru Slovenskega doma je v četrtek, 24. 11, dodatno prikazala še dva slovenska filma in sicer \fesna ter V leru Slovenski dom ki skrbi za promocijo Slovenije in slovenskega jezika ne le med Slovenci, živečimi na Hrvaškem pač pa med vsemi, ki so kakorkoli povezani s Slovenijo in jezikom v svoje dejavnosti vključuje tudi študente, ki študira- jo slovenščino na Filozofski fakulteti v Zagrebu in tako bogato pris -peva k seznanjanju s slovensko kulturo in jezikom. Andreja Ponikvar, lektorica za slovenščino na Filozofski fakulteti v Zagrebu 21 . decembra smo si v naši dvorani ogledali večkrat nagrajen dokumenlarni film Televizije Slovenija ki prikazuje mariborska dvorišča in dogajanja na njih Režiser filma Bojan Lobo-vič je film posnel po istoimenski knjigi Jerneja Ferleža. Glasbo je skladal Marko GrobL Na vabilu je bilo zapisano, da bodo s tem filmom prišli svoje predvsem Mariborčani. Zame to vsekakor velja sam sem v filmu prepoznala znance iz mladosti - fotografa Hochstaetter-ja,krojača Furgulo, pevca Alfi-ja Nipiča - in mnoge znane ulice, hiše, gostilne, dvorišča Polom Jurinič SLOVENSKI DOM vi^lMi. » NAS DRUGI DOM K l o smo jeseni potovali v Šibenik na nastop našega pevskega zbora, je med potjo pogovor nanesel na različne teme, član zbora Jakob pa je začel pripovedovati o svojem konjičku - izdelovanju rož in cvetličnih aranžmajev iz krop papirja. Opisoval je bidermajerske šopke, ki jim pravi kar biderji, pa o izdelavi vijolic, vrtnic, anemon, nato pa še o slikanju v različnih tehnikah, tudi o slikanju na steklo, o poslikavi velikonočnih pirhov in izdelavi božičnih okraskov. Pripovedoval je tako vzneseno, da je več članic zbora pomislilo, kiko lepo bi se bilo naučiti spretnosti, ki jih Jakob tako dobro obvlada, in kako lepo bi bilo uživati v nečem, kar človek sam ustvari. Ko je opazil, očem razmišljajo kolegice, seje prijazno ponudil, da nas nauči kakšne od spretnosti. Že na prvo naslednjo vajo pevskega zbora je Jakob s seboj prinesel nekaj svojih izdelkov. Tako so nas navdušili da smo se brž sporazumeli o dnevu, ko bi se lahko začeli sestajati in učiti. Dogovorih smo se, da se bomo dobivali v Slovenskem domu ob dopoldncvih. Na prvem srečanju so se nam Jakobovi napotki /deli zapletem, naše roke so bile nespretne, vendar se nismo ustrašili, saj smo se resno odločili, da se bomo naučili izdelovati lepe predmete. Naš učitelj nasmalograja še več pahvali, mi pauživamo vprijetnemdruženju in delu. Kmalu smo se domislili, da bi naša dejavnost lahko prerasla v stalno kreativno delavnico pri Slovenskem domu kjer bi člani s smislom za ročne spretnosti lahko razvilijsvoj umetniški talent. Našo zamisel je takoj sprejel predsednik društva Sonc, kije svoje odobravanje potrdil tudi z denarno podporo za nakup potrebnega materiala. Začelo se je z izdelovanjem cvetja in cvetličnih aranžmajev, sledilo bo barvanje in oblikovanje pirhov, nadaljevali bomo s tehnikami slikanja na uporabne predmete, nato se bomo lotih božičnih okraskov in tako naprej. Da bi pokazali, kaj delamo, bomo še pred veliko nočjo pripravili razstavo. Ker je časa malo, se sestajamo dvakrat na teden. Želimo si, da bi se predstavili s čim več izdelki, da bi imeli obiskovalci kaj videti in dabi bih z razstavo zadovoljni. Stanka Novkovič •••••••• ••••••• ^V^artinovanje in prireditve ob podobnih praznikih so zelo priljubljeni in dobro obiskani dogodki v našem domu, saj člani vemo, da bomo preživeli vesel in pester \cčcr. Tako je bilo tudi na martinovo. Zbrani v prepolni dvorani smo se ves čas smejali in prepevali skupaj z našimi gosti iz društva Orlica iz Pišec. Oktet Orlica dramska skupina folklorna skupina Du- plo in domači harmonikarji so nam pripravili nepozabno martinovanje. Že pogled na oder je povedal, kakšen večer bomo preživeli. Videli smo domačo kuhinjo, v kateri je gospodinja Ivanka pridno kuhala da bi čim bolje pogostila duhovnika. Hčerka je pospravljala saj bi morala hiša sijati, vendar je pozornost bolj kot hišnim opravilom posvečala fantom ki so peli zunaj... Videli smo še vinsko klet, polno sodov, sušenih klobas, slanine.... in gospodarja v njej, M je veselo pripravljal vse potrebno za krst mošta ki bo postal vino. Zaslišali smo veselo pesem in že so v klet prikorakali fantje, za njimi pa še duhovnik z mežnar-jem. In obred seje začel. Po stari navadi je iz mošta nastalo vino, ki ga vsi poskušajo in pijejo. Harmonikarji so zaigrali, dekleta iz folklorne skupine pa zaplesala in veselju ri bilo ne konca ne kraja Tu se pije, tu se vriska tu se pleše, tu se stiska. Vse prelepo je, tako da je dolgo v roč trajalo. Povem naj vam še tole: nosil seje znak, kdor napije se tak naj ne zameri mu nihče, samo domov naj ga odpelje. Ivanka Ničevic SLOVENSKI DOM SQ BEÜW NAŠ DRUGI DOM • •• • •••••• • • • •• • TVovemhrski prvi petek je bil ravno na rojstni dan slavnega hrvaškega pesnika 'baida" hrvaške poezije, Dragutina Tadijanoviča. Zato je Sivin prebral d\c slovenski pesmi v prevodu Dragutina Tadijanoviča Noč dolazi u moju tiliu soba Ivana Cankaija in \fečernja pjes-ma Antona Vodnika. Ker je bila istega dne v HNK-ju obletnica opeie Ero z onega sveta (Eia pa so večinoma peli slovenski umetniki), je Marija Hanžek zapela arijo Bule. Sledil je Silvinov petkov koledar s podatki o dogodkih pred jtetimi leti in podatki o slavij cncih. Čestitke peni na klepet, petje in ples. Decembrski prvi petekje potekal v znamenju miklav/cvanja: pred 2. s\ctovno vojno je bila to tradicionalna prireditev v društvu. Silvin je kot sv. Miklavž prebral podatke o slavljencih in petkov koledar. Spremljala sta ga parkel Slavko in angelček Klara. Posedal je, da se je znašel v stečaja saj je bila konkurenca dedka Mraza (pa tudi Mrazovih babic in deklet ki so jih polne ulice) prevelika. Zato je srečdov sicer zastonj, vendar je treba za vsako številko plačati administrativno takso, tako kot v ambulanti pri /draviiku. Ker je bil vsak listič dcbitni, je pri mizi z darili nastala neveijetna gneča; Polona Cveta Ivanka in Jelena so imele polne roke dela. Z majhno zamudo je počila penina in razlegla se je pesem - kolikor kapljic, toliko let. Januarski prvi petek je sovpa-del s praznikom sv. trehkialjev, za- to je bilo pričakovati manjši obisk. Toda število slavljencev je Mo -prav nasprotno - večje, kot ponavadi. Po Silvinovi statistiki in Mirini evidenci je bilo v januarju rojenih 77 članov. Njihova skupna starost bi bila 4.411 let povprečna starost pa 57 let. To je doka/, da se tudi starej ša generacija želi in zna zabavati. Silvin ki se kar naprej trudi, da bi v petkova družabna srečanja vnesel kaj novega se je spomnil, da bi lahko namesto praznovanja rojstnih dnevov pripravili godova-nja. Ko paje v koledarju preštel 28 svetili inblaženihlvanov, je to idejo opustil. Še posebej, ker imamo poleg Ivana še Ivico, Iva Iceka Icana Jana in Ivana-Ravla. In če k temu dodamo še žensko ime Anama rij a v različnih variantah... Ve to govori v prid ohranitvi slavij enja rojstnih dni. Ko se je prebudil iz fantaziranja je paedal še novoletno šalo. S šalami je po stari navadi nadaljeval Boris in uspešno nasmejal občinstvo. Na odru so se ob penini in zdraviti zvrstili vsi slavljen-ci. Klara je recitirala svojo pesem slavij encu Silvinu z željo, da bi še naprej slabel za petkova srečanja Savljenci so se izkazali z lepo aranžirano mizo s slaščicami in sendviči. Tudi dobre kapljice ni zmanjakalo. Februarski prvi petek se je /ačel z večjo zamudo in na čuden način Na oder je stopil Slavko in obupano povedal da sta Silvin in Mra preprosto izginila. Vprašal je Borisa ali ima kaj v rezervi. Boris je na hitro prebral šaljivo pismo srojega prijatelja v katerem tarna o težavah upokojenca. Nadaljeval je s šalami In k) se je ravno razgrel, je na oder pritekel Silvin v zaščitnem plašča kapi in rokavicah Zavpil je: "Mislim da sem lešil uganko, zakaj v lanski sezoni nismo imeli kolektivnega izleta v Slovenijo!" Pokazal je suvenir Slovenija v državnih mejah in dejal: 'Poglejte kokoš - Slovenija izgleda kot kokoš! Verjetno smo se bali, da bi v Sloveniji dobili ptičjo gripo." Sploh nas zadnje čase strašijo z živalskimi boleznimi ki se lahko prenesejo na človeka Komaj smo malo pozabili na bolezen norih krav, že seje pojavila prašičja kolera, nato pa še kozja mr/lica. zaradi kater so v Istri pobili \cč sto koz. Kaj pa & se pojavi še nbji gastritis ali pa ribja angina ko se ti v grlo zapiči ribja kost. Kar se /lahka zgodi če v Sloveniji poješ ribo iz Savidrij ske vale, na Hruiškcm pa nbo iz Piranskega zaliva Ta nevarnost bo obstajala dekler Hrvaška ne pride v Evropsko urijo. Tedaj pa bo a vse morje spet naše. Silvin je opozcril še na računalniški virus, ki ga napovedujejo. Da mš računalnik že ima virus ali pa je aleigičen na prve petke, dokazuje dejstvo, da te prireditve ni več v napovedi dogodkov. Ali mu je res pretežko napisati: Ne pozabite na dni/cnjc na prvi petek? Drugi virus je pokazal da imamo v febiuarju slavljenca rojenega leta 1900, kije torej star 106 fet. Silvin ga ni upošteval v statističnem obračunu. Statistika sicer kaže, da je v februarju rojenih 74 članov. Skupaj so stari 4.227 let povprečna starost pa j e 57 let. Ta staro stna doba kaže, da smo že nagnjeni k pozabljanja zato nas bi bilo res treba spomniti na petkova druženja Sledila sta petkov kolendar o dogodkih leta 2001 in povabilo slavljencem da pridejo na penino. Tckrat sta bili na voljo kar dve steklenici ob katerih smo slavljencem zapeli -kolikor kapljic, toliko let. Po prigrizku je bil ples bolj živahen, kot ponavadi. Boris je namreč pripravil disketo s plesnimi melodijami, med katerimi niso bili samo valčki in polke, ampak tudi plesni evergrini, M so nas spomnili na našo mladost Eivin Tako kot že vrsto let je Slovenski dom tudi letos pripravil srečanje in druženje, katerega cilj je bil s pesmijo, plesom in dobrim druženjem dati slovo staremu letu in se složno pripraviti na srečanje z novim letom. Ob žlahtni kapljici, kije bila dobrodošel dodatek k pršutu in drugim dobrotam, so se veseli člani Slovenskega doma zavrteli ob poskočnih (za nekatere že kar malo preveč hitrih) zvokih "že kar našega" muzikanta Branka, ki je s svojo pojočo hčerko popestril že tako sproščeno zabavo. Seveda ni manjkalo niti pesmi dobrih šal in sploh - urice so hitro minevale in v zgodnjih jutranjih urah smo si vsi še enkrat zaželeli srečno novo leto. Irena Hribar-Buzdovačič SLOVENSKI DOM SQ BEÜW NAŠ DRUGI DOM • • • • M • v Člani zagrebškega krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije smo z veseljem sprejeli vabilo KO DIS iz Gmoža, da jih obiščemo in z njimi preživimo en dan Predsednik naše organizacije Slavko Kramar nam je vabilo posredoval po telefonu in pisno ter tudi orginizi ral pot v Orniož. V lepem avtobusu s štirimi zvezdicami nas je prijazni šofer Ivan 12. oktobra popelj al prek Va-raždina vOrmož, ¿prijateljem, s katerimi smo v letih 1941-45 detli skupno izgnansko usodo. Na sloveiški strani državne meje, ki poteka po reki Dravi, ms je pričakal predsednik KO DIS Or- mož Vladimir Kovačič in nam zaželel dobrodošlico. Fonnalnosti na meji so bile hitro opravjjene, saj je bil na sprednji šipi avtobusa pritrj enznak izgnancev - lastovke. Kmalu smo zagledali gostišče Pavlovič-Grivec in pred njimnas-mejane gostitelje. Po predstavljanju in pozdravljanju smo takoj zavili v gostilno. Pripeli smo si rdeče nageljne, nato pa so sledili pozdravni govori predsednika ormoškega Društva izgnancev Vlada Kovačiča, podpredsednik Društva izgnancev Slovenije Jožeta Križančiča in predsednika onnoškega Združenja borcev NOB Martina Kramarja. V medsebojnih pogovorili smo se spomnili naših žalostnih in težavnih časov izgnanstva Naš predsednik seje zahvalil za vabilo in topel sprejem in predstavil našo krajevno organizacijo. Sledil je ogled Onncža pod vodstvomMartina Kramarja Zbrali smo se pred gradom v aleji doprsnih kipov pomembnih in zas- lužnih rojakov mssta in okolice. Nato smo se z avtobusom skupaj popeljali po onnoško-jeruzalem-skili bregovih. Čudovita pokrajina nas je očarala s slikovitostjo in plodnostjo. s prekrasnimi valovitimi nasadi žlahtne v i reke trte. Pot nas je vodila skozi Malečnik in Svetinje do zidanice Malek kjer smo pod strokovnim vodstvom ggronominje Katje in enologa Rudija degustirali vrhunska vina: šipon renski rizling in laški rizling. Vvinoteki smo se tudi o&rbcli z lepimi spominki zlate kaplj ice. Na izletniški kmetiji Kola-rič smo ob zvokih harmonike uživali v bogatem kosilu. Tudi zapeli in zaplesali smo, skupaj z gospo Tilčko, lastnico domačije. Z vinskega vrha smo se spustili mimo Miklavža pred graj ski stolp iz leta 1278, ki je del gradu. Na gradu v salonu z lepimi freskami, nas je sprejel župan občine Ormož Vili Trofenik, ki nas je seznanil z zgodovino mesta in nam podaril zbirko knjig "Onnož skozi stoletja". Predsednik KO DIS Onnož Vlado Kovačičjenašemu predsedniku v spomin na obisk izročil darila: poleg nekaj steklenic zlate kapljice še leseni klopotec, avtohtoni jeruzalemsko-onnoški spominek. Pravi klopotci so visoki več metrov in jeseni v času /orenja grozdnih jagod s svojim klopotanjem odganjajo ptice iz vinogradov. Naš predsednik je onnoškim izgnancem izročil grafiko našega člana akademskega slikarja Jožeta Rebernaka "Kolpa". R) siečanju sn» bojpfcjši a vem spoznanja in spomine na nepozabno dnišnje z ljubeznivimi gostitdji. našimi soi/gnaici. Z željo. da nas Or-možari obiščejo v Zagrebu, smo se zahvalili in poslovili Prlckija nas je očarda FHekc nosimo v sirili! Na poti v Zagreb so nas med vožnjo spterrij ale A\ senikov c melodije. mednjimitudi najlepšapesem Slovenija odkod lepote tvoje.... Marinka