z\wKiimbl pncsna T tJUUmUL Leto LXVUL, št. 67 Ljubljana, petek 22. 1935 Cena Din L- Izbaja vsak dan popoldne, lzvzemš: nedelje ln praznike. — fnserarl do 90 petit vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, većji inseraU petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJFRAVNTSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ollea. Mer. S Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 In Podružnice: MARIBOR 3trossmayerjeva 3to — NOVO MBSSTO, Ljubljanska e~. telefon' št. 26. — CELJE: cel is ko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon St. 86, podružnica uprave: Kocenova allca 2. telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Kaj čaka Nemčijo? Spričo solidarnosti velesil in popolne osamljenosti Nemčije ni izključeno, da bo svet Društva narodov sklenil izvajati proti Nemčiji sankcije, ki jih predvideva pakt Društva narodov Ženeva, 22. marca, r. Datum izrednega zasedanja sveta Društva narodov, ki ga zahteva Francija v svoji pritožbi zaradi Nemčije, bo določil predsednik sveta v sporazumu s prizadetimi vladami. Ženevski politični krogi so mnenja, da svet DN ne bo sklican neposredno po izročitvi francoske zahteve, ker so Francija, Anglija in Italija sicer edine v obsojan ji nemškega koraka, a še niso dosegle sporazuma glede taktike in metod, s katerimi naj nastopijo proti njej. Diplomatski krogi zatrjujejo, da je kompromisna formula že najdena. Smatrajo, da bodo zapadnoevropski vodilni politiki počakali najprej na rezultat Simonove posredovalne akcije pri nemški vladi. Svet Društva narodov bo o tem takoj obveščen, da ne bo izgube časa, ker zahteva nastala situacija nujno rešitev. Pričakovati je, da se bo svet Društva narodov sestal v Četrtek 28. marca ali v ponedeljek 1. aprila, ★ Enajsti člen pakta Društva narodov, na katerega se sklicuje Francija v svoji pritožbi spada med osnovna določila pakta Društva narodov in ugotavlja, da predstavlja vsaka vojna in sleherno vojaško -ograža-nje. ki bi zadelo neposredno kakega člana Društva narodov, zadevo, ki se tiče vsega Društva narodov, zaradi česar mora slednja takoj izdati vse ukrepe za efektivno obrambo miru med narodi. Ce se pojavi tak pri- mer, mora generalni tajnik na predlog katerega koli člana Društva narodov takoj sklicati svet DN. Vsak član DN ima pravico na prijateljski način opozoriti skupščino ali svet DN na sleherno okoliščino, ki ni mogla vplivati na mednarodne odnošaje in tako postati nevarna miru ali dobrim odno šajoni med narodi, od katerih zavisi mir. Na ta člen so se od ustanovitve Društva narodov pa dosk., sklicevale že mnoge države. Prvič sta se nanj opirali Švedska in Finska leta 1921 v sporu zaradi Aala-dskih otokov. Takrat je svet DN našel za obe stranki zadovoljivo rešitev. Kmalu nato je prišel ta člen do veljave v sporu med Poljsko in Litvo zaradi Vilne, pozneje zaradi Gornje Slezije. Nanj se je sklicevala tudi Kitajska, ko so jo napadli Japonci in Grčija, ko je Italija zasedla Krf. Na njegovi osnovi se je vršila tudi razprava sveta DN v zvezi z marsejskim atentatom, ko je grozil neposredni konflikt med Madžarsko in državami Male antante. Kđnčno se nanj sklicuje Abesinija v sporu z Italijo. Ta Člen je tako sestavljen, da predvideva ne le gospodarske in finančne, marveč tudi vojaške sankcije za izvedbo sklepov Društva narodov. 16. člen pakta o Društvu narodov pa povsem konkretno določa, da morajo drla-ve. članice Društva narodov, takoj prekiniti vse trgovinske, finančne in osebne odnošaje z državo in njenimi podaniki, ki bi kakorkoli ogrožale mir na ta način, da bi kršila eno izmed svojih važnih mednarodnih obveznosti. Protesti v Berlinu Včeraj sta Francija in Italija izročili svoji protestni noti — Nemčija enostavno odklanja vse ugovore Pariz. 22. marca. r. Francoski poslanik v Berlinu je včeraj ob 11. izročil nemške-mu zunanjemu ministru Neurathu protestno noto francoske vlade proti izjavi nemške vlade od 16. mare*. V njej Francija v zelo »stri obliki obtožuje Nemčijo, da so njeni sklepi glede vojaškega letalstva in splošne vojaške dolžnosti omajali mir sveta. Nota pravi na kraja, da tega francoska vlada nikakor ne bo dovolila. Enostranski sklepi pomenijo hndo kršitev mednarodnih po-sodb. Nemški zunanji minister Neurath je v razgovoru s francoskim poslanikom izjavil, da nemška vlada odklanja utemeljitev francoske note, ker ne upošteva sedanjega položaja. Takoj za francoskim poslanikom je obiskal zunanjega ministra Neuratha italiiansVi posla!1!!'' i*i mu ivro^il nrote^tiio no'o its»1iian-afce vlade. Tam italijanskemu poslaniku je Neuraih izjavil, da oiiKiauja ueiusKa viauu protestno noto Italije, Češ, da so versajsko mirovno pogodbo najprej kršili tisti, ki niso izpolnili njenih razoroži tvenih določb. Vsebina francoske note Pariz. 22. mansa. w. Protestna nota francoske vlade, ki je bila včeraj izročena v Berlinu, navaja uvodoma obvestilo državne vlade z dne 16. marca o zopetni uvedbi splošne vojaške dolžnosti, o povečanju nemške armade m ustanovitvi nemške vojaške sile v zraku. Te odločitve nasprotujejo pogodbenim obveznostim, ki jih je Xemčija podpisala, kakor tudi izjavi z dne 11. decembra 1932. Napoved nemškega zakona z dne 16. marca, ki je prišla nenadoma in neposredno pred izmenjavo misli med nemško vlado in eno izmed vlad, ki je udeležena pri londonskem protokolu z dne 3. februarja, je nova manifestacija namenov in metod nemške vlade, s katerimi hoče nastopiti zoper ponudbo za pomirje-njc. S tem je Nemčija prisilila francosko vlado do dvojne ugotovitve: 1. da državna vlada zanikuje bistveno načelo mednarodnega prava, po katerem se nobena izmed držav ne more oprostiti obveznosti po pogodbah ali jih spremeniti razen s pri- stankom ostalih pogodbenic in po prijateljskem sporazumu; 2. da je nemška vlada neglede na predlagana pogajanja sama od sebe uvedla ukrepe, ki bi najlažje ogra-žali usodo tega sporazuma. Francoska vlada je dolžna oficielno izgovarjati proti temu postopanju. Odmev v Rimu Rim, 22. marca, r Italijanski tisk precizira z največjo odkritostjo položaj, ki bi utegnil nastati v Evropi, če bi Nemčija vztrajala pri svojem trdovratnem stališču. Ce bi oborožena Nemčija odklonila vsak sporazum, ne da bi računala z morebitnimi posledicami, ki bi mogle biti za bodočnost Evrope največjega pomena, piše -med drugimi ofizijozna >Tribuna<, tedaj bi nastala potrebi postaviti konkretnim dejstvom nemškega oboroževanja nasproti konkretna dejstva vojaških sil treh zapadnih narodov. Ta ton oficioznega rimskega lista je značilen za razpoloženje v italijanski prestolnici. Vest, da je Nemčija dala na diplomatske predstave Italije in Francije v Berlinu odklonilen odgovor in da hoče krivdo za kršitev pogodb zvaliti na druge evropske države, tolmačijo tukaj kot zavijanje dejstev in označujejo kot nevarno igro z oenjem. Amerika Se čaka VVashington. 82. marca. r. Predseduik Roosevelt je izjavil, da je po podrobnem proučevanju nemškega koraka prišel do sklepa, da je treba nadaljevati delo za izdelavo razorožitvene konvencije, ker je to bistvenega pomena za pomiritev Evrope. Ugoden zaključek pogajanj za razorožitev je edina pot, da se odstranijo nedogledne posledice splošnega tekmovanja pri oboroževanju. Amerika zaenkrat ne bo napravila v Berlinu nobenega koraka. V dobro poučenih krogih mislijo, da bo Roosevelt počakal na uspeh Simonovega obiska v Berlinu in šele nato ukrenil nadaljnje korake. Vsekakor pa so tudi ameriški krogi mnenja, da predstavlja sklep nemške vlade neodpustljivo kršitev mednarodnih obveznosti. Nemčija ima že 800.000 mož Senzacionalne informacije o nemški armadi — Demonstrativne letalske vaje v Berlinu Pariz, 22. marca. AA. Londonski poroče- i Vrh tega je v Nemčiji samostojna avstrij- valec lista »Echo de Pariš« javlja, da ima ska legija z dvema divizijama, ki tvori ta- aemška vojska po najnovejših podatkih že ko zvani »južni pomožni zbor«. sedaj 800.000 mož. ne pa pol milijona, ka- Berlin, 22. marca. AA. Včeraj se je v kor splošno mislijo. K dozdaj javno pri- delavskem okraju mesta Berlina vršila vež- znanemu številu je treba prišteti še tri ba za obrambo prebivalstva pred letalski- zbore napadalnih čet, in sicer severni zbor mi napadi, ki je trajala okoli pet ur. V s sedežem v Berlinu, zapadni zbor s sede- imenu ministrstev za letalstvo ji je prisost- žem v Frankfurtu in južni v Monako vem voval rudi g&neral Goring. Slo ie v glav- Vsak šteje 90.000 do 100.000 mož in je raz- nem za poizkušnjo zameglenja velikih to- deljen v šest divizij s po enim poHcom le- varnisikih objektov Poizkus ie docela tafctva in onim ž^eznioarskitn polkom. uspel. Umetna megla je zakrila ves kom- pleks Siemens ovih tvornic in stanovanjskih hiš, v katerih je nastanjenih 50.000 ljudi. Francija mora povečati obrambno letalstvo Pariz. 22. marca. A A. Letalski odbor poslanske zbornice je opozoril viado, da je treba razširiti proizvodnjo letalskega materiala. " Zaradi tega je letalsko ministrstvo sklenilo, da bo predložilo v najkrajšem času zakonski načrt o novih kreditih za izpopolnitev letalskega gradiva. Vlada bo zahtevala v te svrhe 1600 milijonov. Posebno pozornost namerava posvetiti eska-drilam za bombardiranje. Črne prognoze za Nemčijo Pariz. 