243. številka. Ljubljana, v sredo 22. oktobra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se^bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Korberjeva nova metla. Ko je prevzel te dni ministrski predsednik dr. Korber agende opešanega pravosodnega ministra, je takoj odposlal nad-sodiščem in višjim državnim pravdnikom posebni pismi. To sicer ni nič izvenred-nega, ker tako so delali že dosedaj vsi na novo nastopajoči ministri po pregovoru »nove metle pometajo dobro«. Tudi smo uverjeni, da so dobro hoteče ministrove nasvete adresati hladnokrvno položili »ad acta«. Zakaj onim predstojnikom višjih sodnih instanc, ki izpolnujejo svojo nalogo po vesti in zakonih, teh ministrovih migljajev eo ipso ni treba, oni pa, ki se dajo zvajati po antipatijah in simpatijah, ostali bodo i v bodoče zvesti svoji dosedanji praksi, saj papir je potrpežljiv, pa če je tudi na njem — ministrova pisava. Ker pa je v tem pismu marsikaj, ki se čita kakor zabičevanje na naša razkritja predsedniku graškega nadsodišča, hočemo najznačilnejše navesti. Predsednikom nadsodišč piše Korber med drugim: »E d n a k a pravica naj bo za vsakogar in pravica naj se pred nikomur ne ukloni. Ta stari, tudi v državnih osnovnih zakonih proklamirani temeljni stavek nam mora biti skupna zvezda vodnica. Naj si bo javna kritika še tako dalekosežna, do izreka sodišč se ne more pospeti, ako je ta izrek vedno zmaga pravice. Zanj je neodvisnost sodnega stanu najtrdnejši temelj in kakor hočemo to dragocenost v interesu justice in države varovati, tako je tudi sodni stan si svest njene vrednosti in iz te neodvisnosti izvirajoče dolžnosti , da vedno misli na zvišanje ugleda svojega stanu. Novi civilnopravni red se je srečno uživel, in prebivalstvo je splošno hvaležno za prednosti, ki so se pri tem pridobile. Nameravana reforma kazenskega prava naj bi našla pripravljen sodni stan. Po Črnem morju. Potopisna črtica. Spisal G. S—c. L. 1857. se je ustanovilo »Russkoe obščestvo« parohodstva in targovlih.« Od tega časa šele začel se je pravilno par-niski promet po črnem morju. Zato je zasluga »Rueskago obščestva«, da se je sploh začelo in tako vspešno razvijalo rusko trgovsko ladijevje na jugu, res velika. Na podlagi pogodbe z vlado z leta 1891. zavezano je društvo Russkoje obšče-stvo tekom 15 let, t. j. do decembra 1905 voziti sledeče inozemske proge: 1. Alek-sandrijska naravnost, 2. Aleksandrijska krogova, 3. Anatolijska, 4. Sevastopol-bonstantinopoljska in tuzemska: 1. krimsko kavkaska krogova in 2. krimsko-kav-kaška naravnost. Krimska-kavkažka linija Daravnost je od Odese čez S e v a s t 6 -Pol, Jalto, Feodozijo, Kerč in N o y o r o s s i j 8 k v Batum in nazaj. Zadnjo progo izbral sem si tudi jaz. Nasvetovali so mi jo, češ, da spoznam tekom kratkega časa rusko nabrežje Čr-nega morja. Vozili smo se mimo Očančira, zloglasnega radi strašnih mrzlic in obstali V interesu človeške družbe je, da se pri kazenskopravnem postopanju obdolženec toliko časa ne smatra za kaznjenca, dokler se ni izrekla obsodba. Naj se tedaj postopa ž njim brez predsodkov ter se ga naj ne zmede in splaši. Pa tudi po izrečeni obsodbi naj bi se prizadevalo, da se doseže pozitivni namen kazni, namreč poboljšanje. Resna dolžnost sodišč je, varovati zasebno in družinsko življenje državljanov z vso energijo. Pričakujem nadalje od sodišč vljudno postopanje napram strankam in prijazno sodelovanje z njihovimi zastopniki, kojih naloga pri skupnem pravnem pospeševanju ni manj težavna in odgovornostna. Ugled odvetnikov in notarjev naj se ne krati. Za najvažnejšo nalogo Vaše eksce-lence (grof Gleispach !) smatram obravnavanje personalnih zadev. Le tedaj, ako se pokliče pravi mož na pravo mesto delovat, se sme pričakovati uspešno delovanje. Vsled tega je natančno osebno poznanje najvažnejši predpogoj za priporočbo. Vsakega sodnega funkcijonarja je presoditi po njegovi celi individualiteti in predloge, ki se na-potujejo name, naj vodijo edino le taki nazori. Vsak posamezen naj ve, da se ne bo oziralo na kakršnokoli nepoklicano posredovanje, temveč bo odločevalo pr-personalnih spremembah le presoja nje gove osebnosti in interes službe.