Lišin-Jocič • • • • • • • • M ied koncem minulega leta, 18.deoembia 2006, nas je zapustila Vera Sonc, najstarejša daiiica Slovenskega doim Rodila seje 30. avgusta leta 1911 v Stranicah pri StovenskihKonjicah Mmia Silva Bcbič rojena Biitcr. j ebila učiteljica, oče Feido Bobičpa banski šolski nadzornik Napisal je Slovensko slovnico in čitanko Preljubo veselje, o kje si doma, po kateri so se učile pisati in titati gcioacijc slovenskih otrok Kerje odrasla v učiteljski družini, je razumljivo, da si je tudi sama za življenjsko pot i/brala uateljstvo. Končala je realko in učitelj išče vMmboiuinOad-cu Zaposlila seje kot učiteljica na Pdskavi, ki je bilatakrat zaostala in revna vas vPrekmurju IVbža Zorana je spoznala v Mariboru in se poročila z njim,čepravje takratna zakonodaja ičitc|jicamprc-povecbvala vstopanje v zakonski stan Vil tu 2. svetovne voj ne jo je odnesel v Beograd, kjer j e doživela in preživela borrbardiranje mesta. Kot begunka je končala v Beli ccrkvi. k jer se je vk|j iti la v delo Rdečega križa in organizirala predstave za otroke, v katerihje sodelovala tudi sama Po koncu voj ne se je v celoti posvetila vzgoji otrok in družinskemu življenju Zoranu, \fcrciii inDarkuje pomagala pri šolskih obveznostih, učila pa jih je tudi igranja m klavir, violino in violončelo, \fera si je želela, da se otroci naučijo igrarija na vsaj en inštrument in tak) j ebil dom družine Sonc vedno napolnjenz glasbo. \fera je moža je izgubila zelo zgodaj, že leta 1973. Zato je njena ljifeezen do otrok postala še močnejša, navezanost še bolj čustvena Ko so otroci odšli po svojih poteli, seje popolnoma posvetila odraščanju, vzgoji in učenju vnukinj. Z njimi in vsemi najbližjimi je vedno govorila samo po slovensko; otroci in vnukinje so vse počitnice preživljali v Slovetiji. Izredna in močna ljubeen do slovenske gaj ezika, slovenske kulure in rodne Slovenije jo je čvrsto povezala s Slovenskim domom N knjige v knjižnici, ki ne bi bila pri njej doma, ki je ne bi prebrala \fcliko krat j e opozarj ali, da bi morali knjižnico obogatiti z novimi naslovi sodobnih pisatelj cv. \fera je bila redna obidiovalkavsehpriredi-tevv Slovci tka 11 doi liu. Nc 1 c obiskovalka tudi stroga opazovalka inkomenlatcika dogajanj, z bridkimi ocenami, s katerimi je želela vq»dbuditi druMaio življenev Stovenskenidomii, dabi bflo še bogatejše innapoljrijenD s šezanirilivejširni vsebinami. \feraje Slovenski dom resnično doživljala kot svoj drugi dom To so vedeli inčutili tudi njegevi člani, ki so sevvdikemštevilu še zadnjihposlovili od nje napokopališču na Mrogoju Mbd nami j e le še malo tako zavednih Slovencev, kakršna je bila \fera S toliko pripadnosti slovenstvu in predanost i društvu Bila je tudi vzorna mati, žena, babica, prijateljica \fero bomo za vselej ohranili v najtoplejšem spornim • H • • 13 . februarja smo se pri zagiebškem krematorijuposlovili od dolgoletne^ člana baletnega ansarrbla Hrvaške^ narodnega gleda-KščavZagrebu Staneta Lebena. Baletni mojster in solist je umd po dolgi bolezni, 6. februarja v Zagrebu Rodil se je v Ljibjj ani 4. julija lete 1938. VrojstnemmesUije hončalbaletiiD šob in se zaposli v Operi in baletu SNGLjubljana Leta 1962j e postal dan Balete HNKja Zigrcb in tej gledališki hši jc oslal zvest vse do upokojitve ¿a 1985. V tem obdobju je sodeloval v skoraj vseli repertcarnili piedstavah in ustvaril opazne vbgg v klasičnih in sodobnih baletnih predsta-vali Gostoval je po celi Evropi in v Ameriki. Njegove najpomembnejše stvaritve so bile v baletnih prodstavah Piücinclla I. Stravinske-ga. Ttriuljdca PI Čap\ovskcga. Vrag na vasi Lliolte-Kalinskega, Oovek pod ogledalom IVI Kdernena, Romeo in Julija S. Prokofjega, Vi-riacije P. Dešpalja Vsi ljubitelji kiütLinic umetnosti bodo Staneta Lcbcmoliraiiili vlepemspominu. PdomJinvič SLOVENCI NA HRVAŠKEM SE EEHW 9 februarja je bila v Ljubljani izredna seja Slomaka. na kateri je predsednik Rudi Pavšič poročal o nasprotovanju Slomakovcmu amandmaju kpredloguZakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja S tem dopolnilom bi Slomak postal pravni subjekt v Republiki Sloveniji, kar pa nekateri ocenjujejo za protipravno. Pavšič je napovedal, dabo za pravno mnenje zaprosil Pravno fakulteto v Ljubljani. Udeležence je tudi obvestil da je vse pripravljeno za obisk Bruslja med 27. in 30. marcom Vsaka obmejna država lahko v delegacijo prijavi največ šest predstavnikov. Popoldne je predstavnike Slomaka sprejel predsednik slovenske vlade Janez Janša. Navzoči so bili tudi zuianji minister dr. Dimitrij Rupel, finančni minister dr. Bajuk in vodje koalicijskih strank. Predsednik vlade je uvodoma poudaril, da bo Republika Slovenije tudi z zakonom uresničila ustavno obveznost do Slovencev zunaj državnih meja Predsednik Slomaka Rudi Pavšič je predstavil težave v usklajevanju amandmajev. Predsedniki krovnih organizacij so poročali o težavah v slovenskem zamejstvu zlasti na Avstrij skem Koroškem kjer deželni glavar tnnasto nasprotuje postavitvi dvojezičnih napisov, in v Italiji, kjer še vedno ni uveljavlj enzaščitni zakon O razmerahna Hrvaškem je govoril Darko Sonc. Poudaril je, da težav v izvajanju manjšinsko-kul-turnili programov ni, saj je hrvaška država z ustavnim zakonom vsem manjšinam zagotovila enake pravice pri ohranjanju tradicije in izražanju nacionalne identitete. Pozval je k čim hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj med državama (državna meja, ribolovna cona, epikonti-nentalni pas. Jedrska elektrarna Krško, Ljubljanska banka), s čimer bi popravili neprijetno vzdušje, v katerem živijo Slovenci na Hrvaškem Franc Straiek ^Državnemzboru se nadaljuje razprava o zakom o odnosih Republike Slovenij s Slovenci zunaj njenih meja. Nil 4. nujno sejo komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu ki je bila 3. februarja je predsednik Janez Krambeiger povabil tudi zainteresirano javnost: Urad predsednika države. Urad predsednika vlade. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ministrstva za zunanje zadeve, za kulturo, za šolstvo in šport, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, za notranje zadeve. Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Komisijo Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Inštitut za narodnostna vprašanja Slomak, manjšinske organizacije iz zamejstva (Avstrija: Narodni svet Koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij. Kulturno društvo člen 7, Enotna lista; Italija: Slovensko kulturno gospodarska zveza. Svet slovenskih organizacij, Stranka slovenska skupnost; Hrvaška: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem; Madžarska: Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava). Svetovni • •• • •• slovenski kongres. Izseljensko društvo Slovenija v svetu Združenje Slovenska izseljenska matica Rafaelovo družbo. Amandmaje na predlog zakona so podali Komisija Slomak, Urad Svetovni sloveski kongres. Enotna lista in Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS (NUK), Državni svet RS pa je podal mnenje. V štiriurni razpravi sta bila v ospredju amandmaja k 18. in 19. členu. VitiEnu Urada sta Rudi Merljak indržav-ni sekretar Zorko Pelikan predlagala da se 19. člen dopolni tako, dabo Urad a Slovencev zamejstvu in po svetu vodil minister brez listnice. Ta predlog so navzoči soglasno podprli. Pač pa so bila deljena mnenja glede predloga Rudija Pavšiča in Marijana Pippa, da se 18. člen dopolni tako, da bo imela Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) v Republiki Sloveniji status osebe javnegaprava in da bo zastopala slovensko narodno skupnost iz sosednjih držav v odnosih z Republiko Slovenijo. Po besedah Rudija Merljaka Urad temu predlogu nasprotuje, saj je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. Ril/prava se bo nadaljevala. F. S. K pobudo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije in v organizaciji Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Bazovicaje 16.novembrana Reki potekalo izobraževanje za pripravo projektov in programov dejavnosti slovenskih društev v zamejstvu za leto 2006. Na seminarju so sodelovali predsedniki oziroma predstavniki društev iz Zagreba Reke, Lovrana in Pulja. Iz Slovenskega doma in Zveze slovenskih društev na Hrvaškem so se seminarja udeležili Darko Sonc, Franc Strašek inMira Bahun. Na seminarju smo zvedeli, kako pravilno načrtovati projekte in programe, saj bodo finančne podpore deležni le tisti, ki bodo pripravljeni v skladu z razpisnimi določili. Seminar so vodili predstavniki Urada Tadej Bojinc, Andreja Šimenc in Suzana Martinez, ki se jim za pravočasna in strokovna pojasnila toplo zahvaljujem. F S. SE Mm SLOVENCI NA HRVAŠKEM Slovenskem domu so se 2. decembra sešli predstavniki Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak). Iz Italije sta prišla Rudi Pavšič (predsednik Slomaka) in Sergi j Pahor, iz Avstrije Marja Sturm, Marjan Pipp in Branko Lenart, iz Madžarske Jože Hirnok, gostitelja pa sta bila Darko Sonc in Franc Strašek. V ospredju razprave je bil Zakon o odnosih med Slovenij o in Slovenci, ki prebivajo zunaj njenih meja. Rudi Pavšič je poročal o sestankih zvoditelj i parlamentarnih strank v Državnem zboru. Mnenja vladajočih in opozicijskih strank se razhajaj o /last i glede vprašanj, ali naj Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vodi minister brez listnice in ali naj se pri vladi ustanovi novo telo Svet slovenske nacionalne manjšine, ki bi ga vodil premier. Po Pavšičevi oceni imata oba predloga ki jih zagovarja tudi Slomak trenutno večjo podporo pri voditelj ili opozicijskih strank. Slomak bo pri obeh predlogih vztrajal če ne bosta upoštevana, pa bo zahteval, da se Urad vme v okrilj e Ministrstva za zunanje zadeve, saj zdajšnji položaj, ko Urad deluje v okviru vlade, Slovencemv zamejstvu in po svetu ne ustreza. V nadaljevanju so udeleženci sestanka oblikovali ožje telo, ki bo pod vodstvom Rudija Pavšiča pripravilo obisk Bruslja tam pa srečanje s slovenskim komisarjem Janezom Potočnikom slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu in predstavniki evropskih teles, ki se ukvarjaj o z manj šinskimi temami. Rudi Pavšič je povedal da bo za finančno pokritje tega obiska poskibel slovenski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin. Predstavniki Slomaka so pohvalili okroglo mia) o varovanju slovenske manjšine v zamejstu, ki je bila istega dne v Slovenskem domu. Na končuje Rudi Pavšič ocenil, da seje Slomak že močno uveljavil, da pa bi morali zdaj preučiti tudi možnosti za njegovo registracijo v pravno osebo. Podatke o tem bosta do prihodnjega sestanka Slomaka zbrala Rudi Pavšič in mag Marjan Pipp. Franc Strašek i^Slovenskem domu KPD Bazovica seje decenbra lani zbrala skupina nekdanjih učencev nižjih razredov slovenskega oddelka ki je v OŠ Matteotti na Reki deloval v začetku petdesetih let minulega stoletja Ustanovili so ga na pobudo utemeljiteljice društva Bazovica Zore Ausec, Tržačanke, ki se je pomena šole dobro zavedala Pouk se je začel v šolskem letu 1950/51 v poslopju, kjer je danes Fakulteta za pomorstvo. Potekal je v kombinirani obliki po dva razreda skupaj. Prvega in drugega je vodila Zora Ausec, tretji in četrti razred pa je prevzela takrat komaj 18-letna Božidara Božič, pozneje profesorica matematike in fizike na reški srednji tehnični šoli. Kot pravi danes, je bila takšna oblika pouka zgrešena in za Reko kot urbano okolje povsem neprimerna. Druga pomanjkljivost je bilo premalo ur hrvaškega jezika zato so imeli otroci težave pri prehodu v peti razred. Nekateri so celo izgubili leto. Edina možnost, da bi se šola obdržala, bi bila po njenem mnenju uvedba celotne osemletke in zagotovitev nadaljnjega šolanja v slovenščini. Razlogi za zapiranje šole nikakor niso bili politične narave, odločno trdi nekdanja "tršica" in dodaja da so jim šli poleg ravnatelj ice na roko vedno tudi kolegice in kolegi v šoli. Dokumentacija o šoli je skromna: ves arhiv je ostal pri pokojni Zori Ausec doma stika z dediči nI dostopni so le podatki v šolskem imeniku, shranjenem v arhivu OŠ Kozala na Reki. V treh šolskih letih gaje obiskovalo skupaj 81 učencev, od tega nekak več dečkov kot deklic. Domačih otrok je bilo 13, največ učencev seje priselilo iz Slovenije (41), nekateri pa celo iz Aigertine. Kljub temu daje šola delovala le tri leta društvo ni izgubilo stika s slovenskimi otroki. Pestra zunajšolska dejavnost, v katero je domala vse otroke vključila neutrudna Zora Ausec, k sodelovanju pa pritegnila še vrsto gledališčnikov, ki so takrat delovali v HNK Ivana Zajca na Reki, se je bogato obrestovala in botrovala močnemu podmladku v društvu in poznejšemu aktivnemu članstvu, v katerega sodita tudi nekdanji učenki Dragica Troha Rizman, in Loredana Zidar Jurkovič. Obdobja slovenske šole na Reki se zelo rade spominjajo tudi nekatere druge učenke, ki jilije življenjska pot zanesla daleč v svet. Med njimi je Ines Cesnik Pejatovič, ki se je na Rek) preselila iz Argentine, se pozneje poročila na Švedsko, danes pa živi v Brseču. Lepe spomine ima tudi Marjetica Božič Togunjac, profesorica glasbe na reški glasbeni šoli Ivan Matetič Ronjgov. Njena družina je v društvu aktivno delovala dolga leta in mu dala enega od predsednikov (oče Drago Božič je bil tudi edennajstarejših članov društva). Posebej omenja glasbenike, med njimi na prvem mestuRajmonda Hrovata več let tudi zborovodjo mešanejp pevskega zbora. Marijana Mirkovi č Pater Linopri prvem obhajilu; včasih so na Reki potekale nedeljske maše v slovenščini. "Tršica" Božidara Božič por. Hero, še vedno zelo mladostna in polna energije. SLOVENCI NA HRVAŠKEM M, . ed razmišljanjem o pripravi