22 marca. AA. Dopisnik >Agenee Fconomicjiie et Financierec poroča iz Wa-shingtona, da je na željo predsednika Roo-set elta podal ameriški poslanik v Beril as poročilo o političnem, finančnem in Tospo-darskem položaja sodobne Nem^je. V sva jem poročilu njrotavlia. da za enkrat ai m«-menea odpraviti iz Maloželezniške družbo ker uživa samo pravice, ndma pa nobenih dolžnosti. Siemens ima pravico do veta v vseh finančnih zadevah. Potrebno bi bih stopiti z njim v stik, da bi postala občina pravi gospodar Maloželezniške družb* Nadalje bi bila potrebna revizija tramvajske vozne tarife. Dolenjska proga bi biki vsekakor aktivna če bi ne uvedli dražjih prestopnih voznih listkov. Kar se tiče gospodarskih razmer, mora biti prva skrb mestne občine, da oživimo produktivno delo in omogočimo prebivalstvu zaslužek in kruh. Priznati se mam. da je občina v zadnjih letih z javnimi deli bistveno omilila brezposelnost, toda brez oživljenja privatne podjetnosti he bo mogoče zboljšati razmer. Zato bi bile potrob-ne večje ugodnosti onim, ki se hočejo odločiti za zidavo novih zgradb. Večja pozornost naj bi se posvetila tudi pritegnitvi industrije na mestno ozemlje, ker bi tako gotovo padla brezposelnost. Za zgled naj služi mesto Kranj, ki je znak) pritegniti industrijo in ki nima za to danes nobenih dolgov, <5e hočemo pritegniti industrijo na svoje področje, ji je seveda treba dovoliti razne olajšave, z uspešno mdustrijariza-cijo bi zagotovili trajno zaposlitev prirastka prebivalstva. Bodočnost Ljubljana more biti le v industrijalizaciji. Isto velja tudi za obrt. Cene industrijskega električnega toka so zlasti za malo obrt previsoke in bi jih bilo treba še nadalje znižati. Maribor porabi polovico več električnega toka kakor Ljubljana, ker je znal s primernimi cenami pritegniti v svoje območje industrijo. Tako si je povečal dohodke, ker plačuje v Mariboru industrija polovico doklad na pridobnino. Tudi zagrebška mestna občina je že pred leti storila korake, da bi privabila industrijo v svoje območje. H koncu je govornik predlagal resolucijo, ki zahteva, naj se ustanovi poseben mešan odbor iz članov mestnega sveta, zastopnikov gospodarskih organizacij, delavcev in nameščencev, ki naj v šestih mesecih izdela predloge, kako naj se oživi gradbena delavnost v Ljubljani m privabi industrija v območje ljubljansko mestne občine. M. s. R u p n i k obžaluje, de se novi mestni proračun premalo ozira na potrebe poljanskega okraja. Potem se je govornik ba vil s posledicami okrnjenega proračuna na razmah mestnih podjetij, o katerih pravi, da bodo obsojena le na vegetiranje Mnoge industrije je slo mimo Ljubljane, ker je tok mestne elektrarne predrag :n ga je r*vorj fcas tudi bilo premalo. Radi okrnjenega proračuna pa elektrarne tudi sedaj ne bo mogla znižati ren. Mestna plinarna ne bo mogla letos investirati za razširjenje mestnegn plinskega omrežja niti pare. V Ljubljani je 75 odstotkov hiš. ki niso opremljene s plinsko napeljavo. Govornika veseli, de je pr finančnem odseku prevladal socialni dot, da ni reduciral prejemkov mestnega osobja, kn-kor se je prej pripetilo. M 9. T u r k se pritožuje, da mestni proračun ne kaže oravega razumevanje za ga* sitetvo in da sra premalo podpira. Sicer pa bo vseeno glasovni za proračun. M. s Čotar tudi ni zadovoljen s pro računom, četudi prizna prem i 51 jenoat, s katero ie bil sestavljen Obžaluje, da ni predvidenih v proračunu več sredoter za sokol-stvo, sport fn za nacionalna društva Pripo roča. naj s* postopa dobrohotno s prišel je*v ci iz Primorske in KoroATcv ter fin smatra enako kot domačine — *a brate. Govornik se pridružuje predlogu inž Pavlina w zeradbo kanala v Skrabčevi uliei. M. s. dr Pipenbaeber Je izjavil, d? ie bil svojcas »dini. k? ie svaril pred rar 5;rfeoiem tramvnfskesra omrežje t sedanjerr obsegu, ker le bila lasno, da bo mestna oh s njim za doieo dobo let obremenjen: S&ras 2. »SLOVENSKI ■ ii i iii i i ii N ARO D«, dne 22. marca 1935 St?v 67 Kar se tiče ženske realne gimnazije, je imie-nja, naj bi fie akužalo doseči podržavljenja, tega zavoda ie a prihodnjim šolskim letom, če držav« na bi hotela isvosti podržavljenja vsega zavoda osemkrat, bi se moraio pač postopno izvršiti. Coidno se mu »di, ker vidi iz priloženih podatkov, da ima ta zavod šest pisarniških uradnikov, 6 služiteljev m celo arhivarja, docim ima 11 državna realna ginmaeiija, ki je še enkrat večja, samo štiri emžitelje in nobenega uradnika. Nujno tudi priporoča ureditev mestnih avtomobilskih voženj ter varčevanje pri izdatkih za potone stroške. Odločno je proti povišanju obcnakib trošarin, ker bodo z njim prizadeti samo najpotrebnejši. Pri nastavijanju v mestni službi naj bi «e v bodoče zahteval od prosilcev rudi imovinski izkaz. Na drugi strani bi bilo dobro. Če bi se sploh odpravle vse Intervencije. Končno je^ izjavil govornik, da bo glasoval za proračun v želji, da bi zopet zavladale v mestnem sveta tradicije Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja. M. 6. dr. Bohinjec je predvsem izrekel zahvalo finančnemu odboru, ker je bogato opremil predlog proračuna z vsemi potrebnimi pojasnili, taiko da ne more nihče reči, da nima vpogleda v občinsko gospodarstvo. Želeti bi bilo. da bi to 6 trudom zbrano gradivo služilo za razne študije naši širši, javnosti, zlasti publicistiki. Obžaluje, ker se ni realizirala misel, po kateri naj bi se sedemleino delo sedanje občinske uprave obiavilo v posebni publikaciji, ki bi bila zlasti dobrodošla za študij komunalnoga gospodarstva. Načelnik finančnega odbora je očrta! okoliščine, v katerih je bil proračun sestavljen. Njegova izvajanja so izzvenela v protest proti sedanji državni finančni politiki, ki z vsakm dnem bolj obremenjuje in otežuje smotreno komunalno politiko mest pa tudi podeželskih občin. Zato bo treba poizkušati, da bi se omilile razne zakonske trdote b nkin mega, je mnenja, da bi moralo mesto, ki bode imeti naslov turističnega mesta, posvečati večjo đkrb gojitvi zdravstvene kulture. Posebno je nujno potrebna dobra organizacija protituberkuloznegia skrbstva. Potrebna je tudi organizacija zdravniške rtežurne ahižbe ob nedeljah in praznikih. Prav tako bi bilo potrebno intenzivnejše uveljavljanje zdravnikov pri šfrjonju ljtidske zdravstvene prosvete. Zakon o pobijanju spolnih bol ozn nalaga občinam dolžnost osnovanja ambula-torijev za spolne bolezni, ki ga bo tudi Ljubljana morala dobiti. V socialno političnem pogledu je proračun zelo skromen ter je reduciran za skoro pol milijona dinarjev v upanju, da bo bameka uprava bolj upoštevala potrebe ljubljanskega mesta pri podeljevanju sredstev iz bodnoatnega fonda. V aajikrajšeui času bo treba misliti za uvedbo sLarostne preskrbe mestnega delavstva, za kar v dosedanjem proračunu ni nobene postavke. Končno je izjavil, da bo glasoval za proraoun. M s- S o s s je poudarjal, da je prebivalstvo Ljubljane po večini uradniškega značaja in da eta obrt in industrija le elabo zastopani. Prejemki državnih uradn:kov so se v zadnjih treh letih znižali za 30 odstotkov. Gmotne razmere ljubljanskega prebivalstva so se zato znatno uteanile in se ukt ra omejevati v svojih izdatkih. Na drugi strani Lina to za posledico občutno nazadovanje trgoyine in obrti. Dolgovi mestne občine znašajo s tramvajskimi vred približno 180 milijonov dinarjev, kar predstavlja pri S-odstotnih obrestih in amortizaciji vsoto 13 do 14 milijonov dinarjev za anuitete na leto. V tokih okoliščinah se je treba vprašati, ali naj občina še naprej vzdržuje poslopja, katerih dohodki ne zadostujejo uiti za amortizacijo. Mestna trošarina obremenjuje vsakega prebivalca Ljubljane s 300 dinarji na leto, mestni dolgovi pa e 3000 dinarjev. Prišel je čas, ko bo treba resno pristopiti k sanaciji komunalnega gospodarstva. Poskrbeli bo treba, da se obrt in industrija ne bosta selila na periferijo, temveč da bosta dobili nove vire dohodkov, s Čimer se bodo lajšala obenem bremena mestne občine. Glede na kupno moč prebivalstva pa bi se naj skušalo doseči ravnotežje tudi s Črtanjem vseh izdatkov, ki niso absolutno potrebni- Povišanje trošarine in itvoznine naj bri bilo le začasno, za eno leto. Občinski svet naj posveti vso pozornost tramvajskemu vprašanju. Padec potniškega prometa dokazuje, da je treba gospodarstvo pri tramvaju reorganizirati. Na drugi strani pa se mora povišati donos vseh mastnih | podjetij, katerih priprava naj se komerci; lizi na v večji meri. Govornik je koncu predlagal naj mestni svet pooblasti finančni odbor, da sme v prihodnji am proračunskem letu iapremeniti poeajnezsne trosarinske postavke, v kolikor bi tqka izprememba ne ogrožala ravnotežja mestnega proračuna. Končno je tudi predlagal, naj se ukine p roda jalni ca mestne elektrarne, ker je pasivna in ker je v Ljubljani zadosti trgovin z električnimi potrebščinami. Izjavlja, da bo glasoval za proračun. Za m. s. Sossom je govoril m. s. dr. šubic, ki je poudaril, da je proračun slika današnjih izjemnih razmer, ki diktirajo potrebo skrajne štedljivosti. Odpovedati se bomo morali raznim kulturnim in socialnim nalogam in stavbni podjetnosti. Govornik bo glasoval za proračun z apelom, da ta proračun ostane izreden proračun, v bodoče naj gleda občinska uprava, da bo zadostila svojim nalogam v izdatno večji meri, kakor sedaj. Kot načelnik personalno^pravne-ga odbora obljublja, da bo ta odbor sestavil status mestnega uradnistva. Govornik pozdravlja prvi kerak, da se mesto znebi ženskega liceja, ki je težko breme za občino. Kader uradnistva je strogo vesten in discipliniran, zanesljiv in se zaveda težkih nalog. Mestni zaklad ima 4SO nameščencev, pri mestnih podjetjih jih je 154. skupaj 584. K temu pride še upokojencev in upokojenih vdov 160, pri podjetjih 26. skupno torej aktivnega in upokojenega osobja 770. Vsak 78. Ljubljančan je mestni uslužbenec ali upokojenec. Nadalje ima mesto še 491 delavcev, stalnih ali začasnih. Govornik izraža svoje zadoščenje, da finančni odsek ni reduciral personala. Per-sonalno-pravni odsek bo delal na to, da se izogne redukcijam in da se le izenači status med posameznimi oddelki in podjetji. K sklepu je govornik še posebno poudarjal, da bo v bodočem letu izključena vsaka nova namestitev v mestni službi. Ob 21J.5 uri je predsednik prekinil sejo za kratek čas ter povzel nadaljevanje ob 21.40 uri. Po odmoru je prvi govoril načelnik socialno-poli Učnega odbora m. s. Kosem, ki se je v o ;rnem govoru bavil z mestno soeia* - LtUo, o kateri je podal mnogo ..:....... . * materijala. Mesto je uvedlo v sistem panoge socialnega skrbstva. Obžaluje, da bodo letos znižane postavke za socialno skrbstvo. Govornik zopet in zopet priporoča javnosti, da se posluži blokov in listkov za podpiranje brezposelnih, ker le tako se bodo izločili even-tuelni delomrtneži. Treba bo misliti na ustanovitev socialnega fonda z uvedbo posebnega socialnega davka. Nato je govoril