« Toliko predsednikom višjih sodišč. Želeli bi, da bi bil Korber pri svojem zabičevanju nepristranosti tudi kaj odločnega povedal glede jezikovne uspo-sobnosti. Vsaj naš predsednik Gleispach v Gradcu bi zelo potreboval takega navodila. Osebno poznanje sodnih kompeten-tov, je zelo raztegljiv pojem, saj baš tega ne moremo odrekati Gleispachu, da bi ne poznal dobro osebno svojih protežirancev na škodo jezikovno usposobljenim sodnikom slovenske narodnosti. v Suhumu in sicer zunaj na morju. Su-bum je bil v prvotno važna grška kolonija »Dioskurija« in pozneje rimski »Se-vastopolis« t. j. znamenito mesto, dandanes pa slikovito razpoložen pristan, ki šteje 8000 duš prebivalstva. Zadnja leta začenjajo pohajati Suhum bolniki, potrebujoči toplejši klima, in število tujcev se množi vsako leto. Med tem pa je začel pihati silnejši veter, in parnik se je gugal. Ne morem trditi, da sem se držal proti zibanju ravnodušno. Tovariš, zapazivši menda izpre-membo na mojem obrazu, mi je dajal nasvete proti morski bolezni: »Sedi v sredino ladje, kjer je mirnejše! Jej kisle reči! Leži v kajuti, zatisni oči, in skušaj zadremati«. — »Kačka, kačka« (zibanje) se je slišalo z vseh stranij, ljudje pa so se majali, kakor pošteno natrkani. Tupa-tam je izginil kak smrtno bled potnik v spodnje prostore, tem sem se pridružil tudi jaz. Tedaj, o ironija, so dali z zvončkom znamenje k »zavtraku«, ki se podaje navadno ob 7*12. dopoldne. Neizogibna posledica nemirnosti Črnega morja je morska bolezen, proti kateri ni zdravila; samo olajšati se more z dijeto (nič mastnega), z ledom in drugim. Ko sem se zopet prebudil, stal je parnik, in čutil nisem nobenih slabostij Potem dobijo svojo lekcijo višji državni pravdniki. Iz tega pisma so najpomembnejši sledeči stavki: »Svobodna beseda, ako pride le iz patrijoti finega srca, se mi ne zdi nikaka nevarnost; nasprotno smatram svobodno časopisje za pravo odvodnico vsled različnih odnosa-jev stopnjevanim strasti m. Kar podleže kritiki, pač ni imelo v sebi življenske zmožnosti. Samo ono žurnalistiko, ki goji surove instinkte, se pač mora z zakonom po vsej ostrosti krotiti.« V ljubi?*«*. 22. oktobra. Državni zbor. V včerajšnji seji je najprej posl. Roma nczu k utemeljeval svoj nujni predlog za ustanovitev maloruske univerze v Lvovu. Vitez Starzinski se je skliceval na svoječasno izjavo viteza Javorskega, da se ustanovitev vseučilišč ne rešuje potom nujnih predlogov, temuč le iz kul turelnih in znanstvenih ozirov. Izreče se proti nujnosti, češ, da maloruski narod še dandanes ni v stanu, samostojno nositi znanstvenih stroškov pri ustanovitvi in vzdrževanju vseučilišča. Minister H ar tel je pripoznal, da so Malorusi zelo nadarjeni ter so posebno zadnja desetletja znatno napredovali, a za vseučilišče le še niso godni. Bar vinski se je izrekel za nujnost. Pri glasovanju se je predlog odklonil. — Potem je utemeljal poslanec Hrub^ svoj nujni predlog o jezikovnih razmerah pri sodiščih in oblastnijah v Šleziji. Proti je govoril posl. Demel. Ministrski predsednik Korber je opravičeval postopanje sodnih organov. Obravnava se je na to pretrgala ter se nadaljuje v da našnji seji. Novi srbski kabinet. Kakor v kinematografu! Vsak hip drugačna slika. Včeraj in predvčerajšnjim so še poročali vsi evropski listi, da se je generalu Cincar-Markoviću poverila sestava novega kabineta, navajala se je cela več. Grem pogledat na krov. Tam se je odprl mojim očem nepopisno lf»p razgled. Pred menoj na bregu — obstali smo jako blizu njega — ležal je »Novo Afonskij« (A t h o s) monast^r (samostan). Sredi raznoličnih in privabljivih mest Kavkaza, odlikujočih se po svoji grandi-jozni krasoti prirode, po razkošnosti rastlinstva in po bogastvu zemlje, zavzema jako vidno mesto kotiček, kjer je razpoložen »Novo Afonski monastvr«, zavetišče sredi gornih velikanov. Že pred 2500 leti je prodrl podjetni duh Helenov v ta kraj. Grki so osnovali tukaj nekoliko" kolonij, Nikopsijo ali Anakopijo na bregu reke Apsare, današnje Psvrtshi. Ne dolgo pred Kristusovim rojstvom gospodovali so tukaj Rimljani, za njimi Bizantinci, v XIII. stoletju Genuezi in od vseh teh vplivov so ostali spomeniki na tem zgodovinskem mestu. Iz časov rimskega gospodarstva so ostale tukaj trdnjave, razvaline postavljene baje še za cesarja Trajana v I. stoletju po Kr. r. Te razvaline opašajo v dvotretjinski višini piramidalno goro in venčajo njen vrh. Stari nižji samostan dela nepravilen četverokotnik poslopij, katera predstavljajo, akoravno glede arhitekture ne pripadajo k razredu lepih, po udobnosti, čistoti in obči harmoniji prijeten panorama, posebno z morja, k čemur pripomorejo krasota in raznolično rastlin- ministrska lista in tudi novi, protiruski program nove vlade, a glej — hop! — pa je črez noč zopet druga slika v kinematografu, Cincar Marković in njegovi tovariši so izginili, na njih mestu pa se je pojavil nenadoma kot novi ministrski predsednik Peter Velimirović. Kralj se je premislil; pregovorili so ga, da protiruska politika ni oportuna, da je končno vendarle mogoče, da bosta s kraljico na ruskem dvoru milostno sprejeta. Torej se je Cincar-Markovio odslovil, še preden je nastopil vlado, protiruski prapor se je hitro potegnil pod streho ter se je izve-sila zopet ravnokar odstranjena Vuićeva zastava. V novem ministrstvu so štirje bivši ministri, tako da ostane politična smer srbske vlade v bistvu ista, kakršna