Za poduk in kratek cas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski roraarji. Sera že zopet aa poti! ia meada sem aekaterim čitalcem ,,Slov. Gospodarja" že tudi na poti, ker imam v Gospodarju zmiraj zadnjo besedo — aa zadnji straai aamreč. V Mariboru je aas romarje aa kolodvor spremljalo veliko gospode. Naš mil. kaezo-škof, ki so svojega prečast. gosta, celovškega škofa, tadi romarja, spremili aa kolodvor, so aam dali sveti blagoslov, ia blagoalov božji je aasmalosrčae osrčil, da smo se veseli podali aa pot. Kedar se človek podaja na daljno pot se mu vsiljajo resae misli. ,,Popotovaaje, bratje, je aaše življeaje", pravi slov. pesea. Podam se na dolgo pot, ali se bom pa vrail, to ve le — Gospod. To je meada moja zadaja daljaa pot. Potem še me čaka pot v tisto deželo, iz katere aazaj poti ai, pa tadi ne bom silil aazaj, ker Slomšek poje: ,,V taisto deželo trpljeaje ae zaa, Le tamkaj je pravo veselje doma". Zjutraj ob osmih (9. aprila) zasedlamo železnega koaja ia ga požeaemo aaravaost aa jug. Naj mrha vozi, saj ga dostikrat aapajaaio. Ko aa dravskeai mostu pogledam skozi okno, vidim sv. Petra ia aad sv. Petrom cerkev Matere božje aa Gori. Kedaj pa še bomo pri Mariji v Loreti, ia na grobu sv. Petra v Rimu? Šest aas sedi v eaem kupeji. Dva aosita brade, štirje smo gladkega lica. Trije saio slovenske krvi, a trije so Ntmci, pa se dobro imamo, ker sino katoliški kristjaai. Vseb štajarskih sloveaskih romarjev nas je 37. Duhovai romarji so čč. gg : Ermeac Fi\, župaik v Lučab, Jaažek Eduard, župaik v Rimskib toplicah, Kitak Fr., provizor pri sv. Ožbaldu, Kozinc Jaa., kaplan v Slatiai, Kragl M, župaik na Polji, Kralj Jož , župaik v Puščavi, dr. Iv. Križanio, kaaoaik v Mariboru, Kukovec Jaa., žapaik v Hartmaaasdorfu, mil. kaez ia škof ljabljaaski Jakob Missia, Aatoa Missia, žapaik v pokoji, Pintarič Fr., mestai zupaik v Radgoni, Selevšek Rib , kaplaa v Marija-Celu, LorberEr., kapitular iz Adaioata, Potočaik Aat., mestai ka plaa v Slov. Bistrici, Skuhala Peter, župnik pri Veliki Nedelji, Sorglechaer Jož., župaik v Cirkovicab, Tomažič M., žapaik v Gomilici, Veaedig Vil., župaik v Središči, Burcar Mat., župaik v Rušah. Posvetni so: Arauž Liza, Fak Zefa ia Aaa Jaaežič iz Maribora, Gubeašek Jak., pos. v Prevorji, Jurič Fr, frater pri sv. Trojici, Kaiser Martia, mestjaa v Ptuji, s svojo soprogo Jozefo, Klaajšek Val., pos. v Vojaika, Kropej Aat, škof. sluga v Mariboru, Lešaik Val., bišaik iz l'tuja, Lor Marija iz Celja, Prater Marija iz Maribora, Bauaiaa Jaa., oskrbaik iz Viadeaave, Vojsk Aat., orgaaist od sv. Lovreaca, Meklav Ant, kmet. sia iz Pake, Logar, Mecesaik ia Štarm, posestaiki iz Solčave. Vseh Slovencev pa nas je bilo aad dve sto. V Zidaaem mostu smo obedovali; jeli smo, kar smo dobili, a ae, kar smo naročili. Zvečer ob osmib. smo laško mejo preko račili. (Dalje prih.) Smešnica 17. Mubav pastirček nekje dela si veselje s svojo piščaljo, vmes pa še tudi kako zapoje, sedeč kraj vožaje ceste. Ako pride kdo mimo, pove pa mu tadi kako. Tako pride kedaj več moških miaio ajega, ia faate jim kliče: čajte, aam ai treba kralja! Možje strme aad tako drzaostjo faata ia trški župaa, ki pozaa faata, zažaga ma, aaj molei, sicer pojde v lukajo, češ, da so ajegove besede žaljeaje kralja. ,,Kaj!?" zategae aa to faate. ,,To ne more biti, saj pravim resaico. Nam pač ai treba kralja, mar ga že aimamo ia pa še, kako radi ga imamo! ,t"