o mestnih otroških kolonijah, ki jih ima mesto troje: v Mednem, na morju, kjer bo treba prej ali slej zgraditi lasten počitniški dom, in v zadnjem času v Poljanski dolini. Glede delavskega starostnega zavarovanja predlaga, naj se postavi poseben odbor, ki bo to vprašanje proučil in poročal najkasneje v treh mesecih. Govornik se je potem bavil z našim gledališčem, ki je na vsak način vredno in potrebno mestne subvencije, želi pa, da bi gledališče, ki je sicer v umetniškem pogledu na hvalevredni višini, odpravilo gotove nedostatke, posebno glede abonmajev. Slednjič je govornik razpravljal še o prometni in tarifni politiki tramvaja in zahteval da se v tem pogledu nekaj ukrene. M. s. A m b r o ž i č se je bavil predvsem s šolskimi vprašanji in grajal posebno nedostatke v starih šolskih poslopjih- Pozdravlja zgradbo nove šole za Bežigradom, ki bo vzor šolske zgradbe, obžaluje pa, da ves se vemo-vzhodni del mesta nima nikake osnovne šole. Poudarjal je veliki pomen dnevnih zavetišč. Bo glasoval za proračun, želi pa, da bo prihodnji proračun boljše poskrbel za šolstvo. M. s. dr. F e 11 i c h se je v obširnem, z mnogimi konkretnimi podatki opremljenem govoru bavil najprej kot predsednik kuratorija Mestne ženske realne gimnazije, z usodo tega zavoda in v drugem delu kot predsednik upravnega odbora tramvajske družbe z razmerami na našem tramvaju. Finančni odsek je sklenil, da se jeseni ukine prvi razred Mestne ženske realne gimnazije. Glasoval bo za ta ukrep s težkim srcem in nerad, ker se zaveda težkih posledic tega sklepa. Bremena za ta zavod pa so za mestno občino tako težka, da jih ne more več prenašati. Ni naloga mestne občine, da skrbi za vzdrževanje srednjih šoL nego je to naloga banovine in države. Naš sklep, da ukinemo prvi razred, ima drug demonstrativen pomen. Naloga države je, da osnuje novo žensko realno gimnazijo v Ljubljani. Vprašanje ni lahko. Ako se država ukloni našemu koraku, bi morala občina dati ji na razpolago lastno šolsko poslopje bodisi v najem ali v last. Brez te žrtve o podržavljenju Mestne ženske realne gimnazije ne more biti govora. Intervencije prejšnjega župana in podžupana in tudi govornika so pokazale, da država ni voljna misliti na podržavljenje, ako občina ne da na razpolago poslopja. Pa je še druga ovira; brez sodelovanja učiteljskega zbora ni mogoče misliti na podržavljenje. Profesorski zbor mora zaprositi sani, da se podržavi. Ako s eto ne zgodi, moramo res uvesti postopno ukinitev zavoda. Govornik apelira na župana, naj posveti temu vprašanju vso pozornost. Posledice ukinitve bodo v finančnem pogledu ugodne za mesto. Lahko pa nastanejo tudi druge posledice, ki nam ne bodo všečne, namreč velika napolnitev srednješolskih zavodov, kar bo v higien&kem in učnem pogledu neugodno. Glede tramvajskih razmer je poudaril govornik, da je debata pokazala konstruktivno in pozitivno kritiko. Tramvaj je zabredel v velike težave, iz katerih se ne more izkopati sam, ker ga obremenjuje cela vrsta težkih bremen in podedovanih grehov. Izvor zla izhaja iz sindikatne pogodbe, ki je res zelo neugodna za mestno občino. Vendar je dala pogodba priliko, da se tramvaj komunalizira. Netočno je, da bi imel Siemens še kak veto po pogodbi, ker je tak veto imel le po prvi, še pod komisarjem Mencingerjem sklenjeni pogodbi, ne pa po novi. Govornik odklanja podtikanje, da bi hotel braniti Siemensa. Govornik je že predložil načrt, naj se prevzame ves tramvaj v last mestne občine in odkupi zadnja tretjina akcij od Siemensa. Saj predvideva sindikatna pogodba do leta 1£>41 odkup teh akcij po že v naprej določeni ceni. Župan se je že v tem pogledu pogajal, pa ni prišlo do sklepa, ker ni bilo sredstev v proračunu in tudi ni bilo mogoče dobiti posojila. Druga velika napaka v sindikatni pogodbi je koncesija iSemensu. da ima prednost pri mestnih dobavah glede vseh predmetov njegove stroke. Tramvaj ima velike težave zaradi dlsagia, visokega obrestovanja in ker so v zadnjem Času dohodki zelo padli. M. s. D a c h s je opozarjal na slabo stanje tramvajske proge na KarlovSkJ cesti, kjer ni izključena možnost nesreč, Zahteval je tudi preureditev tramv-ajske tarife, predvsem pa odoravo prestopnih listkov in nočnih dotklad, kar b! gotovo dvignilo frekvenco na Dolenjski cesti. Ta prosra naj »e nikokor ne ukine, pač pa izvedejo potrebne remedure. M. s. R e b e k je poudarjal, da je proračun močno skrčen in da je finančni odbor izpolnil v tem pos.kerrui odseku poseben pravilnik, po katerem naj bi se v njegovo potiročje pritegnila tudi druga pereča vpra-sania obrti, trgovine in industrije v smislu Seunigovega predloga, naj bi poseben odbor proučil možnosli. da bi se pritegnile ve obrti in Industrije v mestno podre i Obžaluje, ker »o se znižale postavke za pospeševanje turistlke. kakor tudi za pospeševanje obrti. Nujno je tudi potrebno, da bi občina pričela resno misliti na zidavo no-vege &ols>kecra poslopja za obrtno šolstvo. Prav tako bi bilo prav. če bi se spradil obrtrviški dom, r katerem bi našli svoje zavetišče onemogli siromašni obrtniki Končno ie iijavil govornik, da bo glasoval za proračun. Za m. » Rebekom je govoril m. s. Urbai, ki najprej osvetljuje težave me- sarskega stanu, kateremu se slabo godi, četudi užalijo ljudje, da so najbolje situirani-Klavalne in pristojbine u hladilnico to previsoke, k temu pridejo le visoke trošarine, ki so te ivišale ni 100 do 135°/*. Zahtev« reformo trošarine pri jnaaoih izddlkih. ko sleherni konzument uživa vsak dan tako hrano. Zahteva tudi anilanje ali odpravVJe-nje občinskih davkov na motorna vosila, osobito sa avtomobile, ker so ti predpisi previsoki. Predlaga pavšal Din 300 za vsak avto. M. a. Adamič ftrrsja, da pri alektrarni in mestnem vodovodu ni dobrega računovodstva. V proračunu pogreša stroške za javno razsvetljavo, za razsvetljavo magistrata in ta »kropljenje ulic. Priporoča, da se vsem takozvanim pridobitnim mestnem podjetjem postavi na Pelo komercialno izvež-banega strokovnjaka. Kar se tiče personalnega vprašanja, je staliSče drž. uradniStva bilo že opetovano precizirano. V principu smo proti vsaki redukcij: plač. Kar pa se tiče namestitve novih moči, je pa bila in bo izrečena še marsikatera beseda, ki meče pro praeterito jarko luč na misrterijozne razmere na meMnem poglavarstvu. Novih, po večini nepotrebnih namestitev mora biti konec. M s. Štrukelj se bavi s potrebami šentjakobskega okraja. V tem oziru so bile že predložene posebne resolucije, ki vsebujejo vse zahteve. Nadalje graja, da se vidi po zaključnem računu, da skoro vsaka druga postavka proračuna ne drži. To je nedopustno. ML e. Pičman se pritožuje, do ie gradbena delavnost v proračunu prikrajšana za dober milijon. Za regulacijske svrhe naj se v bodoče votira vsaj 500.000 Din letno. Zahteva regulacijo Kolodvorske ulice, šentpetrske in Koritkove ceste. Graja, da je personalni proračun previsok in zahteva, naj se od 21 milijonov, predvidenih v to svrho. prihrani vsaj l do 2 milijona. M s. K oš a k je priporočal, da bi mesima občina podprla obrtno razstavo, ki namerava letos prirediti v Ljubljani. Ker za regulacijo cest v proračunu ni zadostnih sredstev, bi bilo prav, če bi občina za pridobitev potrebnega sveta odstopila v zamenjavo svoje nerentabilne stanovanjske hiše, kjer bi bilo to mogoče. Govornik je končno poudarjal potrebo složnega dela v mestnem svetu in izjavil, da bo glasoval za proračun. M. a Blagajne se je toplo zavzel za dograditev poslopja nove osnovne šole za Bežigradom, ki je nujno potrebna zaradi razbremenitve ostalih šol. Pomisliti je tudi treba, da je prebivalstvo bežigrajskega okraja naraslo že na 8000. Nujno potrebna je tudi ureditev starega pokopališča pri Sv. Krištofu. Prav tako potrebuje ta okraj tramvajsko zvezo In napravo nadaljnjih hodnikov na Tvrševi cesti. M. s. Žemljic je poudarjal, da je finančni odbor storil v današnjih razmerah vse, kar je bilo mogoče, da se niso meščanom naložila rova bremena in ustvar; etvaren proračun. Pozdravlja, ker se je brez redukcije prejo-mkov mestnih nameščencev in delavcev doseglo uravnoteženje proračuna. Pozdravlja tudi odločitev, da se šišenska meščanska šola razbremeni na ta način, da se bo en del, namreč dedka meščanska šola, preselila v \Valdherrjevo poslopje v Beethovnovi ulici, ki »e je v ta namen najela in se bo primerno adaptirala. Pri podeljevanju gradbenih dovoljenj naj se v bodoče posveča voefa pozornost esietiki in na.j se ne dovoljujejo posebne koncesije v kvar celoti. Tramvajski promet bi bil mnogo bolj živahen, če bi bila dvotirna proga zgrajena vsaj do mestne meje, ker bi odpadlo dolgotrajno čakanje na izogibališčih. Vozna tarifa naj bi se izpremenila v toliko, da bi »e zopet uvedle cone, tako da bi vožnja od šišenske miinice do pošte veljala ie 1 Din. Odpravili naj bi se tudi dražji vozni listki za prestop. Govornik je končno izjavil, da bo glasoval za proračun. Zaključek seje Foi ure po polnoči je bila razprava o proračunu zaključena. Poročevalec finančnega odseka m. s. Tavčar se je zahvalil govornikom, Id so temeljito obdelali vsa aktualna vprašanja. Vseh pobud ne bo mogoče izvršiti v tekočem proračunskem letu, sicer bi moral proračun zna-aati namestu 43 milijonov vsaj 150 milijonov. Finančni odsek predlaga redukcijo proračuna za preko 400.000 Din, tako da odpade 5% občinska trošarina na električni tok, katero je hotel finančni odsek predlagati. Proti l. uri po polnoči je predsednik dr. Ravniiiajr odredil glasovanje. Proračun mestnegu ^aklaua za L 1935/36 je bil sprejet soglasno, istotako vse predlagane resolucije in spremnijevalni ter samostojni predlogi. Predsednik se je zahvalu za pozornost, ki so jo pokazali mestni svetniki ob razpravi, ki je bila na zgledni visini. Predsednik se zahvaljuje } tudi finančnemu odseku za vestno truda-polno deio, vsem uradnikom in referentom in posebno poročevalcu g. Tavčarju (splošno ploskanje), ki je suvereno obvladal gradivo. Nato so prišli v razpravo proračuni mestnih podjetij, in sicer mestne klavnice (poročevalec dr. Klepec), ki izkazuje I>in 3,877.038 in prebitka 44.000. mestnega vodovoda (poročevalec Rado Hribar) v znesku Din 8,140000 s prebitkom 138.000. mastne elektrarne (isti poročevalec) v znesku Din 14.059.