je bila pod Vuićem. Novi premier, Peter Velimirović je brez politične veljave in novo ministrstvo le prehodno, začasno, ki v zbornici pač ne bo imelo močne za-slombe saj se je zahtevat odločno radikalen kabinet. Velimirović baje ni mož, ki bi mogel dognati pereča financialna in politična vprašanja, saj se že več let politike sploh ni udeleževal in je tudi brez posebnega ugleda. Njegovo imenovanje presenetilo je vse, * na presenečenja mora biti politik na Srbskem vedno pripravljen. Glavno je, da je kralj izprevidel, da se z bikom ni bosti: da proti Rusiji ne gre vladati. Ustaja v Macedoniji. Ozemlje, na katerem se vrši ustaju, je obširno in zelo gorato. Skozi ozemlje teče reka Struma. Državna cesta pelje od Seresa do Čumaje, zadnjega turškega mesta na bolgarski meji. Sredi ceste leži Melnik, kjer se je vršila že cela vrsta bojev. Kjer se križata cesta in železnica, leži Demirhissar, kjer je največ turških vojakov. Odtod prodirajo Turki v gorovje za ustaši, ki imajo izvrstna pribežališča. Turška poročila trdijo, da bo ustaje kmalu konec, ker se bliža zima. Solunski in monastirski guverner sta turškim vojakom strogo zabičila, da ne smejo moriti žensk stvo gore s svojimi reljefnimi iztopi, strminami, soteskami in razpokami. V samostanu so tri cerkve. L 1888. je položil car Mirotvorec temeljni kamen četrtemu »soboru«. Ta procvetajoči mladi samostan se smatra temeljnim kamenom krščanske prosvete in seveda tudi kulture kraja. Blizu samostana stoji v soteski cerkev apostola Kanonite. Postavljen je iz stoletnih razvalin starega hrama, sezida-nega v 4. stoletju p. K. na grobu apostola Simona Kanonita, v čegar hiši je Spasitelj na svatbi v Kani galilejski učinil prvi čudež, pretvorivši vodo v vino. Znamenita je delavnost atoškega samostana. Ni je panoge narodnega gospodarstva, katera se ne bi gojila vzorno. Samostan vvedel je strog red, povsod so vidni sledovi skrbne roke, vzgojivše vsak vinski trs, pazno držeč se simetrije in posadivše vsak eksemplar iz števila mnogih bogatih vzorcev južne flore. Samostan ima kamnolom, vodni mlin, vrte, vinograde, konjski zavod, ulje, oranžne in limonine gaje, skratka velikansko gospodarstvo. Razun tega spadajo k samostanu šola in konvikt, poštni - telegrafni urad, bolnica, lekarna, zdravnik, knjigarna in prodajalnica za podobe. Težko sem se ločil od tega krasnega kotička. Sedel sem k obedu, ko se je parnik odpravljal. V sobani je sedelo kakih 40 in otrok. Ustaši imajo moderne puške, zato se sodi, da jih dobivajo iz Bolgarije. Turška vlada je poslala zato zopet protestno noto Bolgariji, ki pa ne more storiti več kakor je. Turška vlada prereka tudi vse masakre in zatrjuje, da so vsega požiganja krivi le Bolgari. Iz Sofije poročajo, da se vrše vedno boji okoli Melnika. Poštna zveza je ustavljena, železniška proga na mnogih mestih pretrgana. Več turških straž na meji je bilo postreljenih. 19. t. m. se je vršil v Sofiji shod 10000 oseb. Na shodu je govoril vodja mace-donskega odbora, prof. Mihajlovski. Sklenilo se je prositi vlasti in zlasti bolgarsko vlado za posredovanje. Iz Berolina poro čajo, da hočejo poslaniki izročiti sultanu skupno noto, s katero bodo priporočali, naj se da Macedoniji omejena avtonomija pod krščanskim guvernerjem. To bi Ma-cedonce pomirilo. Sultan je povabil bolgarskega kneza Ferdinanda v Carigrad, kar se razlaga tako, da ga hoče sultan pridobiti za turško politiko na Balkanu. Konec revolucije v Venecueli. Predsednik Castro poroča, da so vladne čete ustaše pod vodstvom usta-škega generala Matosa pri La Victoria popolnoma porazile in da je revolucije s tem konec To pa ni resnica, kajti poraz ni bil popolen in ustaje še ni konec. Castro ima le 3000, Matos pa vsaj 6000 vojakov. Razen tega ima Matos pristaše po vsej deželi. Boj med Venecuelo in Kolumbijo se je začel v juliju 1901. Castro je bil opetovano tepen. Matos se je dvignil proti Castru koncem 1. 1901 ter priboril več velikih zmag. Zadnji poraz Matosa ni odločilen in se ustaja proti nasilnemu in krivičnemu Castru nadaljuje, dasi ima vlada sedaj mesto La Victoria v oblasti. Najnovejše politične vesti. Državni zbor ne bo čez teden še prišel do dnevnega reda, ako bo treba razpravljati o vseh predloženih nujnih predlogih. Vlada se zaman trudi, da bi posebno nemške stranke pregovorila, naj bi odtegnile svoje nujne predloge. Prvi predlog dnevnega reda bi bil načrt novega tiskovnega zakona. — Poljski poslanci so nagovarjali voditelje čeških klubov, naj bi pripustili združitev debate o Korberjevi izjavi in prvem branju bud-geta. Čehi so to odklonili. — Za odpravo italijanščine kot notranjega ura d n e g a j ez i k a v D a 1 m a ci j i nameravajo vložiti hrvaški poslanci v državnem zboru nujni predlog. — Kazenska ovadba proti obstrukcionistom. Predsednik