prednovoletnega druženja za naše člane se je porodila zamisel, da bi srečanje poimenovali Slovenski večer Že takoj pa smo se zavedli, da bo to velika obveznost, saj se bomo morali izkazati pred javnostjo. Primeren in dovolj velik prostor za prek 120 udeležencev smo zagotovili z najemom dvorane v Italijanskem domu kulture. Okrasili smo jo z našimi simboli. Na oder smo "postavili" Triglav izpod katerega je tekel slap. Iz odprtega starega kovčka so moleli stari kuhinjski pripomočki, nageljčki in knjiga. V prvem delu večera smo se predstavili s kratkim kulturnim programom v katerem smo skušali zajeti vse naše aktivnosti. Tako je prvič, po šele dvomesečnih vajah, ob spremljavi liamionike nastopil pevski zbor. Literarna sekcija seje predstavila z dvema članicama Damijano Pezdirc in mlado Barbaro Slivar, ki sta recitirali svoje pesmi. Navdušile so naše najmlajše članice: osemletna Jasna Perica in sedemletna Alesia Dušic sta zapeli, sestrici Bukovnik, desetletna Božena in dvanajstletna Simona, pa sta igrali na flavto in klavir. Sledila je pogostitev z dobrotami na "slovensko vižo", nato pa veselo rajanj e do poznih ur. Uspešen večerje presegel vsa pričakovanja! In sklep? Slovenski večer bo postal tradiocionalno prcdno\olctno druženje Slovencev in naših prijateljev. Že tretjič zapovrstjo pa smo v društvu proslavili Prešernov dan Prvo, skromno proslavo smo pripravili na samem začetku delovanja društva ko so obiskovalci še sedeli v neogrevanihprosto-rihin na izposojenih stolih! Letos pa je v lepo opremljenem prostoru potekala že prava kulturna prireditev. Obiskovalce, ki so naš prostor izpolnili do zadnjega kotička, je najprej pozdravila nova predsednica društva Klavdij a Velimirovič, nato paje program vodila in posamezne točke povezovala naša članica in pesnica Damijana Pezdirc. Pevski zbor je zapel venček jtesmi v čast vinski trti in dobri kapljici, kiju je tudi Prešeren čislal. Članice literarne skupine Jasmina Ilič-Drakovič, Vesna Jelinčič in Anette Al Sharafy so z občutkom recitirale Prešernove, Gregorčičeve in Kosovelove pesmi, voditeljica Damijana pa svoje. Sestrici Božena in Simona Bukovnik sta se predstavili z zahtevnimi skladbami prva na flavti, s temo iz Mozartove 40. simfonije, druga pa na klavirju z Bertinijevo Etudov D-duru. V programu je sodeloval tudi zbor iz Makedonske^ kulturnega Društva "Kočo Racin" iz Pulja ki se je odzval našemu vabilu in zapel pesem Vo Strumica O proslavi sta poročala Glas Istre in Radio Pula. K K O lovensko kulturno diuštvo lipa ustanovljeno pred letom dni, je imeb 27. februarja redno letno skupščino. V multi-medijski dvorani za-drske mestne knjižnice seje zbralo 19 članov društva prišlo pa je tudi kar nekaj domačinov, ki so študirali, živeli ali delali v Sloveniji. Za skupščino so zvedeli iz Zadrskega lista oziroma iz obvestila na radiu. Povabilu so se odzvali tudi predstavniki makedonske in sibske manjšine. Drugače kot večina slovenskih društev na Hrvaškem, zadrski Slovenci še nimajo svojih prostorov. Zaenkrat se sestajajo v prostorih Taikerske plovidbe Zadar ki jih je društu ljubeznivo ponudilo v uporabo. Na območju Zadrske županije živi okoli 200 Slovencev, v društvu pa jih sodeluje 40. Redno letno skupščino je vodila predsednica društva Darja Jusup. V delovno predsedstvo sta bili izvoljeni Rafaela Stulina in Katarina Bezič, zapisničarka je bila Tinka Kurtin, v volilno komisijo pa sta bili - poleg predsednice Nadje Spra-lja - izvoljeni še Ingeborg Rončevič inMilena Jurjevič. Na skupščini so člani sprejeli poročilo o enoletnem delovanju društva ki ga je sestavila Darja Jusup, finančno poročilo, ki gaje sestavila predsednica nadzorne komisij e Katarina Bezic, in načrt dela za leto 2006. Navzoči so soglasno sprejeli sklep o pristopu v Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem. Predsednica slovenskega društva "Dr. France Prešeren" iz Šibenika Mira Kneževič je imela navdahnjen govor, društvu Lipa pa je podarila prekrasen rokopis Prešernove Zdravljice. Dvajset članic pevskega zbora slovenskega društva iz Šibenika je pod vodstvom zborovodje Marijane Šprljan zapelo nekaj pesmi Po pogostitvi smo nekaj slovenskih in hrvaških pesmi zapeli tudi skupaj. Peli smo do 20. ure, ko so knjižnico zaprli. Skupščino je spremljalo kar nekaj novinarjev; pričakujemo, da se bomo videli tudi v oddajali Hrvaške televizije - v Panorami in Prizmi. V začetku februarja pa smo člani društva Lipa brez velikih priprav proslavili kulturni praznik, ki ga Slovenci v domovini in izven nje praznujemo 8. februarja. Zbrali smo se v Arsenalu, na prijetnem druženju. Nekateri so s seboj prinesli Prešernove pesmarice in stare čitanke, iz katerih smo recitirali Prešernove stihe. Milena Jurjevič je na pamet recitirala sonete, ki si jilije zapomnila še iz gimnazije. Beata Kotruljaje prinesla pesnikove rokopise. Skupaj smo zapeli Zdravljico. Prijetno druženje smo ovekovečili s fotografskim aparatom. Darja Jusup SE Mm SLOVENCI NA HRVAŠKEM • ••••• ¿Sodeč po kulturnili prireditvah ob slovenskem kulturnem prazniku v vseh mestih, kjer Slovenci živimo in organizirano delujemo v slovenskih kulturnili društvih je slovenska skupnost na Hrvaškem vzpostavila pravi kulturni most med Slovenijo in Hrvaško. Če upoštevamo po svetu živeče Slovencev, je kulturno-prosvetna dejavnost kar vzkipela v Dalmaciji: v Dubrovniku, Splitu, Šibeniku in Zadrn. To je potidila tudi Hrvaška televizija s krajšimi prispevki, ki pa po mojem mnenju niso bili najbolj spremo pripravljeni. Kar pa je že tema za posebno razpravo. Nas predvsem zanima koliko je širša slovenska javnost seznanjena z našimi prizadevanji, da ohranimo in širimo občutek slovenstva S slovenskim kulturnim praznikom se Slovenci v Splitu vsako leto m primeren način predstavimo širši javnosti in tako vedno znova dokazujemo, kako pomemben dejavnik za obstoj slovenskega naroda v domovini in izven nje je kultura. V središče letošnje proslave v Splitu smo postavili mešani pevski zbor "Triglav", ki proslavlja deseto obletnico delovanja Program si je v celoti zamislila naša \fcra Hrga. ki je tudi izdelala plakat in kataloge za dve prireditvi. Zbor se je na celovečernem koncertu 8. februarja ob 19. uri v palači "Milcsi" predstavil z izbranim in bogatim repertoarjem in zavidljivo izvedbeno kvaliteto, ki jo je dosegel pod dolgoletnim vodstvom profesorice Tanje Ku-rajice. Prešernove in Zlobčeve sonete v prevodu Luke Pa-ljetka sta recitirala prvak Drame HNK Split Cedo Martinič in Vera Hrga. Glasbeno spremljavo stapris- pevali violinistka Maj da Go-luža, solistka HNK Split in Danira Ipavec na harmoniki. Ne majhen prispevek je dala tudi povezovalka programa Jelka Knezovič. Ns smem pozabiti omeniti nagovora župana mesta Splita Zvoni-mira Puljiča ter navzočnosti uglednih gostov, med njimi članov konzularnega zbora Umetniška raven in sproščenost cele prireditve je navdušila do zadnjega kotička napolnjeno veliko dvorano palače. Druga prireditev v okviru kulturne^ praznika je bila odprtje razstave likovnih del članov slikarske skupine SKD Triglav Split Mojce Plos Jelaskaj Ivana Kosmosa, Marije Sošič in Lenke Zaviršek. Razstavo smo odprli v diuštveiih prostorih 10. februarja Razpoloženje je bilo slovesno tudi zaradi podelitve plaket ustanoviteljem društva in priznanj članom za desetletno zagnano delo v Triglavu. Bilo namje v čast med nami pozdraviti pooblaščenega ministra v slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Roberta Krmelja. \feseli smo bili tudi velikega števila obiskovalcev. To je bila zadnja prireditev v prostorih društva na naslovu Gorička 6. V soboto, 4. marca se selimov drug najeti prostor, zopet samo začasno. Boštjan Karliš iStovenski kulturni praznik smo letos praznovali nekaj dni prej, tako da smo lahko sodelovali na "Fešti Svetega Vlaha" in bili kot sodelujoči uvrščeni tudi na plakat kije napovedoval prireditev. 28. januarja je v veliki dvorani glasbene šole Luka Sorkočevič gostovala pianistka iz Ljubljane Marina Horak, ki je Dubrovniku podarila klavirski recital. Polna dvorana je prisluhnila izjemni izvedbi Mozartovih in Škerjančevih del. O dogodku je poročala HRT v oddaji Prizma. Osrednja prireditev je bila v mestni knjižnici, kjer smo spremljali mozaik recitacij in glasbe. Predstavil se je klavirski duet Glissando, ki ga sestavljata Ivana Marija Vidovič in Marina Horak. Prisluhnili smo tudi poeziji Ivane Marije Vidovič. V programi so sodelovali še književnik Mato Jeranič, igralka Mirej Stanič iz Gledališča MarinDržič, zbor An deli podtaktirko Maje Ma-rušič, trobentač Džemal Cokič in kitarist Pero Skobelj pasta izvedla Intermezzo. O obeh prireditvah so poročali vsi krajevni tiskani in elektronski mediji. Za organizacijo smo prejeli veliko polival in tudi sami smo z njo zadovoljni, (du) SLOVENCI NA HRVAŠKEM SE EEHW S vet slovenske narodnostne manjšine Mesta Zagreba in Slovenski dom sta 2. decenbra pripravila okroglo mizo o varovanju slovenske manjšine v zamejstvu. Nil okrogli mizi so sodelovali predsednik Sloma-ka Rudi Pavšič, Sergij Pahor iz S\cta slovenskih organizacij (Italija), predsednik Zveze slovenskih oiganzacij Marj an Sturm, predsednik Narodnega sveta koroškili Slovencev mag Marjan Pipp, predsednik Kulturnega društva člen 7 Branko Lenart (Avstrija), predsednik Zveze Slovencev naMadžarskem Jože Hirnok, predsednik Sveta slovenske narodnostne manjšine mesta Zagreba Darko Sonc, dr. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete v Ljubljani, predsednica Sveta slovenske narodnostne manjšine Primorsko-goranske županije Marjana Mrkovič in predsednik Sveta slovenske narodnostne manjšine Splitsko-dalmatinske županije Boštjan Kordiš. RudiPavšič je spregovoril o vlogi in perspektivi Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), Sergij Pahor o položaju Slovencev v Italiji in o (ne)izvajanju zaščitnega zakona, Marijan Stunn o pravnih osnovali evropske manjšinske zaščite, Marjan Pipp o pravnih osnovali avstrijske manjšinske zaščite, Branko Lenart o položaju slovenske manjšine na avstrij skem Štajerskem, Jože Hirnok o dvostranskem sporazumu o zaščiti slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske man-jšinev Sloveniji, Darko Šonc o Ustavnem zakonu o pravicah nacionalnih manj šin na Hrvaškem prof.dr. Jernej Zupančič o fonnalnili infukcional-nili vidikih slovenskili manjšin v sosednjih državah. Iz razprave je bilo razbrati, da danes v zamejstvu živi okoli 150 tisoč avtohtonih Slovencev inda se njihove težave predvsem posledica neures-ničevanja dvostranskih sporazumov o zaščiti slovenske manjšine v sosednjih državah Slovenska država bi morala predvsem prek ministrstva za zunanje zadeve bolj aktivno predlagati konkretne rešitve za izvajanje dogovorov in določil iz sporazumov. Udeleženci so se strinjali, daje bila okrogla miza dobro pripravljena poročila in razprave pa kakovostni, infonnativni, konkretni, obširni in poučni. Franc Strošek • ••••••• S vet slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreba je januarja na letnem sestanku sprejel poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2005, načrt dela in finančnih prihodkov za leto 2006 ter nov statut. Lani iz objektivniliiazlogov niso bili izpeljani vsi naatovaniprogrami. zato tud niso bila porabljena vsa odobrena finančna sredstva. Svet bo skušal doseči, da bi se nepaabljena sredstva prenesla v letošnje leto. Ker dosedanji statut v pres-plošnili določilijh ni opredelil ožjega operativno-izvršilnega telesa kar je pogoj za nemoteno delovanje, je Svet soglasno sprejel nov statut ki med drugim določa daje predsedstvo Sveta operativno telo, ki upravlja in vodi Svet od zasedanja do zasedanja Predsedstvo Sveta sestavljajo predsednik Sveta in njegov namestnik ter trije člani. Poleg Darka Sonca in Franca Straška ki sta člana po funkciji, so bih v predsedstvo izvoljeni Silvester Kmetic, Mroslava-Maria Ba-hun in Anton Lah. ES. .Poslovni klub slovensko-lirvaškili gospodarstvenikov je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu in lirvaškim veleposlaništvom v Ljubljani 1. decembra v zagrebškem hotelu Panorama pripravil forum slovensko-lirvaškili gospodarstvenikov. Navzoče sta pozdravila hrvaški veleposlanik v Ljubljani Mario Nobilo in predstavnik slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Primož Koštrca. Direktor Službe Republike Slovenije za evropske zadeve Peter Ješovnik je spregovoril o slovenskili pripravah na vstop v Evropsko unijo in o izkušnjah polnopravnega članstva Olgica Spevec iz Agencije za tržno tekmovanje Republike Hrvaške pa o pripravah na pristopna pogajanja Druga tema je bil dvostranski sporazumo izogibanju dvojnega obdavčevanja ki je stopil v veljavo 10. novenbra. Aleksandra Antolič s hrvaškega finančnega ministrstva in Marija Frlež s slovenskega finančnega ministrstva sta odgovarjali na številna vprašanja o pokojninah, premoženju obdavčitvi obrtnikov, ki imajo podjetja v Sloveniji, živijo pa na Hrvaškem (in obratno)... Pojasnili sta da bodo upravičenci do slovenskili pokojnin ki živijo na Hrvaškem, že decembra prejeli neobdavčene pokojnine. Ostala določila sporazuma pa bodo začela veljati leta 2006. Franc Strašek iz Slovenskega doma v Zagrebu je opozoril, daje zakonvse upravičence do pokojnin iz Slovenije, ki živijo na tujem, uvrstil v eno skupino, pri čemer ne upošteva dejstva da so nekateri tudi slovenski državljani. Meril je, da v pokojnine slovenskili državljanov ne bi smeh posegati, saj jih varuje slovenska ustava ne glede na to, kje živijo. F. S. SE Mm SLOVENCI NA HRVAŠKEM inštitut za narodnostna vprašanja je 80-letnico znanstve-no-raziskovalnega dela proslavil 17. in 18. nove nt) ra v Ljubljani. Prvi dan je potekala slovesnost, katere pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Na slovesnosti so spregovorili direktor Inštituta dr. Mitja Žagar, direktor INV predsednica programskega odbora za obeležit ev 80-letnice dr. Albina Nečak Luk, diplomatski svetovalec predsednika Republike Slovenije dr. Iztok Simoniti in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologij o dr. Jure Zupan. Slavnostna govornika sta bila dr. Danilo Tiirk s Pravne fakultete v Ljubljani in direktor urada Visokega komisarja OVSE za narodne manjšine John de Fonblaque. Predsednik upravnega odbora Inštituta dr. Boris Jesih je zaslužnim sodelavcem podelil priznanja sloves- nost pa je zaokrožil kulturni program Gabriele Lipuš. 