^66 8 prebitkom 10.777. mestne plinane (isti poročevalec) v znesku Din '4,990.341 s prebitkom 40.837, mestnega pogrebnega zavoda (poročevalec m. s. Sušnik) v znesku Din 1.232.950 s prebitkom 28.000. mestne zastavljalnice (poročevalec m. s. TJrbas) v znesku Din 455.057 ki letos ne izkazuje ne izgube ne prebitka ter je uravnovešen, in mestne priprege (poročevalec m. s. Lovša) v znesku Din 1,424.142 s prebitkom 41.633. Vsi proračuni mestnih podjetij so bili sprej<'ti soglasno. Nato je mestni svet razpravljal še o zaključnih mestnih računih za leto 1933, ki zaključuje s primanjkljajem Din 71.058.50. Primanjkljaj ni znaten in je upati, da bo v letu 1934 pokrit iz rednih sredstev. O računskih zaključkih je poročal načelnik finančnega odseka m. s. Tavčar, ki je poudarjal, da v letošnjem proračunskem letu ne bo smela občinska uprava izrabiti vsega proračuna, temveč bo morala z vsega početka štediti, dokler ne bomo vedeli, da ae bodo dohodki po proračunu stekali v blagajno. Računski zaključki so bili soglasno odobreni, nakar je predsednik dr. Ravnihar ob 1V4 uri po polnoči zaključil proračunsko sejo. Slab duh žz ust vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo nojlepii obraz. Obe dve lepotni napaki te odpravita že z enkratnim čiščenjem prijetno osvežujočo in akutno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem bleffčeč lesk slonove kasti, ne do bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod Zborovanje vojnih invalidov Trbovlje, 21. marca. V nedeljo popoldne je tukajšnje invalidsko udruženje polagalo obračun svojega letnega delovanja. Občni zbor je vodil predsednik g. Las Martin, ki je uvodoma počastil spomin blagopokojnega kralja-mu-čenika, nato pa je predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., in pozdravno brzojavko ministru za socijalno politiko g. dr. MarušiČu. V kratkih obrisih je poročal predsednik o delovanju odbora v preteklem poslovnem letu. — Poročilo tajnika g. Kokalja je bilo kratko in pregledno. Iz njega posnemamo, da se je odbor tudi v tem letu prizadeval pomagati revnim žrtvam, ki so pomoči potrebne. Večjih akcij, s katerimi bi se izdatneje podprli najpotrebnejši člani in članice, odbor ni mogel organizirati, ker bi zaradi obče krize ne dosegle zaželjenega uspeha. Pomoči potrebnim vojnim žrtvam se je zlasti pomagalo z uspeSnimi intervencijami, prošnjami in priporočili, nekaj najrevnejših invalidov, vdov in sirot pa je dobilo tudi denarno podporo. Krajevni odbor šteje 86 članov in članic. Delavnost odbora se vidi zlasti v tem, da je odposlal 352 dopisov, kar je pri tolikem številu članstva vsekakor visoko. — Blagajna izkazuje 4840.50 Din dohodkov in približno enako število izdatkov. V imenu nadzorstva je poročal g. Kosal, ki je predlaga] blagajniku za vzorno delovanje zahvalo in razrešnico. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom Lassom Martinom, tajnikom Kokaljem Ivanom in blagajnikom Bregarjem Ivanom na čelu. Za poverjenika v okolišu Hrastnik -Dol sta bila izvoljena Rešek Ivan in £mit Filip. — Pri raznoterostih so zbrani invalidi zlasti kritizirali dejStvo, da se občnega zbora ni udeležil delegat oblastneera odbora UVI iz Ljubljane, ki*bi članstvu pojasnil delovanje oblastnega odbora za zaščito interesov voj nih žrtev. Grajano je bilo tudi dejstvo, d; Zveza bojevnikov kljub pismenemu pov. bilu ni poslala svojega zastopnika na občni zbor, kar smatrajo vojni invalidi za omalovaževanje vojnih žrtev. Mučno se je komentirala na občnem zboru tudi odredba, da morajo v bodoče biti tudi vse vloge in prošnje vojnih invalidov na državne urade ko-lekovane. Ker je# bil dnevni red izčrpan, je predsednik s pozivom na složno obrambo pridobljenih pravic vojnih žrtev zaključil občni zbor. JustiSikacifa v Osijeku Osijek, 13. marca. Davi zjutraj je bil v Osijeku obeSej' trikratni morilec kletni Adam Majer, ki je lani v juliju umoril v Slavonskom samcu 641etnega upokojenca Stevana Gubero-viča, njegovo ženo Rozo in njeno mater Marijo Horvatovo. Zločin je odkril 7. julija Guberovičev sosed pek Josip Gezečar, ki je vsako jutro nosil pecivo. Ker je našel vrata zaklenjena, se mu je čudno zdelo In pozval je sosede. Šiloma so vdrli v hišo in naši' v mlaki krvi Guberoviča tn ženo. v drugi sobi pa Hrvatovo. StraSno krvavo noč je preživela edino 4!etna sestra G-uberitfeve žene. Orožniki so poizvedovali na vse stran' pa je zločinec odnesel pete. 24. julija so pa v šlangovj gostilni v Vukovaru prijeli mladeniča, ki je Imel pooplnoma novo obleko. Izzival je druge goste in zato je gostilničar pozval policijo. Pripeljali so ga na policijo, kjer je povedal, da se piše Adam Majer, star 25 let In doma iz Tor-dinaca, bivši cirkuški artist in brez posla. Ko so ga preiskali, so naftll pri njem 7 zlatnikov, za katere je trdil, da Jih je nedavno ukradel na Madžarskem. Zlatniki so bli ukradeni tu<1i pri Guberovićn in tato so domnevali, da imajo morilca v rokah. Sum je bil še bolj upravičen, ko 60 pri njem našli samokres, ki je bil tud: ukraden pri Guberoviću. Majer je sicer odpilil številko in ime tvrdke Našli so tudi Guberićevo uro m pod težo dokazov je naposled Majer zločin priznal. Morilec se je zagovarjal 14. novembra lani pred velikem senatom okrožnega sodišča v Osijeku, čeprav je simuliral blaznost, mu to ni mnogo pomagalo in jc bil obsojen na smrt na vešajih. Nekaj dni po obsodbi je bil Majer spet popolnoma normalen. Njegov zagovornik dr. Enderle se je sicer pritožil, toda Stol sedmorice v Zagrebu je pritožbo odbil in tudi ministrstvo pravde je odklonilo pomilostitev Hart je prijel včeraj zjutraj v Osijek, kjer se je vest o njegovem prihodu hitro razširila. Ob 11. so pripeljali jetnika v ve* liko dvorano okrožnega sodišča, kjer mu je predse-dnik senata Mio Blašković še enkrat prečital smrtno obsodbo in mu povedal, da je ministrstvo pravde odbilo prošnjo za pomil-o^titev tn da bo smrtna ob- sodba izvrs>na v petek oh pol 6. zjutraj. Majer se je cinično nasmehnil in glasno odgovoril: Zelo me veseli! — Danes je bilo pravici zadoščeno. (8. KOLEDAR. Danes: Fetck, dne 22. marca katolici ni: Katarina, Lea. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Hišica v Grinzingu. Kino Ideal: Vražji dečko. Kino Dvor: Pekel na zemlji l''U»0o let 6ing-Sing. ZKD: S: slušavcev precej poskočilo. I/ njihovib vrst pa prejemamo pritožbe znradi rentaoenja nekaterih revmatikov in pa brnenja indu strijskih strojev. Kni in drugi motijo spre jem ves dan. Oblastveno jo vendar pred-pisano, da $e treba vse masaine, industrijske in drupre pripomočke blokirati. Radija! naročniki pričakujejo, da bo oblast na pri vila red! SAMO S K DANES Kzimlk src Kollyv*oi J. CAONEV kot VRAŽJE DEČKO Smeh — zabava — veselje Sala Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer. 9 Iz Kranja — Občni rbor SPD. b« dni oMftl BbOf podružnice SPD v Kranju se bo vršil dTe-vi ob pol 21. v restavraciji Narodnega doma. — Ustanovni občni zbor novega druStva. Društvo G-orenjski rsjae malih živali \ Kranju priredi v no-leljo ob 14. popoldm v gostilna Antona Boha pri Bek^elnu svoj ustanovni občni zbor. Vabljonl i>vj8 zavojOkov saharina. Pri zaslišanju Je isdaLa še dobaviteljico iz Kranj«- — Aretacija zasledovanega tatu. Včeraj so prijeli orožniki Jožeta B., ki je doma iz Dave nad škof Jo Loko in je sluti) v zadnjem času za hlapca v Kumrovl gostilni. Is Kovačnice tovarnarja Franca Berganta na Seničiei pri Medvodah, kamor je vlomili s ponarejenim ključem, j> odnetel železno nakovalo in veliko pilo. Ukradena predmeta je prodal v leti vasi kovaškemu mojstru Leopoldu Lebru. Od kovaškega pomočnika pa je zvabil moško srebrno uro in nekaj denarja. Zviti tat je odšel nato v Kranj, kjer je denar zaptil. Izdajal se je pod drugim imenom In ni imel pri sebi nikakih dokumentov, šele na odločen pritisk orožnikov je prizna! tatvino. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-2* Danes ob 4M 7.1/4 in 9.V4 premiera vesele operete Hišica v Grinzingu Smeh. zabava, petje ln veselje aVETISLAV PETROVIČ GRETE THEIMER Godba: STRAUSS-LANNER Predprodaja vstopnic od 11. do 1/21S. ure. -— Rezervirajte si vstopnice! Stcv. 6? »SLOVENSKI NAROD., dne 22. marca 1935 Stran S. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 JUTRI VELIKA PREMIERA največje reportaže vseh dob, originalni ruski fnrn Čeljuskinci Film, kakršnega še ni videla LJubljana, JunaStva in podvigi ruskih znanstvenikov in pilotov, ki so 1. 