olomuške trgovske zbornice je napravil kazensko ovadbo proti češkim tovarišem, ki so v zbornici hrupno ob-struirali. — Za oboroženje ogrske črne vojske z repetirkami je sprejela magnatna zbornica zakonsko predlogo. — Zoper nujni predlog v zadevi galiških kmetijskih štrajka v so sklenili Cehi glasovati, češ, daje to vmešavanje v deželno avtonomijo. — Pri kongresnih volitvah v Severni Ameriki, ki se bodo vršile dne 4. novembra, prodrli bodo najbrže demokrati. — Burski generali pridejo baje v začetku novembra v Peterburg ter jih bo car sprejel. — Strajkujoči rudarji Severne Amerike so sprejeli Roose-veltov predlog, da se štrajk poleže. — Štiri angleške topniške ladje so odšle v Hankau na Kitajskem zaradi umora dveh angleških misijonarjev. — Za delitev sultanata Maroko delata račune Francoska in Španija. Da bi Angleško in Italijo pomirili, ponujata prvi Cento, drugi pa Tripolis. Dopisi. S Trebelnega. Dne 14 avgusta t. 1. smo imeli pri nas volitev novega občinskega odbora. Po dolgi agitaciji in izbiranju novih odbornikov je vendar naš župnik dosegel, da so bili njegovi poštenjaki izvoljeni. Seveda je napel vse žile, da bi dosegel svoj namen. Tudi delavce, celo mlatiče in zidarje je od dela pritiral, da so volili za duhovsko stranko. Bilo je to nujno, ker je klerikalcem tekla vodo v grlo. Pri vohtvi je bilo smešno gledati tisto izbrano bandico, kojo je vodil župnik — kakor bi vodil pastir kozle. Na zakonik volitvenega reda pa ni mislil nihče, da bi volili pravilno, to jim je bila deveta briga. Vsled take zmešnjave se je ud komisije pritožil, a odgovorilo se mu je, da nima nič ugovarjati, ker je ud komisije. (Bil je to naš nadučitelj. Čudno, da bi se po mnenju volitvenega komisarja ud volilne komisije ne smel vtikati v take reči! Saj je komisija postavljena za to, da se vse pravilno vrši.) Prišli so volilci, ki niso znali brati ne pisati, in so jim župnikovi agenti in posebno sam župnik usilili listke napisanih odbcrnikov. Ko so prišli na volišče, so jim listke iz rok jemali in so drugi za nje volili, ne da bi bili vprašali, če je volivec zadovoljen te imenovane voliti za odbornike ali ne. Volilci so se potem jezili, da niso nič volili, in ko so jim drugi dopovedali, da so drugi za nje volili, so z veliko srditostjo godrnjali, da ko bi bili sami volili, da bi ne bili tistih volili. Na to zmešnjavo je tudi prvomestnik vstal in je šel stran in volitev se jo vršila brez prvomestnika. Volitev je bila izvršena nepravilno po § 10., 22. in 25., volili so eden za druzega brez vseh pooblastil kakor občinski volitveni red govori; torej, ko bi bila taka volitev veljavna, potem bi bil občinski volitveni zakon za Kranjsko nepotreben in deželni zakoni z dne 17. februvarja 1866 št. 2, — 15. oktobra 1868 štev. 13, — 23. avgusta 1876 štev. 15, — 10. aprila 1881 št. 7, — 15. januvarja 1882 št. 8, — 11. maja 1888 št. 14 in 21. avgusta 1888 št. 23 neveljavni. Ker pa dosedaj niso bili razveljavljeni, je volitev neveljavna. Po § 32 so se posestniki in volilci, ki so bili pričujoči pri volitvi, pritožili, in sicer po § 33. pravočasno, in stvar je sedaj pri c. kr. deželni oblasti. Seveda za take nepravilnosti ni pričakovati višjega potrdila, pač pa je upati, da bode po za konu št. 2 1.1866 ta volitev razveljavljena. Že pri pritožbi ae je župan branil pritožbo sprejeti, in podpisanci na pritožbi so ga z velikim hrupom zavrnili, da po zakoniku volitvenega reda je volitev nepravilna, rekoč: »Po § 32. se mi pritožujemo, po § 33. pravočasno in zahtevamo novo volitev, ki se bode morala pravilno vršiti. Opomba uredništva: Dobili smo ta dopis iz preproste kmetske roke, kar kaže že njegov slog. Priobčujemo ga v dokaz, da že v zakotne hribovske vasice prodira žarek — zavednosti! Tako je prav! Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 21. oktobra. Predsedoval je seji župan Ivan Hribar. Dopisov od zadnje seje ni došlo posebne važnosti, pač pa dve strokovni brošuri. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. V imenu finančnega odseka se oglasi obč. svet. Senekovič k nujnemu predlogu, naj občinski svet naroči mestnemu magistratu, vse potrebno ukreniti, da od kupi mestna občina ljubljanski grad. Ko se nujnost prizna, utemeljuje poročevalec nujnost predloga. Prvi udarec za mestno občino je bil, da se je po potresu 1. 