18. novembra 2005je potekala znanstvena konferenca o izzivih raziskovanja etničnosti in manjšin na začetku 21. stoletja. Na konferenci so sodelovali tudi dr. Jadranka Kumpes-Cačič in dr. Josip Kumpes iz Inštituta za migracije in narodnosti v Zagrebu, Franc Strašek in Sanja Horvatič iz Slovenskega doma ter Marjana Mir-kovič iz Slovenske^ društva Bazovica na Reki. Po uvodnem zasedanju so se razprave nadaljevale v okviru treh delavnic. Moderator delavnice o raziskovanju etničnih odnosov (etničnosti) in manjšin v sosednjih državah je bil dr. Boris Jesih, dr. Irena Sumi je vodila delavnico o raziskovanju odnosov etničnosti in manjšin v Sloveniji, tretjo delavnico - o manjšinah kot dejavniku združevanja in razločevanja v Evropi in s etu - pa je vodil dr. Mitja Žagar. Udeleženci iz Hrvaške so sodelovali v prvi delavnici. Preseneča da so še vedno posamezniki, ki pod avtohtono zamejstvo štejejo samo Slovence v Italiji, Avstriji in Madžarski. Dr. Matjaž Kle-meičič je v razpravi trdil, da so Slovenci na Hrvaškem brez izjeme priseljenci, ne glede na kraj, kjer prebivajo. Temi sta nasprotovala Franc Strašek in Marjana Mirkovič, ki sta menila da gre za neutemeljene trditve, saj dosedanje raziskave o položaju Slovencev na Hrvaškem govorijo drugače. Med drugimi takšne trditve spodbijajo Resolucija o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah, ki jo je Državni zbor sprejel leta 1996, in \cč publikacij dr. Vere Križišnik Bu-kič, k jih je v letih 1995-1999 izdal prav Inštitut za narodnostna vprašanja (Slovenci v Hrvaški, Narodnostna sestava v obmejnem prostoru med Slovenijo in Hr- vaško, Slovensko-Hrvaški obmejni prostor: Življenje ob meji). Strašek je poudaril, da iz navedenih dokumentov neizpodbitno izhaja, da so Slovenci vzdolž slo-vensko-hrvaške državne meje avtohtona manjšina ali zamejci, in to v 17 hrvaških občinah, med katerimi sta tudi dve največji mesti na Hrvaškem, Zagreb in Reka. Prof.dr Matjaž Klemenčič je v odgovoru popravil svojo trditev, češ da ni mislil tako, kot je dejal.. .Tudi Marjana Mirkovič je v razpravi na plenarni seji poudarila da so Slovenci v hrvaški Istri, na Reki, v Gorskem Kotarju, Zagrebu, Medmurju... zamejci in da je vsaka drugačna trditev ah razlaga neutemeljena in neargumsnti-rana. Takšne trditve so lahko posledica nezadostnega poznavanja dejanskega stanja slovenstva na Hrvaškem ah pa... Franc Strašek — .koordinacija nacionalnih manjšin mesta Zagreba je konec leta 2005 proslavila drugo obletnico ustanovitve. 9. decembra so v Novinarskem domu o vlogi koordinacije razpravljali predsedniki in predstavniki svetov nacionalnih manjšin, med njuni tudi predsednik in namestnik predsednika Sveta slovenske nacionalne manjšine, Darko Sonc inFranc Strašek. Vtriurni razpravi je prevladalo mnenje, daje koordinacija kot večnacionalno kolektivno telo le uspela pri številnih telesih lokalne samouprave uveljaviti pravice nacionalnih manjšin Težava pa je, ker Ustavni zakon o pravicah nacionalnih manjšin pridobitev statusa pravne osebe omogoča le svetom nacionalnih manj šin ne pa tudi koordinacijam To pomeri, da koordinacije nimajo pravice ne do samostojnega bančnega računa ne do finančne podpore iz državnega proračuna Zato imajo tudi težave pri predstavlj anju ah zastopanju pred državnimi telesi. Ob kon-curazprave so udeleženci soglasno pozvali vlado, da v okviru pristojnosti in ustavnih pooblastil, na temelju 33. člena Ustavnega zakona tudi koordinacijam zagotovi pravico do vpisa v register pravnih oseb in jim za nemoteno delo zagotovi finančno podporo. Naslednji dan 10. decenbra je bila v Stari gradski viječnici na Gornjem gradu slovesnost ki so se je udeležili člani svetov nacionalnih manjšin mesta Zagreba in Zagrebške županije, številni diplomati (iz slovenskega veleposlaništva Bernarda Gradišnik), predstavniki kulturnih in prosvetnih ustanov, verskih skupnosti in sindikatov. Po hrvaški himni in himni Evropske unije je navzoče pozdravil predsednik Koordinacije David D.Orlovič, članica delovnega predsedstva Sanja Tabakovič pa je predstavila poziv vladi, sprejet dan prej. Poziv so navzoči pozdravih z burnim ploskanjem Sledili so pozdravni govori predsednika Sveta za nacionalne manjšine hrvaške vlade Aleksandra Tolnauerja, predstavnice zagrebškega župana Grete Augostinovič- Pavičič, predstavnika diplomatskega zbora pomočnika muftije Islamske skupnosti v Republiki Hrvaški Aziza ef. Hasanoviča (v imenu vseh verskih skupnosti) in predsednice društva albanskih ženska "Drita" Marjete Hajdarim. Pozdrave je zaokrožila br/ojavka hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, ki je bila sprejeta z dolgotrajnim ploskanjem Sprejem po slovesnosti je bil priložnost za navezavo novih stikov in pogovore s predstavniki drugih nacionalnih manjšin F. S. SLOVENCI NA HRVAŠKEM POGOVARJALI SMO SE • ••••••••••M • • M • «M ••••••• r orgini/aciji Sveta nacionalnih manjšin in pod pokroviteljstvom hrvaške vlade je 13. novembra v Koncertni dvoran Vatroslav Lisinski potekala že 8. Marifestacija ustvarjalnosti nacionalnih manjšin na Hrvaškem. Navzoče je pozdravil Aleksander Tolnauer, predsednik organizacijskega odbora in predsednik Sveta nacionalnili manjšin Slavnostna govornica jebila Jadranka Kosor, podpredsednica vlade in ministrica za družino, branilce in med-generacijsko solidarnosti, kije poudarila da je v interesu Republike Hrvaške, da nacionalne manjšine nemoteno razvijajo svoje kulturne vrednote, običaje, etnično pripadnost, veroizpoved ... Svobodo delovanja jim zagotavlja ustavni zakon o pravicah nacionalnili manjšin vlada pa bo poskrbela da bodo manjšine za svojo dejavnost v letu 2006 prejele še več sredstev. Navzoči so bili odposlanec hrvaškega predsednika prof.dr. Aleksander Topalovič, števi-ni državni sekretarji, voditelji verskih skupnosti, veleposlaniki, predstavniki kulturnega in javnega življenja Program je povezoval Drago Celezič. Vrstile so se pevske in folklorne izvedbe, v katerih so manjšinske umetniške skupine predstavljale nacionalne običaje. Slovenski dom v Zagrebu oziroma Slovence na Hrvaškem sta zastopala mešani pevski zbor Slovenski dom in ansambel Slovenica. Pod vodstvom dirigenta Franca Keneja in ob klavirski spremljavi Zorana Sonca so izvedli tri pesmi: Metuljčki (O. Župančič, A.Groebming), Siva pot (A, Mežek, J. Cvitanovič) in Slovenija od kod lepote tvoje (S.A\scnik. J. Cvitanovič in F.Kene). Ob koncu prireditve so vsi udeleženci pod taktirko Sabrine Stenberga Vidak, voditeljice italijanske skupine, zapeli himno Evrope - Odo radosti. Program je trajal tri ure. Poslušalce po lastni presoji delim na dve skupini: na tiste, ki so menili daje bil program pester in zanimiv, in na tisti, ki smo merili, da je bil program podpovprečen saj so bile številne točke slabo pripravljene, njihova izvedba (preglasna glasba kričavo petje, topotanje z nogi m i...) pa bolj primerna za kakšno vaško veselico. Tudi ozvočenje v dvorani je bilo takšno, daje le še poslabšalo izvedbo programa F. S. Marijo Braut sem se pogovarjala po novembrski otvoritvi njene razstave v Prešernovi dvorani. Na razstavo Marije Braut v Slovenskem domu sem čakala več let. Spoznali sva se v Dubrovniku med domovinsko vojno spomladi leta 1993. Sovražniki so še granatirali Dubrovniško pri-moije in Cavtat. Naša druženja so so potekala po končanem delu v večernih urah. v edinem dubrovniškem hotelu ki je deloval, v hotelu Argentina Pozneje sva se v Zagrebu srečevali na kulturnih prireditvah ko sem jo vedno znova spraševala: Marija, kdaj bo razstava? Ona pa - imam prekrasno serijo fotografij iz Logarske doline... In naposled mm jih je le pokazala. Kako je nastala Ena dolina? - Septembra leta 1982 sem e za dva tedna podala na terapijo tišine v hotel Pri-sank v Logarski dolini. Ostala sem dva meseca Zanimala meje spirala svetlobe, njeno vrtinčenje v me-gličastili krošnjah dreves, njeno odsevanje na vodni gladini. Odkrivala sem kako živi pokrajina kako se svetloba zbira v cvetovih sadnega drevja kako trava vpija sonce. Serija fotografij je bila decembra istega leta razstavlj ena pod naslovom "Jedna dolina" v študiju galerije Forum V Slovenskem domu sem se hotela predstaviti prav s to razstavo, saj Logarska dolina leži v bližini mojega rojstnega mesta. Rodili ste se v Celju. Kakšna usoda vas je pripelj ala v Zagreb? - M)j oče Martin Kračun je bil Celjan Med dopustom v Kaštel Lukšiču je spoznal mojo mamo Marijo Novak. Skupno življenje sta začela v Celju kjer sem se leta 1928 rodila. Osnovno šolo sem končala v rojstnem kraju. Medvojno sem z mamo nekaj časa živela v Kaštelu. Moj oče je kot partizan padel naPohorju leta 1942. Še danes ne vem kje je njegov grob. Z mamo sva življe- nje nadaljevali v Zagrebu. Tu sem končala gimnazijo na Gornjem gradu ter začela študirati arhitekturo. Tak) sem postala Za-grebčanka. Kdaj in kako ste se začeli ukvarjati s fotografijo? - V svet fotografije sem stopila leta 1967, spodbujal pa me je veliki Toše Da-bac, moja poročna priča Postala sem njegova sodelavka. Leta 1969 sem postala članica ULUPUH-a in prvič razstavljala. Svojega rolleflexa nisem več izpuščala iz rok. Kaj ste najprej ujeli v vaš objektiv? - Že leta 1967je začel nastajati ciklus fotografij Zagreb - moje mesto. Leta 1970 sem začela ustvarjati ciklus gledališke fotografije. Po letu 1971 sem ustvarila in v Zagrebu razstavila več ciklusov: Korčula -velikonočna procesija Hair, Lapidarium Mirogoj - dan mrtvili in Črna razstava. Leta 1977 je nastal ciklus Kamen razstavljen v Muzeju za umetnost in obrt. Leta 1978 sem v atriju palače Spon-za razstavila fotografije o dubrovniškilipo-letjihin poletnih igrali Šibeniku sem postavila Otroke. Leta 1986 je bil v zagrebškem Muzeju za umetnost in obrt končno razstavljen ciklus Zagreb - moje mesto. Od leta 1988 do danes sem veliko razstavljala vZa-grebu in tudi drugod: v New Yaku Stut-tgartu Zadai. Osijeku Šibeniku Dubrovniku Stockliolmu Kijevu Odesi, Budimpešti. Ste kdaj razstavljali tudi v Sloveniji? - Leta 1970 sem v Manboru v Galeriji Ratovž in v Mestni galeriji v Ljubljani razstavljala skupaj s PerornDabcem nečakom Toša Dabca. Pero je danes profesor na ljubljanski Akademiji likovne umetnosti. Devetdeseta leta so zaznamovale vaše razstave iz obdobja domovinske vojne. - Nisernse posebej ukvarjala z vojno fotografijo. Mene je privabljala tišina po poku granat. Rada sembila sama ko ni bilo slišati niti ptic. Nisem srečevala ljudi. Le snemala 5!mm POGOVARJALI SMO SE sem. T;ko je nastala monografija o opus-tošenem Duhovniku in njegovi okolici od Stona do Prevlake. VDubrovnik sem prišla z ladjo Libumija z dmgim komojem in na prigovarjanje prijateljev iz sklada sv. Vlaha nare-dilaserij o fotografij, ki so bile izdanevmonu-mentalni maiografiji. Ta monografija je takoj obšla svet Bojim se, da ni veliko prispevala k razumevanju agresije na hrvaški jug, o ranjenem zgodovinskem Dubrovniku V tem obdobju semhodila po razrušenih mestih vaseh ne mideč na mine in druge nevarnosti. Na lastno pobudo semposnela vojne strahote Sunje, Pokupskega, Osijeka Fotografije so še pri meni in čakajo, da bodo v bližnji prihodnosti trajno razstavljene v Muzeju domovinske vojne, ki naj bi kmalu nastal. Gotovo ste med dolgoletnim ukvarjanjem z umetniško fotografijo prejeli več priznanj? - Leta 1970 sem bila nagrajena za raz-stavlj eno kolekcijo na 15. zagrebškem fotosa-lonu. Leta 1972 sem prejela nagrado mesta Zagreba Eno najlepših priznanj so mi podarili rojaki iz Avstralije, s tem ko so me povabili na obisk. Povod je bila fotomonografija Moj Zagreb, kije izšla leta 1980 v 10.000 izvodili in ki je danes ni mogoče dobiti niti v antikvariatih. Toknjigo, ki mije zelo ljuba je natisnila Mladinska knjiga založil pa Globus. VAvstraliji sem med našimi ljudmi preživela več mesecev. Tudi tam sem veliko fotografirala. Kaj načrtujete za naslednje mesece? - 5. marca bo v Galeriji Lang v Samoboru postavljena moja samostojna razstava Bale - Istra. Bale so zapuščeno mestece v Istri. VMu-zeju Mimara se pripravlja razstava Različnosti, serija fotografij, tokrat v barvali. Ko sem prebirala kataloge z razstav in si ogledovala fotografije Marije Braut me je posebej navdušil portret umetnice, kakor ga je leta 2001 napisala Marija Viculin: " Marija Braut je del našega sveta in to veliko globje in širše, kot bi lahko sklepali iz posameznih fotografij. Gre za oči, ki so vpile več kot pol-stoletno zgodovino tega mesta. Ne, ne zdi se mi zares pomembno, daje tako veliko fotografirala Zagreb. To je lepo, vendar je veliko močnejše dejstvo, daje živela življenje tega mesta. Njeno življenje gaje pravzaprav sous-tvarilo. Marija Braut in njeno fotografsko delo sta to življenje. In to je zabeleženo na njenih posnetkih. Vidno je v fotografijah gledaliških predstav, vidno je v portretih umetnikov, vidno je tudi v pejsažili nekaterih oddaljenih krajev. Vidno je celo v posnetkih New Ycrka