1933. držali ves svet v napetosti. SEVERNO LEDENO MORJE, kot je v resnici! Kot dopolnilo programa barvana SILLT ln sijajna sala »SIRENE« REZERVIRAJTE VSTOPNICE! DNEVNE VESTI — Polovična voznina za udeležence tečaja Z KI). Z odlokom br. št. 4934 z dne 21. L m. je dovolilo prometno ministrstvo polovično voznino udeležencem nacijonalno prosvetnega tečaja ZKD, ki se prične jutri ob 10. dopoldne v mali dvorani Kazine v Ljubljani. Udeleženci naj kupijo na odhodnih postajah cel vozni listek in železniško legitimacijo za 5 Din, na katerih bo ZKD potrdila udeležbo in s tem voznim listkom se bodo lahko vrnili. — Zboljšanje telefonske mreže v okolici Ljubljane. Ljubljanski ln okoliški tr-srpvci so pred časom pričeli široko akcijo za izboljšanje telefonskih in brzojavnih razmer v ljubljanski okolici. Ugodnejše telefonske zveze so urejene te s &t. Vidom, kjer imajo več aparatov z direktnim priključkom na centralo, dalje z Vičem, Jezico, Mostami, Borovnico, Dobrovo, Polhovim gradcem, Preserjem, Škofljico, ritmarje—Slapom Ln z Vrhniko. Trgovci so se dolgo z drugimi interesenti vred boriii tudi za znižanje telefonskih pristojbin. Sedanji minister za promet je že izdelal novo tarifo, upoštevajoč v prvi vrsti zahteve gospodarskih krogov. — Krasno vreme In dva praznika, to je kot nalašč za izlete. Po pomladi je zadišalo, solnce sije že tako toplo, da smo odložili zimske suknje, narava se prebuja, kmalu bosta ozelenela gaj in log. Spomladi je zunaj v naravi najlepše, zato tudi najraje pohitimo baš zdaj iz mesta na izlete. Kdor hoče v miru uživati Čare prvah pomladnih dni, naj pohiti v nedeljo in na praznik na Dolenjsko. Dom na Polževem je že zaslovel tudi med izletniki. Tam gori sredi valovitih gričev in dolinic se človek hitro odpočije in pozab! na vsakdanje skrbi. V dom« so na razpolago lepo, udobno opremljene sobe, da lahko ostanejo izletniki oba dneva na pomladnem solncu in božajočem svežem zraku. Soba ali postelja v skupnem ležišču se lahko naroči tudi telefon ično, ker ima dom svoj telefon. Kličite Višnjo goro in zahtevajte zvezo s Polževim. — Slavni poljski meteorolog v Splitu. Včeraj zjutraj je prispel v Split slavni poljski meteorolog dr. Ladislav Dvorzvnski, ki je direktor meteorološkega zavoda v Varšavi, zadnje čase je pa deloval v Nici. V Split je prispel, da prouči klimatske razmere našega Jadrana. _ Berlinski izletniki na Sušaku. V sredo se je pripeljalo z avtobusom iz Berlina na Sušak 30 izletnikov. Avtobus je last podjetja Alpen und Sudexpres Berlitz, ki bo v letošnji sezoni vzdrževalo stalno a r-tobusno zvezo med Berlinom in Sušakor — Bolgarski študentje posetijo Ljubljano in Bled. Na povabilo jugoslovensko-bol-gaiskih akademskih Ug je prispelo dane* iz Sofije v Zagreb 50 bolgarskih študentov in študentk, ki bodo 15 dni potovali po Jugoslaviji. Med drugim posetijo tudi Ljubljano in Bled. — Izpiti za kapetane rečne plovbe. V Slavonskem Brodu so bili včeraj izpiti za kapetane rečne plovbe. Izpit je napravil med drugimi tudi Ivan Rode. _ lSofl radarjev stavka. Pred dvema dnevoma je začelo v Kaknju 1300 rudarjev, ker že od Januarja niso dobili mezd, temveč samo akontacijo za januar in februar, za marc pa sploh ničesar. — Borza dela išče: 1 damskega krojača, 2 vrtnarja. 1 Čevljarskega mojstra za šivalnico in hišne Čevlje, 1 Čevljarskega mojstra modelirja, l čevljarskega mojstra za prire-zovanje, sekanje in ago oddelek, 1 radio-tehnika in 1 hlapca. — Poletje t severni Dalmaciji. Tudi v severni Dalmaciji imajo krasno pomladno vreme. Že 10 dni je nebo jasno in solnce pripeka že tako kakor da smo sredi poletja. Tudi noči so tople. — Naše rojake v Zagrebu opozarjamo na produkcijo gojencev državnega konser-vatorija, ki bo v soboto dne 23. t. m. ob 30. uri v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Nastopi 8 gojencev ln izvajajo domač pa tuda svetoven spored. Ker je to edini nastop naših nadebudnih in zelo nadarjenih ljubljanskih konsvervatoristov, vaoimo naše rojake, v da v obilnem številu posetijo produkcijo. — Zanimanje avstrijske pohištvene industrije in obrti za ljubljanski velesejem. Da bo nas letošnja velesejem od 1. do 11. junija vedo tudi Avstrijci, »lasti pohištveni mizarji, ki kažejo v zadnjem času veliko zanimanje za jugoslovenski trg. Ker je domača pohištvena obrt dovolj razvita in kaže lep napredek, bo prav, da se na vele sejmu prikaže v čim popolnejlš i obliki predvsem ona. Tudi letos velesejimski upravi menda ne bo težko, ker se zanimajo za velesejem tudi pohištveni mizarji iz mariborske in celjske okolice. Do sedaj je znal ljubljanski velesejem a svojimi pohištvenimi razstavami vzbuditi mnogo zanimanja po vsej državi ln je bas njemu v velik! meri pripisati, da je naš mizar tako naglo napredoval. — Smučarjbplanlnei imajo še dovolj prilike, da smučajo po najlepših gorskih smuških terenih. V Triglavskem pogorju so oskrbovne Stanlčeva koča, Dom na Kredarici in koča pri Trglavskih jeze rih, kar omogoča smučarjem večdnevno bivanje v Triglavskem pogorju Snežne razmere so za smučarja izborne. Ugodna smuka je tudi na Krvaveu, kjer je še ved no nad en meter snega ln so izborne sinu 8ke pisemske tare. Velika planina ima krasno solnčno vreme ter je smuka na severni strani zelo dobra; posebno pripo ročljivo je bivanje na Veliki planini v nedeljo in ponedeljek na praznik. SPD ima v teh krajih dobro oskrbovane postojanke tor ima smučar na razpolago prenočišča. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 20, v Zagrebu in Sarajevu 19, v Skoplju 18, v Splitu in Ljubljani 17, v Mariboru in Rogaški Slatini 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.7, temperatura je znašala 1.4. Iz Ljubljane —lj Najprijetnejše v postu so ribe in zaradi njih bi se človek rad postil, če bi ne bilo treba preveč posegati v žep. Vendar prodajajo na našem trgu ribe po zmernih cenah. Malih, cenejših morskih rib danes ni bilo mnogo in so bile menda zato malo dražje. Sardele so prodajali po 14 Din kg, sardone po 12 in po 16 Din kg girice. Lepa izbira je bila med morskimi ribami boljše kvaritete. Osliče so prodajat* po ž« do »2 Din, po 32 Din lokarde, morske rake in tudi hobotnice, tri-Jje po 40, skuše, tun in očade po 28. Bilo je tudi nekaj lepih postrvi po 35 Din, druge rečne ribe so prodajali po nespremenjenih cenah, žab je bilo skoraj več kot rib. —lj Ob Cesti v Rožno dolino bo obrobni park ob vsej dolžini. Doslej je bil še jarek ob zgornjem delu ceste pri železniškem nasipu, kjer se je nabirala nesnaga. Jarek bo kmalu zasut ob vsej dolžini, zdaj ga zasipavajo tudi žeie^niški delavci. Dobro bi bilo, da bi jarek zasuli čim prej z dobrim materijalom, ker je sicer prevelika azkušnjava za odlaganje smeti, ki jih do-važajo zasebniki vprav velikopotezno. Clm bo dovolj nasipa, se bodo dela lahko lotili vrtnarji, da bomo imeli že letos ob vsej cesti namestu gmajne lep park. a „SLON" VSAK PETEK SVEŽE MORSKE RIBE —lj V nedeljo in na praznik v ponedeljek se bo igrala v Šentjakobskem gledališču slavna veseloigra »Kozarec vode« ali >Vzroki in učinki«, ki je imela pri vseh dosedanjih predstavah navdušen sprejem in uspeh. Krasen, duhovit humor, lepi kostumi *in nove dekoracije še poživljajo dejanje. Vodilne vloge igrajo Wrischer-Pe-trovc*čeva, Baranova, šubičeva ter Kle-menčič in Petrovčič, v ostalih vlogah pa nastopa skoro celokupen ansambl odra. Va top niče se bodo dobile v nedeljo in ponedeljek od 10. do 12. in od 16. do 17. nje pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. —lj Uprava šentjakobskega odra vabi avoje članstvo, da se udeleži v soboto 23. t. m. proslave 251etnice umetniškega delovanja režiserja narodnega gledališča g. Milana SkrbinSka v dramskem gledališču. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da smejo biti trgovine v ponedeljek dne 2*5. t m. na praznik Ozn. D- M. dopoldne odprte. Uprava. —lj Slavni francoski dirigent Rhene Baton v Ljubljani. V ponedeljek dne 25. t. m prispe iz Pariza v Ljubljano slavni francoski dirigent Rhene Baton, da prične z glavnimi skušnjami z orkestrom Ljubljanske filharmonije, ki ga bo dirigiraj na velikem simfoničnem koncertu v petek 29. t. m. v unionskl dvorani. —lj Cesar Franckova simfonija v d-molu je glavna točka sporeda velikega simfoničnega koncerta Ljubljanske filharmonije, ki ga bo kot gost dirigiral znameniti pariški dirigent Rhene Baton v petek dne 29. t. m. v unionski dvorani. Iz Trboveli — Nov zdravnik protituberkuloznega dispanzerja. Dosedanji zdravnik tukajšnjega protituberkuloznega dispanzerja g. d»r. Prodan je zaprosil za enoletni dopust, ker je dodeljen tuberkuloznemu oddelku deželne bolnice v Ljubljani. Nadomestoval ga bo g. dr. Alojzij Simoniti, asistent zdravilišča na Golniku. Novi zdravnik ne bo ordinira! v tukajšnjem PT dispanzerju ob sobotah, kakor je doslej njegov prednik g. dr. Prodan, marveč ob četrtkib. — Grda prevara. Prvi topli solnčni dnevi letošnje pomladi so pripravili dva zaljubljenca, da sta se podala hladit v mrzle saveke valove. On, že prileten možakar, nevešč v plavanju, je z obrežja ves zaljubljen motril čudovite plavalne spretnosti svoje mlade izvoljenke. Kot ribica je švigala s površja pod vodo, tu pa tam pokazala svojo lepo glavico iz vode, v tem trenutku pa že zopet zginila zaljubljenemu možakarju izpred oči. Rad bi z njo v valove, toda kaj. ko plavati ni znal. — Nenadoma pa se je zgodilo nekaj, kar je na obrežju stoječega moža čisto zbegajo. Njegova izvoljenka je naenkrat pričela kriliti z rokami in klicati na pomoč. V tem trenutku se je zbeganemu in čez glavo zaljubljenemu možu naenkrat pojavil ob strani kot rešilni angel nek: mls-lenič, kateremu fp stari mož takoj ponudil visok anesek, če mu reši iz deročih valov ljubljeno jsvoljenko. Pogumno se je mladenič vrgel v deroče valove ter rešil is objema sorti mlado plavalko, ki Je bas tedaj padla T nezavest. Na obrežju jo je položil pred noge presrečnemu starcu, ki je rešitelju takoj izplačal obljubljeno nagrado ter ga takoj odslovil. — Ko se je onesve-scena plavalka prebudila iz nezavesti, je bila prepričana, da jo je rešil sigurne smrti zaljubljeni stari možakar, kateremu je padla okrog vratu tor takoj pristala, da stopi z njim zakon, dasiravno ga je prej vztrajno zavračala. — Baš ko sta stopala pred oltar, pa se je pojavil pred njima mladi reševalec mlade plavalk« ter ji povedal resnico. Toda bilo je že prepozno, kajti mladenka je staremu dozdevnemu rešitelju že dala besedo, katero ni hotela več prelomiti. — To zanimivo zgodbo, ki se imenuje »Drzni plavac«, bo prikazalo v nedeljo dne 24. t m. ob 20. nri ln na praznik dne 25. t m. ob 16. ari tukajšnje sokolsko gledališče. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zašla janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Frana Joeefove grančice«, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova grenčicac celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Celja —c Pevsko društvo »Oljka« v Celju bo proslavilo v nedeljo 14. aprila UHetntco obstoja. Ob 9. dopoldne bo v dvorani Ljudske posojilnice slavnostno zborovanje, ob 16. pa bo is to tam koncert umetnih in narodnih pesmi. —c Prijateljem zimskega sporta sporočamo, da bo Kocbekov dom na Korošlci od nedelje dne 31. t m dalje odprt in oskrbovan. Pot od Vodol dalje bo oprem h jena z zimsko markacijo. V bučah bodo na razpolago vodniki in nosači. —c Ganglovo dramo »Sin« bo uprizorilo Sokolsko društvo v Petrovčah v nedeljo 24. t. m. ob 19.30 v Vodenikovi dvorani v Petrovcah. —c Smrtna žetev. V sredo je umrl v Celju (Krekova cesta 16) v visoki starosti 84 let zasebnik Anton Kunsek, oče fotografa g. Pranja Kunska v Celju. V četrtek pa je umrla v Zavodni 85 pri Celju 561etna zasebnica Justina Drobeieva. —c Pomladanska sezona za nogometno prvenstvo celjskega okrožja v *L razredu se bo pričela v nedeljo dne 24. t. m. Kot prvi par bosta nastopila SK Jugoslavija in SK Šoštanj. Kraj ln čas te prvenstvene tekme še nista določena. gjji Zvočni kino Dvor | Tel. 27-80 Danes senzacionalna premiera velefilma Pekel na zemlfi 20.000 let SING SING Najstrašnejša ječa na svetu. Nadčloveški boji. Senzacija! Novo! Senzacija! Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Iz Maribora — Nova postojanka Maistrovih borcev. Pred dnevu 6e je ustanovil pri Sv. Bolfen-ku pri Središču odsek Zveze Maistrovih borcev. Na ustanovnem zborovanja je bil izvoljen poseben odsekov odbor, ki mu predseduje g. Košar, številni Maistrovi borci, ki zo v prevratnih dneh hrabro bra-nd*i našo ogroženo severno mejo, so navdušeno pozdravili ustanovitev odseka. — Ustanovitvi sta prisostvovala tudi delegata Zveze Maistrovih borcev gg. Llpuš in Luknar iz Maribora. — Velika pridobitev Maribora zlasti v tujsko prometnem pogledu je nedvomno na novo otvor jena restavracija, kavarna, kinobar in kegljišče g. Guština v novi palači Grajskega kina. Vsi prostori so najmodernejše opremljeni in bodo s svojim razkošjem ter udobnostjo gotovo mnogo doprinesli k tujskemu prometa v Mariboru« ki je s spretnostjo g. Guština v tem pogledu mnogo pridobil. — Iz organizacije stanovanjskih najemnikov. V sredo zvečer se je vršil v restavraciji »Novi svet« občni zbor Društva najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov v Maribora. Zborovanje je vodil predsednik g. Tone Bajt. Društveno delovanje se je zadnje čase močno posivilo in pripravlja se deputacija, ki bo osebno predložila ministru za socijalno politiko svoje upravičene zahteve. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Tone Bajt, podpredsednik prof. dr. Adolf Pečovnlk, tajnik Ivan Mohor, blagajnik Mirko Fel-din in Božičev, Kolbeeen, Mohorko, Dole-sal, Znuderl ter Ribič, odborniki. — Samomor z arzen i kom. Mladi, komaj Slletni posetniški sin Anton Fisinger iz Ribnice na Pohorja je predvčerajšnjim obupal nad življenjem. V samomorilnem namenu se je napil arzen ika in je strup takoj pričel delovati. Mariborski reševalci so obupanca nemudoma odpeljali v bolnico, kjer je kljub takojšnji adravniški pomoči podlegel zastrupijenju. Vzrok samomora ni znan. — Huda nesreča je doletela 33letnega tovarniškega delavca Srečka Lasbacberja, ki je zaposlen v tekstilni tovarni Doctor in drug. Zaposlen pri stroju je delavec po nesreči prišel z desno roko med strojne valjarje, ki so mu jo popolnoma zmečkali Težko poškodovanega so reševalci prepeljali v bolnico. Ker mu zdravniki niso mogli drugače pomagati, so nesrečnežu odrezali roko. Kupuite samo domače blago! Tudi mamina svilena bluza — Le zelo redkokdaj obleče mama svojo svileno bluzo. Ta bluza ie namreč zelo občutljiva, pa jo je treba varovati. To se vidi iz tega, kako previdno jo mama pere. Ona pere zdaj bluzo — kakor tudi ostalo perilo — $ Schtehtovim Radionom. Bluzo nekolikokrat pretiska v mrzli raztopini Schichtovega Radiona in že je zopet lepa in chta kakor prvi dan. O Kar je dobro zo občutljivo svilo, velja seveda ie v večji meri tudi zo vse drugo perilo v gospodinjstvu in družini. Domači izdelek i-SCHICHTOV-^ej RADIĆU pere vse higijenično čisto J RJL6-35 Elektrifikacija naše banovine Za letos je kot največje delo v programu gradnja daljnovoda skozi Novo mesto do Brežic Ljubljana, 22. marca Elektrifikacija je osnova in pogoj gospodarskega ter splošnega napredka. Zato nas mora iskreno veseliti, da se naša banovina bliža čedalje bolj končni fazi elektrifikacije v velikem obsegu in smotreni izvedbi. Zdaj ne govorimo več o načrtih, temveč že o delu. Zlasti zadnje čase smo lah u> tapisali več razveseljivih ugotovitev, ko se je začelo odločno delati za zvezo naših elektrarn, ki so zdaj že skoraj vse zvezane, in ko se je premaknilo z mrtve točke vprašanje elektrifikacije Dolenjske. Zdaj so Kranjske deželne elektrarne dovršile, odnosno bodo kmalu, zopet več pomembnejših elektrifikacij?kih del, kar ponovno dokazuje, da se načrti uresničujejo sistematično in da vodstvo dela odločno ter z vnemo, kar tudi zahteva tako važna stvar. Velika občina Dobrunje, ki je bila že pred komasacijo občin ena naših največjih občin, je dobila elektriko od velenjskega daljnovoda. Kmalu bodo tudi končana elek-trifikacij6ka dela v ribniški okolici, ob daljnovodu, ki vodi skozi Grosuplje v Kočevje. Te dni bodo končali dela na novem daljnovodu Črnuče—Vrhnika. Končana je tudi elektrifikacija občine Polzela v Savinjski dolini Zelo važen je zlasti daljnovod Črnuče -Vrhnika, ker bo z njim zvezana žirovska elektrarna z drugimi banovi ruskimi elektrarnami ter se bo banovinsko električno omrežje razpredlo in razširilo po Notranjskem. Od Zirov do Cerknice je že zgrajen daljnovod. Novi daljnovod do Vrhnike bo prenašal električno energijo v napetosti 20.000 voltov. Zdaj že napenjajo žico, nosilni stebri stoje že delj časa. Največje elektrifikacijsko delo, ki je za letos v programu, je gradnja drugega daljnovoda na Dolenjskem, ki bo držal skozi Novo mesto do Brežic ter dovajal tok največjim in gosto naseljenim dolenjskim dolinam. Kakor so Dolenjski potrebne želez-niske proge, kar se mora toliko naglašati, ji je potrebna tudi elektrika, ki pomeni luč tudi v simboličnem pomenu; kjer je elektrika, tam je napredek in Dolenjski je potrebna splošna povzdiga izmed naših pokrajin najbolj. Velik kontrast je med Gorenjsko in Dolenjsko — v veliki meri zato, ker je Gorenjska imela že zdavnaj elektriko, ko so na Dolenjskem Se prižigali trske. Dolenjske občine so zaprosile za 7,000.000 Din posojila za elektrifikacijo. Od tega zavisi, ali bo zgrajen že letos daljnovod ali ne. Ko gre za tako važno stvar, za elektrifikacijo velikega dela naše banovine, se morajo najti sredstva in vsi, ki odločajo, se morajo zavzeti za stvar. Zadnji čas je, da prestopimo od papirnatega napredka k napredku dejanj. K DE so doslej premagale hude ovire, da se je začelo resno delati v splošnem interesu, zato upamo, da bodo iz-vojevale tudi nadaljnje uspehe. Letos bo tudi najbrž uresničen načrt, da se zgradi močnejši daljnovod, z napetostjo 20.000 voltov, med Naklim in Žirovnico. S tem daljnovodom dobi žirovniška elektrarna direktno zvezo s Črnučami ter bo lahko oddajala večje energije. Žirovnica lahko napaja sama ljubljansko električno omrežje ter bo s to zvezo ustvarjena močna rezerva in zopet končana važna faza popolne združitve naših elektrarn. Resno delajo tudi na tem, da elektrifi-cirajo šmarski okraj in sklenjeno je, da zgrade vod Celje—Žalec, /.vezati nameravajo Celje—Mozirje—Braslovče (s priključkom Šmartno ob Pasi), priključiti celjsko cinkarno ter elektrificirati celjsko okolico Tudi Rogaška Slatina postane važen odjemalec toka banovinskih elektrarn; zdaj prejema tok iz Straže, ki jo bodo prav talio priključili k banovin«kemu omrežju. Najbrž dobi letos elektriko tudi Litija, kjer je že zgrajen transformator. Vse pa zavisi od kreditnega vprašanja: ako ne bo denarnih teikoč, bede vsa ta dela končana že letos. Ko bo zgrajen dolenjski daljnovod, bodo elektrificirali tudi Belo Krajino in kraje, ki Še gravitirajo k Velenju. Od Brežic bo segal vod naprej v dolino ob Sotli. In tedaj bo elektrifikacija naše dežele v glavnem končana. Želimo, da bi bila Čimprej in upamo, da pojde tudi v bodoče tako uspešno po začrtani poti. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. url. Petek, 22. marca: zaprto. Sobota, 23. marca: Beneški trgovec Proslava 251etnice umetniškega delovanja režriserja g. MIlana SkrbinAka. Premijera. Ne delta, 24. marca: ob 16. nri popoJdne Sduga dveh gospodov. Mladinska predstava po sniianih cenah od 20 Din navzdol. e Proslava 25letnice Milana 8krb*>- ška bo s p remi jer o »Beneškega trgovca c, znanega poetičnega Shakespearjevega dela. S to predstavo proslavi g. Milan Skr-biušek, član nase drame, svoj 2&letni Jubilej v vlogi Žida Shvlocka. V naslovni vlogi nastopi g. Levar, Prijatelje Sfcrbra-skove umetnosti opozarjamo, da bo pred predstavo na odru proslava v krosu igralskega ansambla. Predprodajs vstopnic je v opernd Anevnd blagajni. OPERA Začetek ob 20. url Petek, 22. marca: zaprto. Sobota, 23. marca: Francesoa da Rirr*nrai_ Red B. Nedelja, 24. marca ob 20. uri Netopir, laven. Znižane cene od 30 Din vodol. Otroško trupelce na jezu Litija, 2L marca. Na jezu pri zavrstniškem mlinu so našfl včeraj otroško trupelce. 