1895. opustila kaznilnica na gradu. Gremij trgovcev je pisal leta 1895. in 1896 magistratu, naj posreduje, da se kaznilnica ne opusti. Mesto je ponudilo finančnemu ministrstvu takoj odkupnine 10.000 K, katero ponudbo je pozneje zvišalo na 15.000 K, a finančno ministrstvo je odgovorilo, da svota ni v primeri s faktično vrednostjo. Cene pa ministrstvo ni povedalo. Od leta 1898. je zadeva visela, ker je ministrstvo odgovorilo, da o oddaji gradu ne more biti prej gov ra, dokler zadnji kaznjenci iz njega ne odidejo. Sedaj je grad prazen, ker so se vsi kaznjenci preselili v novo justično palačo. Obenem pa se je tudi razglasilo, da se grad na dražbi preda. Poročevalec povdarja visoko zgodovinsko vrednost gradu za Ljubljano, a veljavo ima tudi z ozirom na promet tujcev. Koristi bi pri tem ne imelo le mesto, temuč cela dežela. Grad sam z zemljiščem bi sicer mestni občini ne prinašal direktnih koristi, kakor taki gradovi v drugih mestih, kjer so na gradovih restavracije itd., imela bi celo velike izdatke z vzdržavanjem poslopja, nasadov, boljših poti itd., za mestno občino odločuje pri nakupu le zgodovinski moment. Drugod ni erar v takih slučajih tako trdosrčen. Graški občini na primer se je odstopil ves plato na gradu, ki obsega velike parcele najlepšega sveta, za kupno ceno 6000 gld. proti neznatnim obveznostim. Sploh se v drugih deželah stavijo na vlado vse drugačne zahteve za pospeševanje prometa tujcev. Tako je gor-njeavstrijski deželni odbor prosil pri vladi, da pripomore vsestransko v ta namen. Predlog se je sprejel. O 37. žrebanju mestnega loterijskega posojila je poročal isti poročevalec. Izžrebanih je bilo 315 številk ter so iznašali dobitki 76 680 K. Obč. svetnik Svetek je poročal o nenadni škontraciji mestne blagajne dne 8. oktobra 1.1. po intencijah župana. Škon-tracijo je izvršil magistratni svetnik Von-čina. Premoženje v vseh uradih in depozitih se je našlo popolno v skupnem oseb pri Table d' hote. Sluge v livrejih in belih rokavicah so servirali pet jedij. Družba okoli mene je bila jako molčeča. Poleg mene sta sedeli mati in hči, dve Grkinji. Naproti meni je sedel Dunajčan, sklenivši roki na prsih, je zadovoljno gledal v svet. Gotovo je potoval v poslih, ker Nemca privabi v Rusijo goli dobiček. Starec z jako inteligentno fizionomijo, mlad debeluh »gourmanda in par elegantnih mladih gospodov so tvorili molčečo družbo. Na gornjem koncu sosedne mize je pripovedoval kapitan ladje o vladnih podporah, katere vživajo parniška društva na Volgi. Pri tretji mizi je sedel star šaljivec, ki je s povzdignjenim glasom spuščal svoje slane in neslane dovtipe, vzbujajoč glasen smeh vsega omizja. Največ simpatij vžival pa je med mladino. Po noči smo se peljali mimo »Soči«. Prebivalstvo malega mestečka bavi se z vino-, sadje- in tabakorejo. V Soči živi ne malo tujcev, kateri se zdravijo s kopanjem v morju in z grozdjem. V gorah blizu Soči so obilni lovi na ture jelene, srne in medvede in na drugo zverjad. Potem so, kakor sploh često na obali Črnega morja, v okolici »Soči« žvep-leni viri. Popeljavši se mimo Tuapse z znanim dobrim vinom, obstali smo v Gelend žinu. Vozili smo se vedno v taki oddalje- nosti od obali, da nam nikdar ni izginila izpred očij. V ozadju je molel veličastni Kavkaz svoje snežne vrhove k sinjemu nebu. Blizu Selendžina je razpoložena na terasi nad morjem slikovita naselbina, znana inteligentna kolonija »Krinica«. Zemlja je lastnina Eropkinova, os novatelja kolonije. Deci teh kolonistov je omogočeno pridobiti si popolno izobrazbo, pri če mer naj bo zemljedelje glavni poklic. Tretji dan smo obstali v važnem pristanu »Novorossijs k«. Večje število pasažirjev se nas je odpravilo na elevator, najvišje poslopje. Iz spodnjih prostorov je dvigal brezkončni trak (lenta) žito najmanj šest ali sedem nastropij visoko v velikansko tehtnico in odtod zopet v razna nadstropja. Ravno tako se je odpravljalo žito s prvega nadstropja po kritem hodniku, ležečem v viaduktu, čisto do pristanišča, tako da se je vsulo po gibajočem se traku samo na tovorni parnik. Vsak dan odhaja najmanj jeden inostran-ski, z žitom napolnjen parnik. Elevator je obdajalo še precejšnje število kamenitih in lesenih žitnic in elevatornih stolpov. Zato, da dviga mehanične priprave vseh elevatornih stolpov, imajo posebno električno postajo s štirimi parostroji. Stopil sem na balkon šestega nadstropja. Odkril se mi je razgled na luko in mesto. Pred mojimi očmi se je razprostiral glo- boki Novorossijskt zaliv. Za pristanje ladij nakladanja in odkladanja tovorov ima luka razun pristanišča društva »Russkij otandart« še štiri pristanišča Vladikav-kaške železnice. Na vladikavkaških pristaniščih se more nakladati nakrat 16 par nikov. To društvo razpolaga iz varnostnih ozirov z močnim rešilnim parnikom z vsemi vodoodlivnimi in ognjegasnimi pri pravami. Velikanski »moli« branijo luko valov; kot posebno dobro lastnost hvalijo nezamrznost luke. Blizu luke je vzrastlo novo mesto. Ne pretiravam, da zahvaljuje Novo-rossijsk svoj velikanski napredek nevtrud Ijivi delavnosti uprave vladikavkaške že leznice, ki je ustvarila pristane, elevatore, žitna skladišša in železniško progo. Zvezala je Predkavkazijo z Donom, položila progo ob