saj gaje gledala z zagrebškimi očmi." Marija Braut še ni posnela vsega. Želimji še veliko ur tišine z njenim rolleflexom. Mogoče bo v Slovenskem domu predstavila še kakšen biser Slovenije. Polom Jurirrič • •••••• Naredili bomo vse, da se položaj Slovencev na Hrvaškem še izboljša TVekaj mesecev veleposlaniške-ga dela je že za vami. Kako ste se navadili na novo okolje, nove dolžnosti? Na kratko povedano: časa za prilagajanje pravzaprav ni bilo, saj mi dolžnosti in tempo dela tega ne dopuščajo. Lahko bi rekel, da se prilagajam sproti. Ob vašem napovedanem prihodu se je marsikomu postavilo vprašanje, zakaj Slovenija na Hrvaško pošilja človeka, ki nima izkušenj v diplomaciji. Vidite to kot prednost ali slabost? Res je, prihajam iz akademikih krogov, kar pa ne pomeni da nimam iz- POGOVARJALI SMO SE fimm NOVICE IZ DOMOVINE kušenj v diplomaciji. Že več let aktivno delujem v okvim različnih mednarodnih organizacij (Zdmženi narodi), kar pomeni, da določene izkušnje iz diplomacije imam in mi diplomatske veščine niso tuje. Bo politika veleposlaništva doživela kakšne spremembe, novosti? Do nekih večjih sprememb verjetno ne bo prišlo, trudimo se, da smo dostopni in tran-sparcntni. Zdi se, da ste v komunikaciji s hrvaško javnostjo preko medijev precej bolj odprti, da se ne skrivate za "diplomatskimi odgovori" Ja vaša ugotovitev bo kar pravilna V zadnjem času sem imel kar precej intervjujev in nastopov v različnili hrvaških medijih Bistvo je bilo sporočilo, da je Slovenija pripravljena razrešiti vsa odprta vprašanja in da pripravljena s Hrvaško sodelovati na vseli področjih. Način komuniciranja z mediji pa je, lahko bi rekel, zeb odvisen od človeka oz. od "njegove narave". Med Slovenijo in Hrvaško je precej pomebnih odprtih vprašanj. Ocenjujete, da bo na tem področju v času vašega mandata prišlo do kakšnega premika, kje vi vidite možne rešitve? Želja Slovenije je, da se vsa odprta vprašanja čimprej rešijo. Za to mora obstajati volja na obeh straneh in lahko vam zagotovim, da si Slovenija prizadeva da se odprta vprašanja ki po nepotrebnem obremenjujejo naše odnose, rešijo. Ob tem je pomembno poudariti, da državi na večini področij odlično sodelujeta (kultura znanost šport, izmenjava izkušenj), kar je javnosti manj znano. Menimo, daje čas pogajanj Hrvaške zEU primeren trenutek da se odprte stvari uredijo. Potrebno je gledati naprej in se dogovarjati kako bi lahko v prihodnje še bolje sodelovali in kako bi lahko skupaj nekaj dosegli. Gre za to, ne kaj bi drug drugerm storili, temveč kaj bi skupaj ustvarili. Upam da se bomo v naslednjih letih dogovorih o skupnem sodelovanju v okviru EU. Za vami je že nekaj srečanj s predstavniki Slovencev na Hrvaškem Ste si že ustvarili vtis, kje so največje težave (s sicer ustavno nepriznano) slovensko manjšino? Kaj bi se še dalo narediti, da se število Slovencev naHrvaškem ne bi zmanjševalo? Vesli me dejstvo, daje slovenska manjšina naHrvaškemaktivna. V zadnjih nekaj tednih štabih ustanovljeni dve društvi slovensko-hr-vaškega oz. lirvaško-slovenskega prijateljstva kar je še posebej vzpodbudno (Bedanj, Karlovac). Veleposlaništvo bo skupaj z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrstvom za zunanje zadeve naredilo vse, da se položaj Slovencev na Hrvaškem še izboljša da bomo bolj prepoznavni in da se rešijo odprta vprašanja na katera so me opozorili Slovenci na Hrvaškem Ro.K. Dva nevarna sporazuma - V začetku decembra se je hrvaška vlada odločila za dva koraka ki sta bila vsaj posredno povezana s Slovenijo. Začelo seje s sporazumom o meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, ki sta ga pred leti podpisala Tudman in Izetbegovič. Z njun je Zagreb, tokrat brez državne krize in obtožb o veleizdaji, Bosni podaril domače ozemlje - dva otočka greben in del morja. Mejo so potegnili po sredini Malostonskega kanala. V Sloveniji so se čudih, da take brezbrižnosti ni čutiti v Piranskem zalivu. Nadaljevalo se je s sporazumom z Avstrijo, s kateri m želijo pregnanim po koncu vojne izplačati odškodnino za odvzeto premoženje. Hrvaški predsednik Stje-pan Mesič je v posebni poslanici opozoril, daDunaj po vseh veljavnih sporazumih ne sme pomisliti niti na en sam evro tovrstne odškodnine od naslednic SFRJ in da Zagreb postavlja s tem v neroden položaj skoraj vse zmagovalke zadnje svetovne vojne, ki so te probleme rešile ah pa jih za desetletja vnaprej globoko zamrznile. Tal« no početje ima lahko nepredvidljive posledice tudi za Sloveni- jo, saj nihče ne more reči, kaj bo, če bo Hrvaška še naprej nespametno in brez kakršne koli potrebe odpirala finančne rane iz preteklosti. Ob sporazuma sta za zdaj na hladnem Dve zahtevi na poti v EU - Sredi decenbra je slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) na spletni strani objavilo dva dokumenta: stališča do mejnega vprašanja in stališča do vprašanja garancij nekdanje SFRJ za devizne hranilne vloge. V prvem doku-mertu MZZ opozarja da sta se državi zavezah, da bosta spoštovali mejno stanje na dan 25. junij 1991 in da je bila 10 let pozneje pripravljena pogodba o meji (sporazum Drnovšek-Račan), s katerim je Slovenija ohranila izhodna odprto morje, ki pa jo je Hrvaška ustavila. Slovenija vztraja pri katastrski meji na kopnem na morju pa pri izhodu na odprto morje z upoštevanjem ekološke cone. Na MZZ zatrjujejo, da so pripravljeni na nove pogovore o spremembah pogodbe, še zlasti zaradi slovenske cone, če pa to ne bi bilo uspešno, pa za nova pogajanja o meji v celoti. V drugem dokumentu pa MZZ poudarj a da dolg LB v Ljubljani ah dolg Slovenije ne obstaja. IBZ od leta 2000 ne more izplačevati terjatev in svojih tudi ne izterjati, čeprav ima dovolj premoženja vendar pa ji hrvaška nacionalna banka ne dovoli nonnal-nega poslovanja. Devizna sredstva so porabile fizične in pravne osebe na Hrvaškem in ne v Slovenji, opozarja MZZ in dodaja da sta državi skušali to vprašanje rešiti z arbitražo pred mednarodnim denarnim skladom a Zagreb ni izpolnil dogovora hkrati pa je problematiko uredil sporazum o vprašanjih nasledstva ki so ga vse naslednice SFRJ podpisale junija 2001. Vse države naslednice, ra-zenHrvaške, so pripravljene izpolniti to obveznost in nadaljevati pogajanja Slovenske in tuje banke (povezane s slovenskimi) zaradi LBZ ne morejo poslovati na Hrvaškem kar je v nasprotju z evropskim pravnim redom ki ga bo morala Hrvaška spoštovati. Pri tem bo Slovenija pri hrvaških pogajanih z EU vztrajala so sklenili naMZZ. ODMEV NOVICE IZ DOMOVINE Vsega je kriva Slovenija - Nepotrebno in neprimerno je, da Ljubljana članstvo v EU in Na-tu izkorišča za pogojevanje in pritisk na Zagreb, so s hrvaškega MZZ odgovorili na stališča o meji in LBZ. Hrvaško MZZ je vrnilo »udarec« in svoje poglede tudi objavilo na spletni strani. Sporočili so, da slovenska stališča o reševanju problemov niso resnična, objektivna in korektna. Povezovanje in pogojevanje rešitve mejnega vprašanja z rešitvijo drugih vprašanj je nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodnimi standardi, so prepričani v Zagrebu. Nesprejemljivo je, da sta razglašena slovenska pas in cona, ki sta sicer nična, vključena v izhodišča slovenske strani v določanje morske meje. Slovenijo so opozorili, da je leta 1993 z memorandumom o Piranskem zalivu potrdila, da je v prikrajšanem geografskem položaju in da ne more razglasiti lastne cone oziroma pasov. Vsa nerešena vprašanja so nerešena zato, ker Ljubljana vprašanje meje povezuje z drugimi, kakršna so Jek, LBZ in Trdinov vrh, so prepričani v Zagrebu. Prav tako ni dokumen ta, trdijo, ki bi predstavljal domnevni kompromis o razmejitvi na morju ali bi potrjeval slovenski izhod na odprto morje. Iz Zagreba sporočajo, da je nerealno, da bi se na podlagi sporazuma Drnovšek-Račan iz leta 2001 nadaljevala pogajanja. O LBZ ponavlja, da je odnos med LBZ in varčevalci zaseb-nopravno vprašanje, ki ne sodi k nasledstvu nekdanje SFRJ. Ne vemo, kaj je Savudrijskla vala - Probleme je treba reševati v času hrvaških pogajanj z Unijo in »v družini, ne pa na sodišču«, je v pogovoru za hrvaški Novi list konec decembra dejal novi slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič. Med drugim je dejal, da Slovenija ne bo postavljala pogojev Hrva ški pri priključevanju EU in da na koncu pogajanj ne bo blokirala njenega vstopa. Prve izjave veleposlanika kažejo, da bo izvajal politiko zunanjega ministrstva in da ni naklonjen idejam predsednika države Janeza Dr- novška, da bi državi predvsem mejne težave čim prej rešili s pomočjo tretjega. Na vprašanje, zakaj je Slovenija protestirala zaradi novega hrvaškega ribolovnega koliko nediplomatski način, brez posebnih dokazov, posredno obtožila Slovenijo oziroma njene državljane, da so odgovorni za ta incident. Tdkšno je tudi splošno pravilnika, je Orožen Adamič odgovoril, da je v njem naveden potek meje in da pravilnik govori o Savudrijski vali. »Mi ne vemo, kaj je to. To je novo ime, Piranski zaliv se ni nikoli tako imenoval,« je dejal veleposlanik. Slovensko-hr-vaških prask pa decembra niso ustvarjali samo ribiči in meja, temveč tudi LBZ. Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Ro-hatinski je napovedal, da ima KBC, ki je solastnica NLB, zdaj edinstveno priložnost, da stopi na trg. Naprodaj je namreč Splitska banka (last Unicredita), ta »edinstvena priložnost« pa bo izvedljiva le, če bo rešen dolg LB do hrvaških varčevalcev. »Če to ne bo storjeno zdaj, NLB ne bo stopila na hrvaški trg vse do vstopa v Eu. HNB pri tem stali šču ne bo popustila, ne glede na pritiske in izsiljevanje,« je dejal Rohatinski. Še več, zagrozil je, da ne NLB ne KBC, če dolga ne bosta vrnili zdaj, ne bosta dobili licence, saj licenc ne bodo dali bankam, ki so bile prisilj ene zaradi sodne odločitve poravnati obveznosti. Slovenij a glavna osumljenka - Hrvaško MZZ je konec decembra slovenskim kolegom poslalo diplomatsko noto, v kateri je zapisano pričakovanje, da se bo v preiskavo o uničenju školjčišč ribiške zadruge Sabus iz Umaga vključila tudi slovenska policija. Hrvaš ka vlada je tako z noto na ne- prepričanje na Hrvaškem. Ko je premier Ivo Sanader pojasnjeval, zakaj naj se v preiskavo vklju či tudi slovenska policija, je dejal, daje najbrž tudi slovenski strani precej do tega, da se primer čim prej pojasni. Dodal je, da je to vprašanje zelo občutljivo in da ne gre samo za gmotno škodo, temveč ima lahko primer; če se bo pokazalo, da je v pri njem sodeloval kdo iz Slovenije, tudi mednarodne posledice. Ostro o ribiški uredbi - Hrvaška vlada je v začetku januarja (sredi noči) domači in slovenski javnosti sporočila, da je uredba o določitvi slovenskega ribolovnega morja, ki jo je sprejela vlada v Ljubljani, »nesprejemljiva, pravno neutemeljena in nična«. Ivo Sanader je presenetil tudi s tr-dimstdiščem, da razmejitev še naprej ostane na črti sredine v Piranskem zalivu in da bo moral vsakdo spoštovati hrvaške zakone v hrvaš kih ozemeljskih vodah. Dodal je, da je Hrvaška že v četrtek o dogajanju obvestila evropsko komisijo, vlada pa v celoti zavrača dele uredbe, ki se nanašajo na območje morja, nad katerim ima suverenost Hrvaška, torej območje ozemeljskega morja Hrvaške, ki se »v severnem delu, do končne razmejitve, začasno razprostira do sredinske črte v Savudrijski vali (izmišljeno ime za Piranski zaliv)«. Za Zagreb so prav tako nesprejemljivi deli uredbe, ki se nanašajo na morsko območje, na katerem se nahaja hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni pas. Glede na to, so sporočili iz hrvaške vlade, da uredba nima in ne more imeti nobenega pravnega učinka na območjih, nad katerimi ima Hrvaška suverenost in tudi suverene pravice, ocenjujejo, da gre za »nesprejemljivo odločitev, ki jo je mogoče razumeti kot poskus posega po državnem ozemlju Republike Hrvaške«. Se o ribiciji - Brionske izjave se je v soboto v Slovenski Bistrici na srečanju SDS dotaknil premier Janez Janša in dejal, da v njej piše, daje izhodišč e pogajanj med državama stanje na dan 25. junija leta 1991. Takrat je Slovenija nadzorovala ves Piranski zaliv inje imela prost dostop do mednarodnih prek svojih teritorialnih voda, je dejal Janša in dodal, da bo pri tem vztrajala ta vlada in tudi vse prihodnje. Hrvaška je v primeru dogovarjanj z Italijo prvič delovala zoper izjavo, drugič pa je zanikala »pravico, ki je za Slovenijo zgodovinskega pomena«, je dejal Janš a. Spomnil je, da je Hrvaš ka s svojim ribolovnim pravilnikom moč no posegla v slovenske teritorialne vode, z uredbo pa da je Slovenija skušala popraviti položaj. Po njegovem sprejetje omenjene uredbe ni enostranski korak, ampak odgovor na potezo Hrvaške, v nobenem primeru pa Slovenija ničesar ne prejudicira, saj je v aktu zapisano, da gre za začasno rešitev, ki bo veljala le do drugačnega dogovora s sosednjo državo. In se o LB - Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Želj ko Rohatinski se je sredi januarja odzval na izjavo glavnega direktorja belgijske banke KBC, solastnice NLB, Andrea Bergena, ki je dejal, da bo ta banka sprožila ukrepe zoper HNB, ker jim preprečuje nakup HVB Splitske banke. Rohatinski je dejal, da ne NLB ne KBC ne moreta dobiti licence za poslovanje na Hrvaškem, vse dokler dolg nekdanjim varčevalcem LB ne bo plačan. Ta pogoj KBC pozna najmanj tri leta, je dejal guverner, ki obžaluje takšne izjave, saj niso v duhu pogovorov, ki so jih pred meseci imeli s KBC. »Kontekst in 19 NOVICE IZ DOMOVINE fimm način izjave se ne moreta razumeti dmgače kot neposredno izsiljevanje HNB, vendar ta ne bo popustila« je dejal Roliatinski. HNB je KBC predlagala fonmlo »licenca za varcevanje«, saj bi pogodbo o nakupu Splitske banke