0 neobičajni najdbi so obvestili oblasti. Uvedena je bila ta kojšnja preiskava. Izkazalo se je, da je ležalo trupelce skoraj že dva tedna v vodi. Poizvedbe so pokazale zanimivo a žalostno socijalno sliko našega kmečkega stanu. Mati nedonošenega novorojenčka je neko hribovsko dekle, ki je službovalo nedavno v Litiji. Tam se je seznanilo z nekim kmečkim fantom in kmalu so se pokazale posledice prevroče ljubezni. Dekle je bilo ob službo in se je vrnilo vse zbegano domov. Doma je vladalo pomanjkanje. Ko so starši zvedeli, da je hčerka noseča, so se pričeli vsakodnevni prepiri. Vse obupano se je zglasilo dekle pri svojem prijatelju. Ta ji je odvrnil, da poroka ni mogoča. Pač pa jo je odvedel k neki ženski v Trbovlje, ki ji je obljubila s svojimi preprostimi pripomočki odpraviti telesni plod. Dekle je ostalo nekaj Časa v >ordinacijic pri trboveljski mazačici, nato pa se je bolno vrnilo domov. Kmalu potem so jo napadle bolečine, pričela je krvaveti, pa ni imela nikogar, ki bi ji pomagal. Sele potem, ko je bila že resna nevarnost izkrvavitve, so jo zavili v cunje, trupelce pa so odnesli v bližnji potok. Voda ga je naplavila kasneje pri za vrslniskem mlinu, kjer so ga našli ljudje in tako je prišla zadeva na dan. Trupelce so odnesli na naše pokopališče, dekle in fanta, ki jo je nagovarjal k odpravi plodu, pa so danes aretirali in izročili sodišču. Oblasti se «da1 zanimajo za trboveljsko ma-začico. Plemenit mo* — Ali je res, da ~ d ne zapodi nobenega sirom svojega praga ? — Pa, pusti g* stai. uuu uako dolgo dokler sam ne odide Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 22. marca 1935 Stev. 67 Georgtj Silio: 22 Počasna smrt "Roman. — Veste, Pjotr Leksandrič, — je odgovoril Kurguzkin, ne da bi ga pogledal, — saj ne kriči name on, temveč njegova bolezen. Kaj pa more za svoje kričanje ... In Kurguzkin se je zdel tisti hip zopet podoben »Prijateljčku«, ki ga lahko človek pretepe, pri' tem je pa prepričan, da bo »Prijateljček« pozabil na vse krivice, čim si bo njegov gospodar to želel. Opisujoč svoje vtise o življenju Basova in Kurguzkina je Petja pisal v svoj dnevnik: — Ta dva človeka sta res čudna. Zakaj lahko Basov kriči brez vsakega povoda, Kurguzkin pa molči kakor bi se ga bal? Zakaj se Kurguzkin ne zmeni za svojo lastno gobavost, zakaj noč in dan streže Basovu kar le more. Vprašal sem ga, pa mi ni odgovoril. Morda pa sploh nima kaj povedati. Kdove, kako in kaj je z njim. Po mojem mnenju je Kurguzkin velik čudak. Jaz bi ne stregel tako človeku, Id kriči name. Čez nekaj dni je zapisal Petja nove vtise: — Danes sva se s Kurguzkinom odkrito pomenila. Vprašal sem ga, zakaj vidi Basov v njem svojega sužnja? In Kurguzkin mi je povedal, koliko je dolžan Basovu. Basov ga je rešil ne samo smrti od lakote, temveč tudi ječe. V letu lakote je odvedel Kurguzkin z Ba-sovega dvora kravo in jo ubil z namenom zamenjati meso za kruh. TJbrti jo se mu je posrečilo, za zamenjavo mesa za kruh pa ni imel več časa. Basov ga je zasačil. Kurguzkin je menil, da ga bo Basov takoj pognal pred sodišče, kar se pa ni zgodilo. Nasprotno, odpustil mu je, mu podaril moke in pre-skrbel celo delo v svojem mlinu, spomladi je pa zoral in zasejal Kurguzki-novo polje. Od takrat ga smatra Kurguzkin za svojega dobrotnika. Pustil je kmetijo in vstopil v Basovo službo. Tako živi pri njem še zdaj. Res je, Basov je storil dobro delo, toda mar je mogoče ravnati s človekom tako, kakor ravna on s Kurguzkinom? Kurguzkin je sploh čudak, napol svetnik, napol norec. IX. KONEC BASOVA Basovu se je obrnilo na bolje, odmajal se je iz sobice in zunaj se je zjokal, ko je po dolgih tednih zopet zagledal solnce. Potem je hodil Basov vsak dan iz svoje sobice. Sedel je na klopici pri zidu in zrl nekam v stepo. Tam je bila pomlad, vse je dihalo novo življenje. Basov je molčal, ni se zmenil za Kurguzkina, ki mu je na vso moč stregel. S Kurguzkinom je sploh redko govoril, a Kurguzkinu se je zdelo, da je to povsem naravno. Nekoč je pa vprašal Basov Kurguzkina: — Kaj misliš, Kuzmo, kje neki sem to ujel? — Kje?... Kdo ve, Sidor Zaharič, kje more človek to ujeti. Mar se bolezen vidi? Morda ste kaj takega pojedli, morda ste se srečali s takim človekom, kdo ve. Kar tako na lepem se pa to človeka ne more prijeti. — Tudi meni se zdi tako, Kuzmo. — Zakaj pa vprašujete, Sidor Zaharič ? — Zdelo se mi je, Kuzmo, da sem ga videl in čim sem ga zagledal, sem spoznal, da imam to od njega. — Koga ste pa videli? — je vprašal Kurguzkin plaho. — Človeka, ki je to prenesel name. — Kje ste ga pa videli? Saj ven- dar nikjer niste bili in z nikomur niste prišli v stik. — Tu sem ga videl, Kuzmo. Kurguzkin je pomislil, da njegov dobrotnik ni pri zdravi pameti. — To se je vam menda samo zdelo, Sidor Zaharič. Sanjalo se je vam, pa ste pozabili na to. Včasih se zgodi, da vidi človek kaj v sanjah, potem se mu pa zdi, da je videl to v resnici. — Ti si šema, Kuzmo. To niso bile sanje, v resnici sem ga videl, ali pa je bil njemu samo podoben. Samo njegovo ime sem gladko pozabil in celo njegovo krstno ime mi je izpadlo iz spomina. Vem samo, da je pred sedmimi leti služil pri meni za kočijaža, potem je pa odšel. — Kje ste ga pa videli? — je vprašal Kurguzkin. Basov ni odgovoril takoj, šele po dolgem presledku je dejal: — Včeraj sem sedel ta na klopici in naenkrat sem ga zagledal. Njegova hoja mi je bila nekam znana, pa se nisem mogel takoj spomniti, kje sem ga že videl. Potem sem se pa spomnil, da je pred sedmimi leti ta človek delal pri meni vse leto. Zdaj ga iščem ves dan, toda zaman.. . Morda pa sploh ni bil on, kdo ve. Od tistega dne je hodil Basov pogosteje iz hišice, ostajal je na solncu, včasih je sedel tako ves dan. Oči vidno se je še vedno zanimal za tistega človeka. Iskal ga je, toda zaman, človek je bil izginil. — Če bi vsaj vedel za njegovo ime, — je dejal Kurguzkinu, — bi lahko vprašal v pisarni, tako ga pa ni mogoče spoznati Kaj pa če je prišel samo obiskat svojega sorodnika? — Ni treba izpraševati v pisarni, to ni on, — je odločil Basov končno. Basovu se je bila obrnila bolezen na bolje, kar pa ni trajalo dolgo. Basov je moral znova v posteljo in Kurguzkin mu je zopet stregel, mazal ga je z mazili, mu dajal piti rožmarin in mu stregel, kar je le mogeL To pot je bil napad bolezni mnogo hujši. Basov je čutil strašne bolečine in poslal je Kurguzkina po Turkejeva. Potem so prenesli Basova v bolnico, iz katere je prišel šele čez poldrugi mesec. Zopet mu je odleglo, rane so se mu začele celiti. In znova si je opomogel tudi duševno. Zboljšanje zdravstvenega stanja mu je prineslo upanje, ki ga ni hotel nikomur odkriti. Začel je misliti na vas, na mesto in na svojo kmetijo. ČJe mu bog pošlje zdravje, se preseli v mesto, tako je razmišljal. Tistega dne, ko se je vrnil iz bolnice, ga je Kurguzkin odvedel v kopel. Basov se je rad kopal v parni kopeli tako, da je zlezel na najvišje ležišče, kjer je bil zrak tako vroč, da sploh ni bilo mogoče dihati. Tu mu je na moč ugajalo in naročil je Kurguzkinu, naj ga pošteno ošvrka z vejni-kom. In Kurguzkin ga je švrkal z vej-nikom z enakim zadovoljstvom, kakor je Basov sprejemal njegovo delo. Zvijajoč se na vročih deskah je Basov zatiskal oči in stokal od blaženosti. V takih trenutkih je morda celo pozabil na to, kdo je in kam ga je zanesla usoda. Slednjič je zaklical Kurguzkinu naj neha. Njegovo telo je bilo že pošteno izčrpano in zalito s krvjo. Zdaj je počival. Kurguzkin ga je polil z mrzlo vodo. Basov je odprl oči in opazil kraj sebe mladega človeka, ki ga je bila parna kopel tudi zazibala v blaženost. Previdno, kakor pes, ki je zavohal divjačino, je zlezel Basov k njemu in mu pozorno pogledal v obraz. Mož je ležal z zaprtimi očmi in Basova ni opazil. Morda je spal. Basov ga je previdno dregnil v ramo. 1 Zakaj je norveški savez proti Planici? Dokler ne bo zimska olimpijada pod streho, ne sme biti skakalnice, ki bi zatemnila nemško olimpijsko Ljubljana, 21. marca. Druga planiska tekma je za nami. Lani smo obstali pri 92 m, letos smo upali, da bomo dosegli 100 m. Poročila s treningov so nam vzbujala najlepše nade, da se uresniči to, kar je bilo na reklamnem letaku naznačeno z vprašanjem. Lanski rezultat je bil zboljšan za nekaj metrov, zaželjenega cilja pa nismo dosegli. In že so se pojavili, glasovi, češ, da Planica ni izpolnila tega, kar je obetala. Vrh tega so prispela iz Ita-> lije poročila, da je bil istega dne v Ponte di Legno dosežen skok 103.5 m. Slava Planice naj bi torej zatemnela. Ali res Planica ni dala tega, kar smo pričakovali? Odgovor ne bo težak ako bomo primerjali lanske uspehe z letošnjimi. V konkurenci je bil lani dosežen najdaljši skok 86.5 m, ler se je edino še dvema tekmovalcema posrečilo skočiti nad 80 m daleč. Letos je Maruszarz v konkurenčni ? 87 5 m dosegel najdaljši skok, ki ga pred njin M ni dosegel noben skakač na svetu. Svetovni rekord, ki ga je lani postavil SigpmuBri Ruud, je bil letos zboljšan za 1 m. To je vsekakor uspeh, zlasti še. ker letos ni bilo v konkurenci niti enega Norvežana. Tudi povprečnost se je dvignila, saj je bilo 8 skokov v konkurenci preko 80 m. Simpatični mladi Poljak Maruszarz je torej postal nov svetovni rekorder z nadališim. dozdaj doseženim konkurenčnim skokom. Tudi le tošnji izvenkonkurenčni skoki vzdržo primarno z lanskimi. Lani sta bila edino dva skoka nad 80 m, letos pa 28 brez skokov nad 90 m! In to samo skoki brez padca! O zboljšani kvaliteti planiške skakalnice pa še zgovorneje pričajo skoki nad 90 m. Lani se je edino Birgerju Ruudu z 92 m posrečil en skok nad 90 m. letos pa je to znani-i*o doseglo nič manj kot 5 skakačev. 15 skokov nad 90 m brez padca! Krono nosi famozni Andersen z daljavami 93, 98, 99.o, 94 in 95 m. Petkrat je preskočil to znamko tudi Maruszarz: 90. 92. 90, 95 in 91 m, trikrat Sorensen s 93, 90 in 95 m ter po enkrat Farup in Bradi z 90 oziroma 91 m. Kje je še skakalnica na svetu, kjer bi bilo doseženih toliko rekordnih skokov biez padca? Planica torej nikakor ni odpovedala, temveč je od lani pokazala velikanski napredek, saj je bil lanski Birgerjev svetovni rekord nič manj kakor osemkrat zboljšan, enkrat pa izenačen. Poleg svetov nega, je bilo letos zboljšanih tudi 6 državnih rekordov: jugoslovenski na 72 m, češko slovaški na S5.5 in, švicarski na 86.5 m, av sirijski na 91 m, poljski na 95 m in norveški na 99.5 m. Kaj hočete še več, za eno prireditev je to več ko dovolj! že nikoli se ni toliko razpravljalo o Planici, kakor letos. Slišali smo o raznih ovirah in je bilo dolgo nejasno, da-li bo prireditev sploh dovoljena. Zakaj take ovi-ie? Komu je bilo na tem, da Planica ne dobi zaslužene slave? Tako se je marsikdo vprašal, dosti je bilo ugibanja^ pravega odgovora pa ni zadel skoraj nihče. Majhen narod smo, v smučarskem sportu Sel«? na začetku razvoja. Kaj se bomo kosali z državami, ki imajo v tei športni panoei že dolgoletno tradicijo? Tako ali podobno si je marsikdo razlagal vzroke zakulisne borbe proti Planici. Zakaj je norveški savez pioti Planici? Kako dobiti odgovor? Norveški tekmovalci se mude trenutno v Ljubljani. Morda bi se pa dalo od njih zvedeti kaj podrobnega? In zvedeli smo! Strmeli boste. — Ali vam ugaja planiška skakalnica? — Boljše in dovršenejše ni na svetu. Dokler se na lastne oči nismo prepričali in poizkusili, nismo mogli verjeti. — Ali pridete drugo leto? — Slišali smo. da nameravajo drusjo leto skakalnico povečati. Ako se to zgodi, ne pridemo! Takšna