Črnem morju, prereza-jočo bogato kubansko pokrajino, potem progo k groznenskim neftinim žilam in h Kaspijskemu morju. Iz Petrovska se dela proga v Derbent in nadaljevanje te proge iz Derbenta v Baku. Polaga se naj važnejša proga Rusije »Tihoreckaja - Ca-rićvn«, katera zveze Volgo s Črnim morjem, t. j. združuje vsa glavna ruska vodna pota. Četrtega jutra sem se prebudil v K e r 6 u. znesku 30.025 K 72 vin. Skontracija se vzame na znanje. V imenu stavbnega odseka poroča obč. svetnik Žužek o prošnji »Kranjske stavbne družbe«, da se jo odveze od jamstva za napravljeni kanal v Gradišču od Stumbergove hiše do Erjavčeve ceste ter da se ji vrne varščina. Kolavdacija se je izvršila 19. decembra 1901 ter se niso našle napake. Se podeli absolutorij. Isti poročevalec poroča o napravi novih kanalov v Dalmatinovih in Predilnih ulicah. Naprava se dovoli kakor tudi znesek 5650 K za proračun leta 1903, ker letos niso vremenske razmere več ugodne za delo. Obč. svet. Turk poroča o prizivu posestnika Antona Brgleza proti naročilu mestnega magistrata, da mora odstraniti novo kolarnico v Kladeznih ulicah. Priziv se odkloni. V imenu policijskega odseka poroča podžupan dr. vitez Bleivveis-Trste-niški o računih zdravil mestnim ubogim leta 1901. Računi receptov in zdravil iznašajo 2541 K 47 vin. Predlaga se nadalje lekarnarju pl. Trnkoczvju izplačati zaostali znesek 241 K. Oba predloga se sprejmeta ter se naroči mestnemu magistratu, da izreče zzhvalo vsem sodelujočim zdravnikom. Sprejeto. Vimenu direktorija mestne elektrarne poroča občinski svetnik Grošelj o prošnji »Dramatičnega društva« za oddajo električnega toka po znižani ceni. Društvo bi moralo plačati v sezoni od 1. 1901 do 1902 za razsvetljavo 2400 K 66 vin.! Prošnja se — odkloni. V imenu istega odseka poroča obč. svet. Šubic o dopisu tvrdke Siemens & Halske, naj bi se omejil promet električne železnice na progi od Sv. Jakoba do dolenjskega kolodvora vsaj za poskušnjo to zimo tako, da bi vozili električni vozovi le vsakih 15 minut. Direktorij se izjavi proti taki uvedbi, ker je protta prekratka ter še nimamo čakalnic, na kar bo treba misliti. Pač pa se tvrdki priporoča, da opusti 4. paso, to je od Sv. Jakoba do Koslerjeve vile ter se uvedejo le tri pase: južni kolodvor pošta Sv. Jakob-Samassova vila dolenjski kolodvor. Sprejeto. Isti poročevalec poroča o sklepu in o bilanci mestne elektrarne za leto 1901. Oddalo se je 6,444 838 hektovatskih ur. Dohodkov je bilo 212 080 K 65 vin., stro škov 209.176 K 41 vin., tedaj prebitka 2904 K 24 vin. Bilanca izkazuje l 430.749 kron 8 vin., investovana glavnica iznaša 1,196 615 kron 24 vin., pasivni zaostanki 180 674 K 81 vin, rezervni fondi 50554 K 79 vin. Dohodki rastejo sicer rapidno od leta do leta, a da se ni doseglo več pre bitka, krivo je tudi to, da davčna oblast računi previsoko pridobnino. Sklene se prositi potom rekurza za znižanje predpisanega davka. Se sprejme. Obč. svet. Prosenc predlaga, prositi za popolni odpis davka, ker se mora smatrati električna upeljava k napravam za občni blagor, kakršne ima finančno mini strstvo pravico oprostiti davka. Župan pojas:.uje, da seje taka prošnja takoj v začetku stavila, toda zaman. Obč. svet. Len če interpelira župana zaradi privatnih hranodajalcev, ki dajejo tudi pijače na škodo gostilničarjem, kakor se je o tem pritožila pri njem posebna deputacija. Župan obljubi potrebno ukreniti. Ostale točke dnevnega reda, tičoče se personalij, so se rešile potem v tajni seji. Pirčeva knjiga. Slovenci smo gojenci latinskih šol. Vzgajati smo po večjem juriste in duhovnike. Jedina realka, ista v Ljubljani, je veljala kot inferiornejše učilišče. Ranji Mahr je"nekaj razsvetil našo trgovsko mladež. Tehnično strokovnjake smo morali dobivati iz Češke in Nemške in ti, navadno c. kr. ljudje, so se brigali le za ožji predpisani delokrog. Tako na Kranjskem in v drugih slov. deželah. Tudi slov. Stajer, ki ima najrodovitnejšo zemljo in največje premogokope na slovanskem jugu, mej Slovenci ni razvil druzega, kakor duhov-ništvo in malo število juristov. Tje so se tudi juristi importirali. Pač, vsi Slovenci smo iz-gojili dosti jezikoslovcev starih, že davno umrlih jezikov, občudovalcev stare, že davno po živečih literaturah, oz. omiki zdanjšnjega časa izrabljene grške in rimske kulture. V sanskritu, stari slovenščini se je tudi marši kateri večji talent zgubiL Pa vzlic temu nismo Slovenci ne jednega znaminitnejšega zgodovinarja vzgojili. Naravoslovca tudi ne. Jednega matematika svetovnega imena. Tekni kov pa ubogo malo. Ta narodova vzgoja bila je napačna. Slovenci smo živeli v vedni dotiki z Nemci. Vsi gospodarski razvoji pri Nemcih dogajali so se tudi pri nas. Naša kmetija se je razvila tako, kakor pri Nemcih v naturaluem tlačanskem gospodarstvu, naše meščanstvo se je razvijalo v srednjem veku in do IT. stoletja ravno tako, kakor meščanstvo Nemcev po trgovini, rokodelstvu. Iste gospodarske socijalne in politične prekucije se se vršile pri nas, kakor pri Nemcih do 17. stoletja. V 13—14 stoletju se v naših deželah, kakor WW Dalje v prilogi. 