sklenili takoj po vračilu varčevanja Vračanje po podpisu pogodbe ni mogoče, kajti KBC bi denar lahko »nabrala« na Hrvaškem zato se mora dolg, ki je šel v tujino, od tam tudi vrniti, je dejal guverner. KBC lobira pri EK - Po januarskem pisanju hrvaških medijev se bo vojna belgijske banke KBC, ki ji Hrvaška narodna banka (HNB) ne dovoli poslovanja na hrvaškem bančnem tigu, nadaljevala v Bruslju. Po neuradnih informacijah tukaj šnjili medijev je KBC sprožila lobistične postopke pri evropski komisiji, ki so menda že obrodili prve sadove. Iz Bruslja je na naslov HNB že prišlo vprašanje, na podlagi katerega predpisa ovirajo belgijsko banko, ki si želi licence za poslovanje na Hrvaškem oziroma hoče prevzeti HVB Splitsko banko, zadnjo najbrž, kije naprodaj. Jutarnji list je zapisal, da so to težavo Belgijci menda poskušali odpraviti s slovensko vlado, ponudili so ji kreditiranje. Rešitve po trditvah tega časnika niso dosegli, saj bi Slovenija s tem priznala da je bila LB tudi dejansko dolžna hrvaškim varčevalcem in bi bilo tako koncc petnajstletne »zgodbe, ki jo Slovenija prodaja svoji in mednarodni javnosti«. Po tukajšnjih informacijah je banka KBC ponudila Hrvaški dve možnosti. Po prvi bi ji Zagreb dovolil nakup HVB Splitske banke, dolgpa bi jim KBC izplačala v dveh letih. HNBv to ni privolila saj bi ji KBC dolg lahko izplačala iz denarja ustvarjenega na Hrvaškem vendar centralna banka to zavrača saj hoče, da denar pride iz Slovenije. Druga ponudba iz KBC je bila da bi Belgijci ob domačem konzorciju poštah manj šinski lastnik Splitske banke, ki bi kreditiral večinske lastnike, ti pa bi za kredit za nakup zastavili delnice te banke. Tudi te možnosti HNB menda ne podpira. Drnovškova februarska akcij a - Na Hrvaškem je pobuda slovenskega predsednika Janeza Drnovška o vzpostavitvi začasnega mejnega sporazuma ki bi temeljil na sporazumu Drnovšek-Račan, naletela na negativne odzive. Ivo Sanader je Drnovšku že pojasnil dokončno stališče hrvaške vlade: »Dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov se ne da kupovati s teritorijem. Naš končni odgovor slovenskemu predsedniku je 'ne'. Toni pravična rešitev.« Drnovškov predlog o začasnem sporazumu, po katerem bi veljala celotna začrtana kopenska meja Slovenija bi nadzirala 80 odstotkov zaliva medtem ko določila o dostopu do odprtega morja ne bi veljala oziroma ne bi bila določena je naletel na zaprta vrata Prvi razlog je popolno hrvaško zavračanje vsega, kar je kakor koli povezano s sporazumom Drnovšek-Račan, je dejstvo, da vsebina tega na Hrvaškem velja za nacionalno izdajo. Nihče od pomenbnejših političnih akterjev ne bo tvegal hudih notranjepolitičnih težav ko in če bi takšno idejo podprl. Drugi razlog je tesno povezan s prvim: hrvaške oblasti so ob krepkem sodelovanju domačih medijev tukajšnjo javnost zadnja leta sistematično in načrtno prepričevale, daje vse, kar prinaša manj kot polovico Piranskejp zaliva ve-leizdaja enako pa velja tudi za nedogovorjen del kopenske meje. Tikajšnja oblast je namreč vse tisto, kar je bilo še pred leti tudi za Hrvaško »sporno«, oziroma se ni vedelo, ah je slovensko ah hrvaško, sčasoma preoblikovala v »hrvaško«. V Sloveniji je Drnovškova pobuda naletela na negativne odzive. Zunanji minister Dimitrij Rupel jo je ocenil kot »ne najboljšo«. Čakamo boljše oko liščine - Hrvaški predsednik Stjepan Mesič se na februarsko pobudo slovenskega predsednika Janeza Drnovška o oživitvi načrta spravnega srečanja treh pred- sednikov (Hrvaške, Italije in Slovenije) ni odzval. V njegovem uradu so potrdili, da ostaja pri svojih stališčih in prepričanju, da je srečanje dobrodošlo, a ko bodo izpolnjeni pogoji. V svojih dosedanjih izjavah je Mesič namreč načeloma podpiral zamisel srečanja trojice šefov držav, a z opozorilom da okoliščine za takšno srečanje še niso dozorele, predvsem zaradi Italije. V pogo\om za Sobotno prilogo Dela je pred časom dejal, da zamisel podpira, saj je že čas, da se zapre knjiga druge svetovne vojne, da bi lahko Italij a Hrvaška in Slovenija namenijo pozornost današnjim težavam. Toda če nekdo govori o fojbah bi moral začeti pri vprašanju o njihovem vzroka »Prav zato vztrajamo, da se obsodi vsak zločin. Ni v redu, če upoštevamo samo en zločin, ne pa tudi tistega pred njim« Rok Kajzer — • M iStovenska vlada je konec lanskega novembra sprejela odstop državnega sekretaija in vodje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Franca Pukšiča. Na ta položaj je imenovala Zorka Pelikana, M je v preteklosti že deloval v omenjenem Uradu, in sicer leta 1999 kot državni podsekretar, od junija do decembra leta 2000 pa tudi kot državni sekretar. Zorko Pelikan seje rodil 16. februarja leta 1954 v Mirnupri Gorici. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Mirnu in v Novi Gorici. Leta 1977 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in se najprej zaposlil v gospodarstvu, kasneje pa je delal tudi v šolstvu. Sredi osemdesetih let se je posvetil restavra-torstvu in si pridobil naziv restavratorja ter bil vpisan v razvid samostojnih kulturnih delavcev. Kmalu zatem je opravil tudi strokovni izpit iz konservatorstvaVletih 1990-1993 je bil direktor regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Leta 1993 seje kot svetovalec vlade zapodil na Ministrstvu za zunanje zadeve in delal v sektorju za sosednje države. Istega leta je v Haagu opravil trimesečni diplomatski tečaj. Od leta 1995 do leta 1999 je bil najprej kotvice-konzul in nato kot konzul zaposlen na Generalnem konzulatu RS v Trstu. To delo je vnovič opravljal od septembra leta 2003. Nekaj dni po prevzemu dolžnosti, 1. decembra lani, je v pismo rojakinjam in rojakom izven Republike Slovenije med drugim zapisal: "Dosedanje dobre izkušnje sodelovanja med Slovenijo in Slovenci v zamejstvu in po svetu želimo seveda ohraniti, hkrati pa želimo skupaj z Vuni iskati in graditi nove, današnjemu času in znanju primerne oblike delovanja Vlada Predsednika Janeza Janše je z imenovanjem državnega sekretarja in oblikovanjem posebnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu potrdila svojo naklonjenost in pozornost do Vas drage rojakinje in rojaki izven RS. Tudi priprava posebnega zakona ki je prav sedaj v parlamentarni proceduri in s katerim želi Slovenija uzakoniti svojo tudi v ustavi zapisano skrb za Slovence po svetu, je temeljnega pomena za pravilno reševanje vseh odprtih vprašanj." (itj) SE Mm PRETEKLOST V SEDANJOSTI • arok na Hrvaškem je povezan z evropskim barokom in potujočimi umetniki, ki so prihajali iz Italije in Avstrije. Francesco Robba se je rodil 1. maja leta 1698 v Benetkah in je postal eden izmed najbolj šili kiparjev 18 .stoletja v južnem delu srednje Evrope. Veliko je ustvarjal na ozemlju današnjih Slovenije in Hrvaške. Francesco Robba je šel pri trinajstihletihv uk k znanemu kiparju Pie-truBarattiju. Ckoli leta 1720 se je pridružil mladimumetnikom ki so iskali delo na tujem tako seje znašel v Ljubljani. Delo je našel pri kiparju Luki Misleju in se tudi poročil z njegovo ličerko. Leta 1727 je postal ljubljanski meščan Po smrti Msleja seje Robba uspel vpisati v popis ljubljanskih hišnih lastnikov. Naročila zadelo je začel dobivati od ljubljanskih, zagrebških in celovških jezuitov. Opremljal je stolnici v Ljubljani in Zagrebu. Med njegova vrhunska dela uvrščamo oltar Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici. Izredne lepote sta predvsem dva angela ki zamaknjeno stojita v razvilira-nemogrinjalu. Leta 1716 seje lotil izdelave glavnega oltarja v frančiškanski cerkvi, ki gaje končal komaj po sedmih letih. Njegova dela najdemo tudi v Celovcu, med zgodnja dela pa sodi tudi oltar na Vranskem Na Kongresnem trgu v Ljubljani od leta 1722 stoji njegovo znamenje Marijino kronanje. Dolgo je bil zaposlen v cerkvi sv. Jakoba kjer je izdelal oltar sv. Florjana in Roka V uršulinski cerkvi, ki je biser ljubljanskega baroka je ustvarjal leta 1744. V zagrebški prvostolnici je izdelal oltar sv. Križa ki je bil posvečen leta 1756. Po preureditvi katedrale v 19. stoletju so oltar prenesli v Križevce, oltar sv. Katarine in sv. Barbare pa v Varaždin-ske toplice. Oltar sv.Emerika se nahaja v cerkvi sv. Kara v Novi vesi v Zagrebu. Robbovo najpomembnejše delo je simbol baročne Ljubljane - vodnjak treh kranjskih rek ki stoji pred ljubljanskim magistratom, \6dnjak ima v tlorisu obliko starega mestnega pečata tri figure starcev z mišičas-timi atletskimi telesi pa naj bi bili alegorija treh rek: Ljubljanice, Save in Krke. Kipi so izdelani iz kararskega man naj a. Nil fontani je viden Ber-ninij ev vpliv (Piazza Navona). Umetnika so v devetih letih, ko je ustvar- jal fonatno, spremljale same težave, na koncu pa je sledil finančni zlom in tako je popolnoma obubožal. Od tega časa ni več zapisov o Robbovem življenju v Ljubljani, \femo le, da se je drugič poročil z Marijo Peter-man, s katero je imel več otrok. Eno od vrhunskih del Francesca Robbeje Ignacijev oltar v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu, biseru zagrebškega baroka ki so jo jezuiti sezidali leta 1632. Škof ostragonski Eszterhazyje za postavitev oltarja-žrtvenika sv.Ignacija zagotovil večjo vsoto denarja Pogodba je bila sklenjena leta 1727. Vsebovala je natančne načrte s strokovnimi izrazi beneške tenni-nologije. Rektor Zagrebškega jezuitskega kolegija je Robbi izplačal 2.000 forintov, umetnik pa se je v zameno obvezal, da bo osebno, z lastnimi rokami izdelal kipa sv. Franja Regisa in sv. Ignacija oltar Presve-tega trojstva in dva angela .Vse bele skulpture naj bi bile iz sijajnega belega genoveškega marmorja brez prog. Stebra naj bi bila izdelana iz afriškega marmorja, okvir okoli slike pa iz rdečega francoskega marmorja... Robba seje obvezal, da bo oltar izdelal v enem letu in da ga bo po Savi prepeljal do kraja kjer se običajno odlaga tovor za Zagreb (Kraljev Brod). Z vo-lovsko vprego naj bi marmorne dele in skulpture pripeljal do cerkve sv. Katarine. Lahko si predstavljamo, s kolikimi težavami je bilo povezana izvedba tega projekta. V Zagrebu smo lahko srečni, ker je Robba večino svojih velikih del uresničil še v prvem zanosu, ko ga še niso toliko trle materialne skrbi, ki so ga preganjale kasneje. Žrtvenik sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarine uvrščajo med njegova najboljša dela. Govorilo se je, da takš'nega spomenika kraljevina Hrvaška še ni videla. Oltarno sliko je naslikal Vilcntin Metzinger, največji baročni slikar iz Ljubljane Kristofer Jelovšek pa je leta 1765 na zidu za oltarjem naslikal veliko iluzionistično Iresko. Zadnjih nekaj let je Robba preživel v Zagrebu, kjer je 24. januara leta 1757 umrl. V župniji sv Marije so našli zapis o njegovi smrti. Sklepamo lahko, daje Robba tik pred smrtjo delal na območju Kaptolske župnije, verjetno v katedrali. Po Robbovi smrti je veliko njegovih nedokončanih del prevzel Rottman, ki je bil njegov pomočnik in naslednik. Dokončal je veliko del, vendar ni zasedel Robbovega mesta. Francesco Robba sodi med tiste umetnike, ki so za seboj pustili dela trajne vrednosti, ki po 250 letih še vedno izžarevajo svojo neminljivo energijo in lepoto. S svojim genialnim opusom se je uvrstil v vrsto najmočnejših osebnosti slovenskega in hrvaškega baročnega kiparstva Pripravila Cvetka Matko KULTURNA OBZORJA S!mm • •••••••• ZAGREBŠKI FILMSKI FESTIVAL - Z novinarsko projekcijo črne komedije Od groba do groba Jana Cvitkoviča se je 18. oktobra v Študentskem centru začel 3. Zagrebški filmski festival (ZFF). Cvitkovičev film je bil posnet v koprodukciji z zagrebškim Propeler filmom. Na filmskemfestivalu v San Sebastianu je režiser prejel nagrado za najboljšega debitanta "Altadi som". Glavni junak filma je Pero, avtor čustvenih posmrtnih govorov, ki jih deklamira na pogrebih po slovenskih vaseh. Medtem ko si Pero z nenavadno obrtjo služi denar za življenje, skuša njegov oče narediti samomor njegovega prijatelja pa preganja nora gluhonema punca. Tepla rustikal-na atmosfera z začetka filma sča-som dobiva vse bolj črne in šokantne tone. MEDNARODNI DNEVI JAZ ZA - 15. Mednarodni dnevi jazza so potekali od 25. do 28. oktobra v dvorani Lisinski. Začeli so se z gostovanjem Bigbanda RTV Slovenija. Najstarej ši aktivni jazz orkester v tem delu sveta je nastopil ob svojem velikem jubileju - 60-letnici. Na programi so bila dela slovenskih skladateljev vseh generacij. Dirigirala sta Alojz Kra-jnčan in Tomaž Grintal, kot vokalni solistki pa sta nastopili Mia Žnidarič in Kristina Oberžan. to vala v zagrebškem HNK-ju. Opero je režiral Peter Selem, diri- giral pa je Ivo Lipanovič. Publika je bila prezadovoljna. Splitska Luisa Miler je predstava ki zagotavlja užitek tako s čisto scenografijo in svetlobnimi učinki, kot tudi z močnim zborom in izvrstnimi solisti. V naslovni vlogi je bila odlična Adela Golač Rilovič, nedosegljiv je bil gost iz Ljubljane Branko Robinšak, imenitna sta bila močna basista Ante Jerkuni-cainlvica Cikeš. SLOVESNI ERO Z ONEGA SVETA - 4. novembra je bila v zagrebškem HNK-ju slovesna izvedba opere Ero z enega sveta s katero so zaznamovali 110. oblet- jeseni. Dedič je izvedel dvadueta: s Predinom je zapel njegov hit Čakaj me, s Paolijempa Okus soli. Ta Paolijeva pesemje redno na Arsenovem repertoarju. V letu 2005 sta sicer Predin in Dedič pripravila in razprodala dva skupna koncerta Od A do Z v zagrebški Taarni kulture. ZAKLONIŠČE PREPEVA - Slovenska skupina Zaklonišče prepeva je znana po svojem revolucionarnemimidžuter obdelavi pesmi Računajte na nas. 21. novembra je nastopila v zagrebškem klubu KSET in promo-virala svoj zadnji album Sellam GAVELLOVIVEČERI - Z manborsko predstavo