je torej zadeva. Za tem crmom tiči zajec. Ej, prijatelj, zdaj smo pa skupaj. — Zakaj pa je lani norveški savez dal brez vsega dovoljenja za start svojim skakačem? ___ Na to vprašauje nismo dobili odgovora. — V Garmisch-Partenkirchnu so letos skakali tudi Norvežani, kako, da norveški savez ni izdal prepovedi, ko je tam vendar tudi »mamutska< skakalnica? — V Garmischu bo drugo leto zimska olimpijada, treba je bilo naše skakače pripraviti na skakalnico. Nemci so obetali, da bodo v velikem številu posedli naše hol-menkollenske tekme. Športno prijateljstvo nam je nalagalo, da se tudi mi udeležimo nemškega prvenstva. Razgovor je bil s tem končan. Kratek po izmenjanih besedah, toda vsebinsko silno bogat in poučen! Sklep ni težak. Nemci, ki so za zgradbo skakalnice v Garmischu žrtvovali velikanske vsote in so profil doskočišča plajuške skakalnice skoro do pi-eice kopirali, so hoteli našo Planico prekositi. Poizkusni skoki pričakovanj niso izpolnili. Kralj skakačev Birger Ruud je dosegel le 84 m. In zdaj bi bila ne predaleč od Garmischa neka skaalnica. ki bi zatemnila nemško olimpijado. Ne, dokler ne bo zimska olimpijada pod streho, se to ne sme zgoditi. Približno takole je moralo biti, ko se je pričela gonja proti Planici. Norveški savez se je Nemcem pridružil in zato ie bila izdana norveškim skakačem prepoved tik pred tekmo. Nemcem je šlo za prestiž njihove skakalnice in je zato njih postopek razumljiv. Da pa graditeljem planiške skakalnice ni bilo do tega. da tekmujejo z nemško olimpijsko. bo pokazal razgovor, ki ga priobčimo jutri. Za danes bodi še omenjeno, da se nam postopanje norveškega saveza ne zdi fair. Imamo pa orožje, ki bo tudi Norvežane prisililo, da odnehajo, kakor so to že enkrat storili. Norveški tekmovalci prinajajo navadno tudi kot zastopniki norveških športnih tvrdk. V zadnjem času prede norveškemu blagu trda, kajti vse države se hočejo tudi v tem pogledu osamosvojiti in so vrgle na trg domače blago. Našemu savezu priporočamo, da naj na vse športne trgovine v Jugoslavij izda poziv, da ne kupujejo norveškega blaga. Milo za drago' Dokler Norvežani ne bodo spremenili svoje politike, ne bomo kupovali njihovega blaga. Tako jim je treba odgovoriti na njihovo nekorektnost, da ne rabimo ostrejšega izraza, ki so ga pošteno zaslužili. Koliko je resnice na Ponte di Legno Istega dne. ko smo imeli v Planici veliko prireditev, so tudi Italijani v dolini Camonice pod gorsko skupino Monte Ada-mamelo priredili v Ponte di Legno skakalno tekmo. Na prireditev so med drucimi povabili Norvežana Ullanda. ter Švicarja Kusterja in Kaufmanna, ki bi morali skakati v Planici. V ponedeljek smo nato čitali v inozemskih listih, da je Norvežan skočil 103.5 m. Neverjetna je bila ta vest, zato smo se obrnili na norveške skakače, ki so nam pojasnili to zadevo. Skakalnica v Ponte di Legmo je ena izmed treh skakalnic, ki jih je FIS od vsega početka prepovedala. Kakor v Maloji in Villarsu. je tudi skakalnica v Ponte di Legno tako z.vana padalna skakalnica. Je podobna strmemu plazu, kjer skakač sploh ne skače, temveč pada v dolino. Seveda so take skakalnice zelo nevarne, ker so zgrajene proti vsem določilom FIS in v nasprot-stvu s fizikalnimi zakoni. Pritisk pri doskoku je tako velik, da ga skakač skoro ne more zadržati. Tako se je n. pr. nekemu skakaču primerilo, da mu je zaradi velikega pritiska pritisnila v glavo kri in ie obležal nezavesten. Zato je FIS prepovedala vsako prireditev v Ponte di Legno. Da bi Ulland skočil 99 ali celo 103.5 m Norvežani sploh ne verjamejo. Je sicer dober skakač. vendar mu tako dolgih skokov ne prisodijo. Švicar Kuster mu je najmanj enakovreden, pa je vendar skočil le 90 m. Prepričani smo. je dejal Guttormsen. da so merili s krajšimi metri ali pa je vse skupaj samo navadna raca. spuščena v svet s po-ebnini namenom baš zaradi Planice. Film Z. K. D. | Danes ob |4S. uri ves**la opereta SREČNO POT z Magdo Schneider Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50, 6.50 Din Angleški prestolonaslednik med vrtnarji Na banketu >visokospoštovanega društva angleških vrtnarjev t v Londonu predsedoval kot častni predsednik društva vedno veseli in duhoviti angleški prestolonaslednik. V svojem z dovtipi prepletenem pozdravnem govoru je priljubljeni princ izjavil, da se sicer malo razume na vrtnarsko umetnost, takoj je pa pripomnil, da se enako malo razume v drugih obrtih, čeprav je predsednik raznih obrtnih organizacij, med drugim društva juvelirjev, krojačev in ribičev. V tolažbo vsem prizadetim je pa princ odkrito priznal, da s kvalifikacijo ni nič boljše niti na najvišjem mestu, ki mu je bilo poverjeno. Waleški princ je namreč admiral angleškega vojnega brodovja in dejal je, da bi nikomur ne svetoval zaupati se ladji, ki bi ji on poveljeval. Menda je to prvič, da se mož kra ljevske krvi tako odkrito norčuje iz sa mega sebe. Pri toliki odkritosrčnosti angleškega prestolonaslednika pač ni ruda. da je povsod, kamor pride, zlasti pa doma, tako popularen. Svojo popularnost v polni meri zasluži, saj je daleč od vsake nadutosti in domišljavosti. Skromnost je lepa čednost, ki postane še lepša, če krasi kronane glavo. Japonski tisk Japonsko prosvetno ministrstvo je zbralo statistične podatke o nakladi japonskih listov in revij v preteklem letu. Iz teh podatkov je razvidno, da prekaša razvoj in pomen japonskega tiska celo ameriški tisk. 65,000.000 prebivalcev te otoške države kaže vsega občudovanja vredno zanimanje za tisk. Na Japonskem izhaja nad 100 dnevnikov, najmanj 550 tednikov in >krog 6700 ilustriranih listov, ki izhajajo trikrat na mesec z novo vsebino, število dnevnikov se ne zdi tako veliko, pomisliti pa moramo, da so med njimi dnevniki, izhajajoči v Toki ju v angleščini ki jih pošiljajo po vsem svetu in ki prekašajo po svoji nakladi celo ameriške liste. Tako je recimo z listom -The Japan Times«. Za razvoj japonskega tiska in silno njegovo centralizacijo je važno, da prevažajo liste z izvrstno prometno organizacijo tako hitro in točno, da jih imajo naslednjega dne v rokah čitatelji po vsej državi. V izredno gosto nase\ieni Osaki izhajata lista *Osaka Mainichi-. in >;Osaka Asahi«, ki imata naklade skoraj pol milijona, v Tokiu izhajajoča dnevnika »Tokio Nichi Nichi in i Tokio Asakd« sta se pa že približala nakladi 1 milijona. 750.000 čitateljev ima list »Tokio Yomiari«, konservativni list >^Jiji« pa izhaja v 500.000 izvodih. »Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. — Pristopajte!« azenanjame, da bomo od 23. in. do Velike noči odprodali ca. 2000 PAROV DAMSKIH, MOŠKIH in OTROŠKIH prvovrstnih ČEVLJEV po ca. 20—30 % znižanih cenah. Izrabite to ugodno priliko in p o se ti te nas čimprej, dokler je zaloga in izbira velika. Naši izdelki so priznano PRVOVRSTNE KVALITETE! „JARA", LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 10 MALI OGLASI v* vseh malih oglasih zelja oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-k ah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je trebt DriložiTJ znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo MORSKE RIBE Danes velika izbira, pripravljena na različne načine. Fini škampov rižoto, dober ribji brodeto s polento in druge Specijalitete. — Vina prvovrstna, posebno viški opolo. — Priporoča se MAGDA LOZIC. »OPERNA KLET«, GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 2 Makulatura! paph proda prava ..Slovenskega Naroda", Uubliana, Knaflfeva ulica Stev. $ POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din HI SO V ZAGREBU ugodno prodam. — Pojasnila: Mezak, Zagreb, Praška ul. 6/H. SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, snažnega, veščega ondulacije, sprejmem s 1. aprilom. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 1102 BIVSKEGA POMOČNIKA sprejme — salon >Breskvar«, Domžale. ŽIVALI Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ANGORO MAČKO (MAČKA) tudi mladiče (čistokrvno) — kupim. — Ponudbe na podružnico 3» Jutra« Jesenice pod >Angora«. 1104 PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din CRNE VRTNE ZEMLJE 15 m3 takoj prodam. — Restavracija Rebec. Tvrševa cesta 71. 1107 PO IZREDNO MZKI CENI prodam dobro ohranjeni salonski garnituri tapecirani >alt-deutsch«, ogledalo, toaletno mizo, omaro, nočno omaro, pisalno mizo, mize, perzijsko preprogo in drugo. — F. Pestotnik, Sv. Petra cesta 14. 1103 Seseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din OTROŠKI TRKIRELJ kupi Jesih. Medvode. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MORSKE RIBE Danes velika izbira, posebno morskih rakov: vina prvovrstna. — Gostilna »Dva ribara«, Kersnikova ulica št. 5. — Se priporoča — LOZIC. 1108 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert- 27/L Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR G. PICCOLUA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/T Kurjih očes ni več! Prima športne suknjiče a Din 98.—. pumparice modne nlače itd. — kupite zelo ugodno pri PRESKERJl), LJUBLJANA Sv. Petra c 14 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje plisiranje. vezenje zaves mori og-ramo v. lzdelovaJ-nica perila. — >JT_TLJANA«. Ljubljana Gosposvetska cesta (v bližini Slamiča> 21/L Zakaj bi trpeli zaradi kurjih očes, ki grizejo, pečejo in bodejo ali pa zaradi bolnih, občutljivih in pekočih nog? Saltrat Rodell, nasut v vodo. sprošča kisik in daje vodi videz mleka. Ko so noge namočene v tej mlečni kopeli prodre kisik v znojnice in dovede zdravilne in ublažujoče soli do samega sedeža in jedra bolezni. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko v celoti odstranite » korenino vred brez vsake bolečine in nevarnosti. Kopeli ublažuje tudi otekline, vnetja in ozebline. Saltrat Rodell se orodaia povsod po neznatni ceni. Sve$e motike vil-«? Danes v veliki izbiri: orade, branzini, barboni, kaiaman. ribji rižoto; vina prvovrstna. — Se priporoča »GAJEV HRAM« in »LJUBLJANSKI DVOR«. CEPIČ. Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezersek. — Za upravo In tnaeratni del Usta Oton Chnstot. — Vsi j Ljubljani.