Lor-kine Krvave svadbe v režiji Nenni Delmestre so se 29. oktobra končali dvajseti Gavellovi večeri. Mariborske igralce je publika nagradila z močnim aplavzom Tek- movanje javnih gledališč je prvič potekalo leta 1973, tokratni večeri pa so bili prvi po 14-letnem premoru. Predsednik žirije, legendarni igralec Vanja Drach. jc zanaj-boljšo predstavo razglasil Cyrano osiješkega HNK-ja DNEVI ORISA - Podjetje Arhitekt, ki izdaja časopis Oris, je v Zagrebu če petič zapored predzadnji konec tedna v oktobru pripravilo mednarodni arhitektonski simpozij Dnevi orisa V kongresni dvorani Zagrebškega velesejma so od 22. in 23. oktobra o svojem ustvarjanju spregovorili ugledni svetovni arhitekti iz Španije, Švice, Nemčije, Avstrije, Y> like Britanije, Nizozemske, Finske in Slovenije (Bevk, Perovič). Kongresna dvorana je bila pretesna za vse zainteresirane. OPERA HNK SPLIT V ZAGREBU -Zelo uspela splitska produkcija raritetne Verdijeve opere Luisa Miler je 28. in 29. oktobra gos- nico rojstva njenega avtorja Jakova Gotovca in 70. obletnico praiz-vedbe tega najbolj priljubljenega hrvaškega dela kije bilo od takrat izveden) že 649-krat. Dirigiral je Loris Valtolini. V naslovni vlogi Mica (Era) je po dolgem času nastopil Janez Lotrič. TRIKOTNIK PAOLI, DEDIČ, PREDIN - 10. novembra sta se najpo-membejšemu hrvaškemu kantav-torju Arsenu Dediču pridružila uveljavljena glasbenika iz Italije in Slovenije, Gi-no Paoli in Zoran Predin. Ob klavirski spremljavi stalne^ sodelavca Branka Bulica in ob spremjavi italijanskih glasbenikov je bil triurni Dedičev koncert v dvorani Lisinski eden od najpomem-benejših glasbenih dogodkov te Alejkum. Čeprav v svojih tekstih pogosto obravnava teme z območja nekdanje države, pevec Vanja Alič trdi, da niso jugonostalgi-ki: "Smo slovenski band ki v nekakšnem arhaičnem srbsko-hr-vaškemjezikupoje o aktualnih temah Miši nastopi provocirajo primitivne in obremenjene ljudi." SLOVENSKA ARHITEKTURA 20. STO LETJA - Od 15. decenbra do 22. ja-nuarjaje bilav Muzeju za arhitek- ODMEV KULTURNA OBZORJA 5 . O v E ■■: 5 i .J- .\ i HI TE fcîTL R I h K.; ■ t \ !" .'■ turo v Zagrebu na ogled razstava Slovenska arhitekture 20. stoletja avtorja Staneta Bernika. To je bila razstava arhitekture in ne zgolj izbranih arhitektonskih stvaritev. Razstava je bila resen in jasen pregled razvojnega diagramaz najpomembnejšimi arhitektonskimi uresničitvami. 114 stvaritev je bilo predstavlj enih po - od modernih pobud že v okviru secesije, prek funkcionalizma in njegovega logičnega nadaljevanja v burnem obdobju obnove po 2. svetovni vojni, obdobja raziskovanja v petdesetih letih, inovativnih šestdesetih in učinkovitih sedemdesetih letih. Ob razstavi je nastala tudi istoimenska knjiga s slikovnim gradivom in teksti, iz katerih je mogoče izluščiti merila, ki so avtorja Bernika vodila pri vsebinskem in prezentacijskem delu na razstavi. Naj naštejemo samo nekaj najpomembnejših imen slovenske arhitekture: Maks FUbiani, Jože Plečnik, Vladimir Mušič, Jaroslav Cernigoj, Emil Navinšek, Boris Kobe, Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Danilo Fuerst. S posebnim veseljem sem se ustavila pred panoji arhitektov Ivana Kocmuta, Branka Kocmuta in Boruta Pečenka. To so najpomembnejši povojni mariborski arhitekti, s katerimi sem imela zadovoljstvo sodelovati v projektnem biroju v Mariboru in ki so me popeljali v svet arhitekture že kot profesorji na tehnični šoli. M E DAL J A BOBI-JU M ARO TTIJU - Za celoten prispevek k hrvaš kem igralstvu je Josip Bobi Marotti 16. decembra v palači Dverce iz rok župana Milana Bandica prejel Medaljo mesta Zagreba. Medaljo je dobila tudi igralska skupina Histrioni za 30-letnico delovanja in 20. obletnico Zagrebškega his-trionskega poletja. Na slovesnosti je naš Bobi, "najmlajši" član His-trionov, izjavil: "Toje najlepše darilo za rojstni dan Če bi bil moj učitelj Branko Gavella še živ, bi bil presrečen, ker so Histrioni ljudsko gledali šče, kakršno si je želel". Bcbi Marotti je v 65 letih profesionalnega igralskega dela zaznamoval otro štvo več generacij. Med drugim je sinhroniziral številne risane junake in to delo še vedno z veseljem opravlja. Med najbolj priljubljenimi liki je njegov Fred Kremenko. Celo Ame-ri čani so menili, da ne le govori kakor Fred, ampak tudi tako izgleda. BOŽIČ NI KONCERT - 16. decembra je bil v dvorani Lisinski tradicionalni božični koncert Zagrebške filharmonije. Na sporedu sta bila koncert za dve violini in orkester J. S. Bacha in 9. simfonija L.V Beethovna. Kot dirigent in solist je nastopil Georg; Pehlivanian Sodelovala sta tudi Slovenski komorni zbor in zbor Glasbene akademije iz Zagreba. V 9. simfoniji so kot solisti nastopili trij e slovenski umetniki - sopra-nistka Mihaela Komo čar, altistka Mirjam Kalin in tenorist Branko Robinšak - ter hrvaški basist Luciano Batinic. Sopranistka Mihaela Komočar iz Krškega, naša stara znanka iz Slovenskega doma, ki študira v Zagrebu, niza uspeh za uspehom: marca bo nastopala v Cannesu in Marseillu v Mozartovi maši, junija pa v Bay-reuthu v Prstanu Richarda Wag- nerja. Leta 2008 bo v Avignonu nastopala v slavni Vrdij evi Aidi. TRADICIJA HRVAŠKEGA ZAGORJA - V najve čjem hrvaš kem etno muzeju na prostemv Kumrovcuje potekala javna tribuna Etnomuze-ji in prezentacija tradicije. Tribuno so pod pokrovitelj stvom ministrstev za kulturo, gospodarstvo in turizem pripravili Hrvaški nacionalni odbor ICOM in Muzeji hr-vaškegaZagorja. Sodelovalo je 30 muzealcev iz Hrvaške in Slovenije. GOSTOVAN JI ROBERTA WALTLA - Pred božičnimi prazniki je bila v Zagrebškem gledališču mladih premiera predstave Mala sirena H.C. Andersena, ki jo je režiral Robert Waltl, naš stari znanec iz Ljubljane. Predstavo je pripravil ob 200-letnici rojstva najbolj priljubljenega pisca pravljic sveh časov Roberta Weitla, s katerim kot dramaturg redno sodeluje Ivi-ca Buljan, smo prvič srečali kot igralca in režiserja v gledališču Zar ptica, kjer je za svoje komorne predstave osvojil tudi pomembna priznanja. Zdaj smo ga spoznali še kot graditelja odrske glasbene slikanice, s pomočjo katere je hvale žno otroško publiko in odrasle popeljal v podzemno carstvo zaljubljenih siren. 21.januarja je bila v Mestnem gledali šču Treš nja premiera ene od najbolj priljubljenih pravljic vseh časov Pepelka Charlesa Perbaulta v prevodu in priredbi dramaturga Ivice Buja-na. Predstavo, namenjeno otrokom in odraslim, je režiral Robert Wltl. V naslovni vlogi je nastopila Ivana Roščic, v vlogi mačehe pa Senka Bulic. Pepelka je predstava s izvrstno scenografijo in ekscentrično kostimografijo. Glasba spretno prepleta moderne sinteti čne zvoke s klasičnim plesom. Babicam in dedkom priporočam, da si predstavo ogledajo skupaj z vnuki. GLASBENI GOSTOVANJI - 20. januarja je v Hrvaškem glasbenem zavodu gostoval Sim- fonični orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane. Isti dan je v dvorani Lisinski na koncertu Zagrebške filharmonije kot dirigent gostoval Marko Letonja iz Ljubljane s solistko Isabelle Faust, violina. Na programu so bila dela A. Dvoraka, B. Martinua in R. Schumanna. VLADO KRESLIN V SAXU - Ljubezen zagrebške skupine Jazzy Blef in priljubljenega kan-tavtorja Vlada Kreslina se nadaljuje. 31. januarja so vnovič nastopili skupaj v zagrebškem klubu Sax. Ob tej priložnosti je Jazzy Blef predstavil tudi pesmi s svojega tretjega studijskega album. PRED ZGODOVINSKA JANTAR IN STEKLO - V mogočnem razstavnem prostoru Arheološkega muzeja na Zrinjevcu je od 31. januarja na ogled razstava Predzgodovinski jantar in steklo iz Prozora v Liki in Novega mesta na Dolenjskem. Razstavljenih je 313 eksponatov, največ iz zagreb škega muzeja, 172 jih je izposojenih iz Dolenjskega muzeja, 61 pa iz Hrvaškega prirodoslovnega muzeja. Avtorji razstave so Lidija Bakaric, Borut Križ in Marin Suofek.V sodelovanju treh muzejev je nastala zanimiva kulturološka predstavitev nakita in steklenih predmetov, ki so nastali v obdobju stare železne dobe, v zadnjem tisočletju pred našim štetjem, ko so na ozemlju današnje Like živeli Japodi, na Dolenjskem pa ljudj e neznanega imena. Obe skupini sta imeli podobne navade, razlikovali sta se le v načinu pokopavanja mrtvih. V grobovih Japoda so našli številne primerke luksuznega nakita iz jantarja, ki je v Liko prišel po trgovski poti z baltske obale. Znano je, da so Japodi pokojnike pokopavali v noši. V grobovih predzgodo-vinske Dolenjske in Bele krajine prevladuje nakit od stekla, zato domnevajo, da je bilo na tem območju razvito steklarstvo. Priporočam ogled. Kulturna dogajanja spremljala Polona Jurinic 3 KULTURNA OBZORJA S!mm • •••••• — • • LK 'amir SambarekKukovič moj je prijatelj , i to če ostati do posljednjeg moga dalia. Njegovi su stiliovi potresne ljepote i potresne nježnosti. Damirova poezija je cvijet koji če zalivaljujuči nebu opstati bez obzira hoče li ga ljudsko sječanje zalijevati. U svomživotu Darrir je došao do one točke kad nista više pod nebom nije vidio rovo. U rodcnom seje tij elu osječao kao u grobu. Život mujebio smrt, a smrt mu je bila život. Smrt mu je bila izazov, nešto posve novo što je zna-tiželjom djeteta Mo spoznati. Iskočio je iz tog groba od tij ela razbio oklop od tamnog stakla - i svojom se voljom uputio u tu sasvim novu avanturu. Damir Šambarck Kukovič je po naravi bio knez Miškin, po izrazu lica Einstein, svijet i sebe promatrao jc očima Bobija Fishera, po duhu je pripadao čas Cliaplinu, čas Daliu, čas Kafki, ali ne Kafki prozaiku. nego Kafki pjesniku. Ljude je presretao i osvajao svojom neposred-nošču, svojom čistočomi umiljatošču. Oni koji bi ga prviputa vidjeli, več su za nekoliko trenu-taka imali dojam da ga oduvijek poznaju, daje on nešto što je oduvijek tu prisutno poput zraka vode, zemlje ili svjetla Samo što sve to na-jednom dobiva ljudsku toplinui dimenziju. Ne mireči se sa svijetomtakvim kakav jest, Darrir često varira isu misao, zapisujuči: ...postoji nada da če drukčije biti, da svi čemo jednog se dana usvilu svjetlost i sviti... Tek sad vidim da je njegova duša zapravo bila ta svila u koju seje svjetlost svila. Ne ova sirova svjetlost vidna oku. nego svjetlost koja oku daje vid - svjetlost koja je prošla katarai. Bez Damirovih pjesma: Prebujanje, Pozabljeni ljudje, Majci - mnoge če antologije poezije biti siromašnije, pogrtovo antologije slovenskog i hrvatskog pjesništva. Enes Kiševic • • • • ••• t/, prostorijama Koordinacije hrvatskih društava prijateljstva u Bogovičevoj ulici 2,16. prosinca prošle godine u organizaciji Društva hrvatsko-slovenskog prijateljstva održana je Yxcr slovenske poezije. Izbor slovenskihpjes-nika čije supjesme recitirali kaza lišniumjetnici izvršen je sa stano-višta jubilamosti njihovog rodenja odnosno smrti. Izbor je izvršila Polona Jurinič, koja je vodila kroz program, naporrenula jejubilarnu godinu svakog pjesnika. te istak-nula zanim|ive pojedinesti iz njihova života i tomu primjerenog njihovog pjesničkog stvaralačkog opredjeljenja. Započelo je poezijomosamde-setgodišnjeg Cirila Zlobeca, člana Slovenske akademjje znanosti i umjetnosti, dopisnog člana Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, te redovnog člana Mediteranske i Europske akademnije znanosti i umjetnosti. Nastavilo se poezijom Narodno oslobodilačke borbe, povodom šestdesete obljetnice pobjede nad fašizmom pjesmama Karela Des-tovnika-Kajulia i Mateja Bora. Po- tom su se redale pjesme jubilaraca: Bože \6dušeka (100. godišnjica rodenja). Mileta Klopčiča (100. godišnjica rodenja). Antona Vodnika (40 godina od smrti). Toneta Seliškara(105 godina od rodenja), Mirana Jarca (roden godine 1900.), Lili Novy (rodena pred 120 godina), Simoa Jenka (rocfcn pred 170 godina), da bi se lista pjesnika završila s Francetom Prešernom povodom 205. go-dišnjice rodenja. Njihove pjesme u nezaborav-no izvanrednim interpretacijama u prijevodima Luke Paljetka, Vladimira Ojetiča, Vesne Parun, Dragutina Tadijanoviča, Slavka Tomašiča, Nikole Miličeviča, Slavka Mihaliča, Ivana Gorana Kovačiča, Zvonimira Goloba i Ljubomira Stefanoviča recitirali su Vlasta Knezovič i Siniša Ružič. U originalnim slovenskim stihovima pjesme je izvanredno dojmljivorecitirao Ivica Kunej. Večer je završila u intimnom ugodaju i razgovorom s iz-vodačima koje je publika za vrije-me priredbe nagradivala zasluženim aplauzom. Raspoloženje popraceno je slasticama i po ko-jomdobrom kapljicom Priredba kakva se samo može poželjeti uz želju da se ponovno susretnemo sa slovenskim pjesni-cima jubilareima 2006. godine. Si Ivin Jemian J. radicionalno karlovško prireditev Dan slovenske knjige so lani preimenovali v Slovenske dneve kulture v Karlovcu. Tridnevna prireditev se je začela 25. oktobra s predavanjem profesorice glasbene kulture Tene Korkut o glasbi v reformaciji. Naslednji dan je zgodovinar dr. Branko Marušič predaval o primorskih Slovencih v Karlovcu. 27. oktobra je župan mesta Karlovca Miro Skrgatič sprejel delegacijo orgini/iitoijcv in njihovih gostov, med katerimi jebila tudi predstavnica slovenskega veleposlaništva Bernarda Gradišnik. V prijetnem pogovoru je župan pokazal veliko razumevanja za vprašanja karlovških Slovencev, slišati pa je bilo tudi pobudo za oživitev njihovega društva Triglav. Zvečer je bil predstavljen dvojezični, hrvaško-slovenski pesniški zbornik Rijeka riječi/Reka besed ki sta ga skupaj izdali mestna knjižnica Ivan Goran Kovačič iz Karlovca in knjižnica Mirana Jarca iz Norega mesta. Prireditev je potekala v karlovški mestni knjižnici, ki je osrednja knjižnica Slovencev na Hrvaškem. Na literarnem večem v počastitev slovenskega dneva knjige so nastopili pesniki iz literarnega kluba Dragotin Kette iz Novega mesta katerih pesmi so objavljene v zborniku (Ivan Gregorič, Marjanca Kočevar, Klavdija Kotar, Jadranka Matič-Zupančič, Katja Plut), in hrvaški pesniki Zeljko Mavre tič, Ana Postružnik, Zelimir Sain, Jadranka Stani čič inNikolina Žunec, vsi člani literarnega društva Književni krug iz Karlovca. Niv/oč je bil tudi slovenski veleposlanik Andrej Peter Bekeš, ki seje p prireditvi prijazno pogovarjal s pesniki in občinstvom Za Slovenske dneve kulture je vladalo veliko zanimanje; vse tri dni je občinstvo napolnilo dvorano. Si Ivin Jemian ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU USTVARJALNI CA SMUČANJE Smučarska sezona seje začela konec oktobra v avstrij skem Soeldenu z veleslalomom. Končal se je z veliko zmago Tine Maze. S sij ajno drugo vožnjo si je Janica Kostelic pri smučala drugo mesto in je zaostala le za smučar-kom iz Črne. Med petnajsterico sta se uvrstili Ana Drev in Nika Fleiss. V avstrij- ti družbi, kjer je bil prisoten simpati čen gospod, s katerim pa se skorajda ni dalo pogovarjati, saj je o vsaki temi vedel vse in je nasploh vodil glavno besedo. In takrat sem si rekla: Ne boš, zagotovo ne veš o krompiiju toliko kot jaz. In sem začela s to temo. Ja, j a, je rekel simpatični gospod, je že v redu, vem, da imate v Sloveniji dober krompir, ampak kakšen krompir pridelujejo v Liki.... Pa tiste njihove ovce in jagenjčki. Najboljše jagenjčke pečejo v Liki, pa jagenjčki gor, pa jagenjčki dol. In tako je šla moja tema rakom žvižgat. Pa še nekaj za tiste, ki morda ne poznajo toliko slovenščine. Če v Sloveniji nekomu pravijo, da »ima krompir«, s tem ne mis-lij o na njegov krompir v kleti, ampak, da ima srečo. Taizraz izvira še iz časov Avstro ogrske monarhije, ko je bila uvedeno obvezno gojenje krompiija. Kmetje se menda niso zanimali za krompir, povrhu vsega pa naj bi se tudi zelo dejavno upirali uvedbi te, a takrat nove, poljedelske rastline. Uničevali naj bi nasade. Imeti krompir prihaja iz zavidanja vrednega položaja avstroogrskih vojakov, ki so morali nasade krompirja varovati pred kmeti. Straženje krompiija je pomenilo imeti srečo, ker je krompir stražaije varoval pred nevarnejšimi opravili. Veijetno seje izraz ohranil, ker je bilo najbrž pri sadilcih krompirja manj prehrambenih tegob kot pa pri bolj zadžanih kmetovalcih. No, zdaj mije pa zmanjkalo znanja o krompiiju, pa bi morala preiti na fižol, o katerem tudi mnogo vem, ampck bom to raj ši prihranila za prihodnjič, če mi bo zopet zmanjkalo inspiracije. Irena Hribar-Buzdovačič -L ale moj prispevek je pisan po naročilu. To navajam zaradi morebitnih kritik glede vsebine, sloga, dolžine, cene in še česa. Namreč, pisati po naročilu je čisto nekaj drugega kot pisati, ko imaš kakršnokoli inspiracijo. In ker naročilo imam, inspiracije pa ne, bom napisala nekaj o temi, ki mi je najbolj domača in znana, to pa je krompir. Jaz in krompir se poznava že kar pol stoletja in malce čez, jaz sem ga imela vedno rada, zdi se, daje imel rad tudi on mene, saj k) sva se združila, me kar ni mcgel zapustiti, ugnezdil se je v mojih celicah, imenovanih tudi maščobne celice. To ljubezen do krompiija sem izgleda podedovala, saj vse generacije mojih sorodnikov za sebe pravijo, da so »krompiijevci«, kar pomeni, da imajo vsi radi krompir. Pravijo, daje bil nekoč moj stari stric precej bolan in je šel k zdravniku. Ko seje vrnil, so ga vprašali, kaj mu je rekel zdravnik, cn pa je odvrnil, da je zdravnik dejal, da takšne bolezni še ni videl pri ljudeh, ampak samo pri krompirju. Torej, kot sem že rekla, o krompiiju vem zelo velike^ od tega, kako se prideluje, kako se ga mera shranjevati, kako se pripravlja, koliko kalorij ima.. Krompir je lepa in uporabna rastlina, ima lepe cvetove, zanimive pa so tudi tiste kroglice, ki nastanejo po cvetenju in v katerih se menda nahaja seme. Ne vem, čemu krompir potrebuje seme, ko pa se ga sadi z gomdji. Res, ni lepšega kot polje razcvetelega krompirja. Edino, kar se mi pri vsem tem »gravža«, so koloradski hrošči, čeprav so pravzaprav lepi s tistimi svojimi pisanimi krilci. Ampak njihovi »dojenčki« so pa res ogabni. Fuj, fuj... skih zimovališčih v BadKlein-kircheimu in v Lienzu so potekale tekme v super veleslalomu in veleslalomu. V super g-iju je zmagala Kosteličeva. Tina Maze je bila šesta. V veleslalomu je bila mlada Črnjanka tretja, Kosteličeva pa šesta. ROKOMET V Pulju in Kopru je potekal Croatia - Slovenia pokal. V finalnem obračunu so se pomerili rokometaši Hrvaške in Slovenije. Pred 2.800 gledalci v Pulju so boljše začeli domačini in so prvi polčas dobili s 14: 10. Nadaljevanje sta zaznamovala vrataija Šola in Lapajne. Na koncu so imeli več športne sreče Hrvati in so v izenačeni tekmi uspeli zmagati s 27: 25. Tako so tudi osvojili pokal. Oboji so za saboj pustili Madžare in Nemce. RokJurinič USTVARJALNICA NAŠE ZDRAVJE Petar Kutnjak: • • • • • Usred bijelih krizantema Jedna rum s desne strane, Pozdravljam Te od sveg srca, Prijatelju, Marijane! Tvoj je novi dom u dolu Gdje provodiš sada dane, Jesensko ga grijesunce, Prijatelju, Marijane! Otkada smo išli skupa U Postojnu prek Ljubljane, Volim Tvoju zemlju lijepu, Prijatelju, Marijane! Sada Tebe nema više, Zuti list več pada s grane, Snivaj mirno, prijatelju, Prijatelju, Marijane! V spomin na pesnika in prijatelja Marijana Horna Zagreb, 24. november 2005 Klara Žel • ••••••••• • Delo in jaz Misel in jaz Pesem in jaz Narava in jaz Rože in jaz Prijatelji in jaz Veselje in jaz Sanje in jaz Skrivnost in jaz Skrbi in jaz Solze in jaz Spomini in jaz Usoda in jaz Bog in jaz In tako nikdar sama! • M • AJtarejši ljudje imajo velike prehrambene potrebe in morajo jesti toliko kot mladostniki, še zlasti, ker črevesje absorbira manj hranljivih snovi, v starejšem organizmu pa nastaja tudi manj beljakovin Nikakor se ne sme zmanjšati količine hrane, češ da je človek v letih manj dejaven in da ima manjše potrebe kot mlajši ljudje. Vsako omejevanje pri hrani lahko - tako kot pri hipokaloričnih dietah - povzroči pomanjkanje pomenbnih liraniv. Starejši ljudje potrebujejo beljakovine in železo. Zato ni nobenega razloga da bi jedli manj mesa ali celo povsem brezmesno hrano. Prav tako ne verjemite nespametnim razlagam češ da jajca škodujejo jetrom in da zaradi jogurtov orginizcm izgublja kalcij. Nasprotno, ti dve živili morata biti pomenben del prehrane vsehstarih ljudi. Pretirane so tudi trditve, da zaradi soli otrdijo arterije, da zaradi mesa nastaja preveč urina ali pa da suha zelenjava napenja. Jej te bolje, da boste bolje živeli Prehrana se nikoli ne upokoji, zato tudi ni nobenega razloga da bi zmanjšali energijski vnos samo zato, ker ste vstopili v tretje obdobje. Nasprotno, priporočljivo je, da jeste tako kot doslej, še vedno štiri obroke na dan Ne smete namreč pozabiti, kako pomemben je zajtrk, pa tudi ne, kako pomemben je lahko popoldanski čaj v angleškem slogu. Starejša ženska bi torej morala paziti, di jc v njeni prehrani dovolj polnozrnatili živil, kot so žita s celimi zrni in stročnice, v katerih je poleg tega tudi veliko balastnih snovi in liraniv. Količino beljakovin laliko zmanjšate samo, če vamtako svetuje zdravnik zaradi hujših težav z ledvicami. Če imate denarne težave, lahko meso nadomestite z jajci in mlekom ker so ta živila cenejši vir beljakovin Prav tako mora starejša oseba paziti, da uporablja različne vrste maščob. V določeni starosti del encimov preneha delovati, zato organizem ne proizvaja več cbločerih maščobnih kislin iz maščobnili kislin ki so v olju in masla injili mora torej nujno redno dobivati z mesom jetri, jajci in zlasti z ribani. Zelo pomenbno je tudi pravilno izbirati ogljikove hidrate. Kot vedno je priporočljivo, da vselej raje uživate takšne z nizkim glikerničnim indeksom kerje v taki hrani tudi veliko beljakovin rastlinskega izvora vlaknin (ki preprečujejo zaprtost) in liraniv. Da morate vedno dovolj piti, tako in tako ostaja pravilo za vse življenje, dede na to, da sterejši človek ne občuti zelo žeje in je že tako in tako ne- varnost deliidracije večja mera še bolj paziti, da pije veliko tekočine (najmanj 1,5 litra vode na dan). Juhe, rastlinski in pravi čaj in sadni sokovi so torej dobrodošli. Pač pa ne smete pretiravati s kavo, da ne boste imeli težav s spanjem Navada da čez dan spijete kozarec ali dva rdečega vina ob obrokih, je zelo zaželena. Vino, kotje znano, deluje kot antioksidant in spodbuja dobro razpoloženje. Starejše ženske morajo še posebej paziti na zadostno količino kalcija od 1200 do 1500 mg na dan Osteoporaza je pri starejših ženskah nekoliko drugačna kot pri ženskaliv menopavzi. Osteoporo-za pri starejših načne zlasti dolge kosti, ki se nato zlomijo ob najmanjšem udarcu ali zaradi padca. Največkrat se to zgodi s kolki ali zapestji. Prav zato so mlečni izdelki tako pomembni v prehrani starejše ženske. Vitamin D je prav tako pomemben ker veže kalcij. Ker nastaja v koži, kije izpostavljena sonca je jasno, kako pomenbno je, da se starejši ljudje vsaj malo sončijo. Če nimate priložnosti kje v miru poležavati na soncu, si priskrbite vitamin D vsaj s hrano. Zaužili naj bi ga približno 12 meg (milijonti del grama) na dan. Po knjigi Jem torej hujšamMichela Montig- naca povzela Cveta Matko SE Mm ZA VSAKOGAR NEKAJ Kislo zelje Narezanemu kislemu zelju dodamo oljčno olje, poper in malo st iega česna Premešamo in že imamo zdravo solato, polno vitaminov. Palačinke z dušenimi jabolki Potrebujemo: 0,51 mleka 3 jajca približno 30 dkgmoke, ščepec soli in ščepec sladkorja Nadev: jabolko, limonin sok vino, sladkor. Priprava: Jajca razžvrkljamo, dodamo mleko sol sladkor in toliko moke, da dobimo srednje gosto testo. Pustimo, da malo počiva. Na ogreti namaščeni ponvi pečemo tanke palačinke. Jabolko olupimo, razrežemo na lističe, dodamo sladkor, limonin sok ali malo belega vina in naliitro podušimo. Laliko dodamo tudi malo rozin S tem nadevom napolnimo palačinke in jih postrežemo. Ivanka Nikčevic -Kaj so jedli naši dedki in babice? Ni Primorskem so vselej, ko je piliala in razsajala burja jedli krepko domačo hrano. Kadar se nam zastavlja vprašanje, kaj danes kuhati, si laliko pomagamo s starim menijem in pripravo zdrave domače hrane, pridelane na kmetijah, tako kot pred davnimi časi. Tckrat predlagam meri, sestavljen iz enolončnice, solate in posladka (primorska trojka kislo zelje in palačinke). Primorska trojka Potrebujemo: 40 dkgfižola 50 dkgkrompirja manjšo rumeno kolerabo, 10 dkg maščobe, od tega polovico prekajene slanine, 1 čebulo, 3 stroke česna 2 žlici moke za prežganje, juho ali vodo za zalivanje po potrebi, sol, kis in kos suhega mesa (krača pišut). Priprava: V večjem loncu kuhamo opran in namočen fižol in suho meso. Ko je jed napol kuhana dodamo na debelejše rezine ali kocke narezano kolerabo in krompir. Pripravimo svetlo prežganja in ga na koncu stresemov juho - trojko. Po okusu popramo, dosolimo in okisamo ter pustimo da še malo skupaj prevre. Jed bo še okusnejša če ji dodatmo pe-teršilj. Trojko postrežemo, ko je malo ohlajena K tej enolončnici, ki mora biti bolj gosta se lepo prileže kos domačega črnega kruha Ribje olje je zelo učinkovito zlasti v starosti, pomagi pri poslabšanem vidu. Pekoči čili ni le slastna jed v kombinaciji z mesom in solatami, temveč je koristen tudi za lajšanje bolečin pri nevralgiji in artritisu pomaga tudi pri bolečinah v ustih, ki nastanejo pri rakavih obolenjih. Banane so priljubljeno sadje. Vsebujejo obilo kalija zato je priporočljivo pojesti dve banani na dan za zniževanje previsokega krvnega tlaka in za zmanjševanje maščob in soli v krvi. Soja je odlična pri klimakterij-skili težavah. Soja znižuje holesterol v krvi. Zaužiti je moramo vsaj 25 gramov na dan, bodisi v solati ali samostojno. Zeleni čaj uničuje rakave celice v telesu. Zeleni čaj pijemo ali grgramo. Oboje odlično deluje proti gripi, zdravi in ščiti dlesni pred zobno gnilobo. Med je odlično naravno zdravilo pri najrazličnejših obolenjih, deluje celo antibiotično. Med ni le dodatek k sladicam in čaju lajša tudi bolečine v grlu in ustavlja drisko. Vitamin E v oreliiliin lešnikih odlično deluje proti srčnim boleznim incelo pomaga pri hujšanju. Zmotno je prepričanje, da so samo kalorični. Poskuste jih v manjših količinah Ivanka Nikčevic Znano je, da so skuše, losos, srdele in druge ribe najboljše zdravilo za kri. Ribje olje znižuje maščobe v krvi in ščiti pred boleznimi srca. V slogi rastejo velike stvari-v neslogi se največje razpadajo, Ne bodi sluga, če si lahko svoj gospodar. Boljši je siguren m ir, kot pričakovan a zrn aga. V vojnem h rupu ne čuješ zakonov. Bolje, da se rodiš brez pameti, kot brez sreče. Bogastvo lahko nadoknadiš - nikdar i zgubljenega^a. Nikjer ni ta, kije lahko povsod. . j^j^i®!^ M Lažje je kupiti, kot ohraniti MgSfe V-' ' IS i § 0 Zlato je naredilo več zla kot železo. T7-"" Zlat ključ odpira železna vratajtiS^ B Izbrala Cvetka Matko NOVI ODMEV ŠT. 28 ODMEV ISSN 1331 - 548x Novi odmev izdaja Kultur-no-prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba s pomočjo Ureda za nacionalne manjine Republike Hrvatske in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Za izdajatelja: Darko Sonc. Uredniš tvo: Miroslava Maria Ba-hun, Silvin Jerman, Polona Jurinic, Ivica Kunej, Cvetka Mat-ko, Franc Straš ek, Darko Sonc. Pregled, priprava in oprema besedil: Ilinka Todorovski. Oblikovanje in prelom: Ljudevit Gaj. Tisk: FS d.o.o., Hrvatske bratske za-jednics b.b., Zagreb. Izhaja občasno v slovenskem in hrvaškemjezi-ku. Naklada: 750 izvodov., Naslov uredništva: Kul-turno-pros-vetno društvo Slovenski dom, Masary-kova 13/1, 10000 Zagreb; slovenski-dom@zg.t-com.hr, http://sloven-ci. hr