4Mt Priloga „Slovenskomu Narodu" St 243, dnft 22. oktobra 1902. pri Nemcih prikazujejo ravno iste gospodarsko revolucijouarne družbe, kakor Berghardi, Lol-hardi, Waldensi, ki so predhodniki velike luteranske prekucije v 16. stoletju in ta sama skozi 100 let vse slov. prebivalstvo zbuja, revoltira. — Združena je ta doba pri nas z velikimi duševnimi, telesnimi in denarnimi napori v bojih s Turci. Politično igramo v tej dobi Slovenci najvažnejšo vlogo, dasi so nam boji s Turci veliko krvi puščali. Strah smo vendar tedaj papežtvu, kat. Bavarski in našim deželnim vladam, katere papežtvo tudi gmotno kviško drži, ki zadrego papež-tva fruktificirajo. Vse sile so tedaj napenjali vsegamogočno papežtvo, deželni knezi ter nemška katoliška Bavarska, da zajezijo v v naših deželah tok luteranizma, da ne prodre v Italijo. — V 17. stoletju zapadamo. Hierarhiji kat. cerkve se je posrečilo s pomočjo Jezuitev ter dež. knezov pri nas luteranizem zatreti s tem, da so najboljše z narodom zrasle moči, voditelje gospodarstva pripravili, da se izselijo. Zgubili smo natrdncjše pleminitaške in meščanske družine in na njih mesto so nam postavili navedene vlasti slab človeški tuj material, najslabše, kar so po itak popolnoma izprijenih nemških in laških katoliških gradovih in mestih dobiti mogli. V deželnih stanovih, kakor so bili še koncem 16. stoletja v naši zemlji, v takih veleposestnikih, meščanih kakor so bili notri še sredi 16 stoletja, bi našel morda poznejši absolutizem proti-težje. V boju teh stanov za svoje predpra-vice z absolutizmom bi sc morebiti tudi že tedaj delalo na združenje slov. dežel in kakor je Hans Ungnad v 16 stoletju zvezo z Hrvati napotil, bi prišlo tudi tu do kakega večjega zjedinjcna Jugoslovanov. Absolutizem je hotel razkrojiti narode v provincije, odpor-niki bi delali na združenje. Toda Čehi so dobili prehud udarec na Beli gori, izgnalo se je potem lahko tudi naše revolucionarje. Tu se pretrga vez z Nemci v našem razvoju: in sicer najobčutnejše v gospodarsvtu. Luteranizma velikanska šola je učila narod samostojno gospodariti. Vrgla je kat. duhovnika ven iz voditeljstva gospodarstva na kmetiji in v mestu, kar ga je še bilo. Posvetni ljudje so v luteranskih deželah začeli cerkveno premoženje sami oskrbovati, pri tem so so vadili gospodarskega računanja in samouprave. Razne reibrmatorične sekte so imele velikanski pomen v razvoju velike angleške in nemške industrije ter v organizaciji še večjega modernega gospodarstva v severni Ameriki. Ta samouprava je storila, da so ljudje v gospodarstvu začeli računiti, se zanašati na lastne moči, ta jih je vodila do večjih uspehov v obdelovanji kmetijske zemlje ter do velikanskega razvoja fabrične industrije. Katolik je bil vajen, da so drugi zanj mislili; jemal je iz vreče, dokler je bilo kaj v njej. Zapravljivo in lenobno je živel, kakor njegov duhovni voditelj in marljivo dalje rul po koreninah starih jezikov in tam dlako cepil. Protestantovski narodi so ustvarili tehnične vede, razvivši naravoslovje po pametnih načelih. Značilno je za nje, da so ti protestan-tje pijonirji maŠinelnega dela, katero je pre-vrglo vse staro fevdalno gospodarstvo, in ustvarilo zdanjšnje, ki svoje čudeže stvarja v vsakem delu, ki je pa tudi prevrglo vse duševno, socijalno in politično življenje na-radov. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 22 oktobra. — Volilno gibanje na Štajerskem. »Domovina« poroča: V nedeljo, 19. t. m. govoril je dr. Ivan Dečko pri zborovanju kmetiškega političnega društva v Šmarju pri Jelšah. Zbor jo bil mnogobrojno obiskan in je pritrjeval navdušeno izvajanjem g. kandidata, mu izrekel enoglasno zaupanje, ter izjavil, da se prepušča bodočim slovenskim poslancem popolnoma prosta roka, da sami sklenejo, da li kaže vstopiti v deželni zbor ali pa še tudi zanaprej ostati v abstinenci. — Iz Kostanjevice smo že prepozno za včerajšnji list prejeli naslednjo brzojavko: Ko se je izvedela lažnjiva vsebina včerajšnjega dopisa v »Slovencu« smejali so se ljudje in govorili med seboj, da tako perfidno lagati more samo kak farovški lažnjivi maziljenec. Na shodu navzoči Kostanjevičani. — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se ponovi Smetanova krasna in velepriljubljena opera »Prodana nevesta«. Janka poje kot gost zopet g. K. Štepanek — V soboto je premijera velike BjSrn-stjerne BjOrnsonove drame »B a n k e r o t«, v kateri imajo glavne uloge g. Dobro-v o 1 n y (veletržec Tj&lde), g. L i e r (odvetnik Berent g. Hašler, (knjigovodja Sannas) in gdč. R ti c k o v a (Valburga). Dramo režira g. Lier. — Slovensko gledališče. Radovedno, skoraj nestrpno pričakovalo je občinstvo, zbrano včeraj v popolno razprodanem gledališču, pričetek slavnoznane Smetanove »Prodane nevest e«, katera se je udomačila v Sloveneih. Vse solistiške vloge so se poverile novim predstavljav-cem. Zbog tega bila je radovednost utemeljena. Glede zanimivosti stoje nekako v ospredju vloge sprva nesrečnih, naposled srečnih zaročencev, Jankota in Marinke, pa hudomušnega mešetar ja Kecala, kateri bi rad, seveda v svojo korist, raz-drl zvezo ljubimcev. S svojim liriškim te norjem, kateri se ponaša v srednjih legah z dokaj vrlinami, čuje se v višini vendar malo preveč prozoren — pretenak, zmagoval je kot gost nastopivši g Štčpanek svojega Jankota v samospevih in pa onih duetih, kjer vlada še sporazum z nevesto Marinko. Odkar je pa sklenil o nevesti kupno pogodbo z mešetarjem ter se spri z Marinko, ni tej popolnoma kos. V bojevitih dvospevih ni imel g. Štepanek toliko sreče, kakor v drugih. Prekašala ga je namreč Marinka, gdčna. Prochazkova Predvsem je na tej pevki, katero smo slišali sinoči prvič, konstatirati tista blagodejna glasovna svežost, katera se opira na cvetočo mladost in seveda poleg nje na izborno dovršeno šolo. V početni ariji domnevali smo, da je po vzgoji navajena ta pevka peti tutertam nekoliko s tresočim glasom. Toda kadar je igra dospela na vrhunec dramatiske ognjevitosti, kadar se je ojačila Marinka, popustivši svojo plahost, zazvenel je pevkin glas zmagovito čez občinstvo, razvivši vse krasote liričnega, rahlega značaja, kakor rezkega naglašanja v dramatiških prizorih. Skratka, od te pevke nam je pričakovati sigurno mnogo vspešnih nastopov. Glede g. Štepanka pa si je pridržati še končno sodbo, dasi ravno je žel odobravanje na onih mestih, na katerih ga je zaslužil. Če je bil bas g. Aschenbrennerja v globočini tutertam nekoliko presledkast, četudi leži v teh globočinah največ skladateljevega humorja glede Kecalove uloge, je vzmogel povsod drugod g. Aschenbrenner vrlo dobro svojega mešetarja. Zlasti z njegovo dostojno, fino igro smo popolnoma zadovoljni. Marljivost njegova v režiji provzročila je, da so se vrstili nastop za nastopom skrajno točno. Gosp. baritonist K ral znan je iz »Večnega mornarja«; tudi včeraj se je kot kmet Krušina vrlo dobro ponašal z lepim in izdatnim svojim glasom. Vprvič smo slišali v večji vlogi našo altistko gdč. Glivarečvo v vlogi Krušenove žene Ljudmile. Ona ni zgolj navaden mezzo-sopran, temveč njen sonorni glas čuje se utrjen in ljubek, kakor v sopranski višini, tako v altovi globini. Jako spretna v igriškem kretanju, je posegla zmagovito v dejanje v šestospevu, kateri se je vzlasti zbog tega obnesel dovršeno. Ostali so-trudniki pri tem sekstetu so se vedli isto-tako hvalevredno. Prijetno nas je iznenadit Vašek g. Hašler j a, kateri je prevzel šele pred nekoliko dnevi to, ne baš lahko vlogo, katero je ukrotil v vseh igriških in glasovnih podrobnostih. Prepričali smo se včeraj, da tiči v njem tudi kos natornega pevca. Radi pritrdimo, da se je z gospodom Hašlerjem pridobila našemu gledališču jako uporabna sila. Smešnim okraskom smatrati je vlogo voditelja glumačev, katero je potisnil skladatelj radi tega v igro, da osmeši Jankotovega tekmeca Vaška, kateri se je dal preslepiti po glumački Esmeraldi, naj obleče medvedin kožuh in igra medveda pred vašČani. Kaj se ne stori vse iz ljubezni! G. Lier je potlačil jako spretno to mrtvo točko v igri ter z Ksmeraldo, gdčno. Cer no, z velikim humorjem vprizoril kratek chanehan. Pohvalno imenovati je g. Štamcarja kot Miho, Vaškovega očeta in gdč. Koče v a r-jevo, katera je pela in igrala po svojih močeh dobro Vaškovo mater Agato. Radi pritrdimo, da slednja tudi v šestospevu ni ničesar pokvarila. G. kapelniku BeniŠku, kateri je energično in impulsivno vodil orkester, se bo posrečilo sigurno v prihodnjih predstavah »Prodane neveste« opiliti tupatam kako »rijo«; bistveni nedoetatki se niso opažali. Spričo tega učinka trditi se sme nepretiraje, da je stališče letošnje opere oprto na dobri podlagi. — Pozor pred agenti »Vzajemne zavarovalnice!" Klerikalci že dlje časa na nečuven način hujskajo proti drugim zavarovalnicam in njih agentom. To je vse manever in klerikalna finta. Kdor je najslabši, se navadno z svojo močjo najbolj repenči. Tako tudi »Vzajemna zavarovalnica«. Ta najnovejši večji klerikalen zavod, ki se pa ni upal prevzeti v zavarovanje niti hiše, v kateri ima svoje prostore, deluje naravnost na sleparski način po deželi in bi rad zakril svoje sleparije s tem, da hujska proti drugim zavodom in agentom. Brezvestni agentje »Vzajemne zavarovalnice« obetajo ljudem, da postane »Vzajemna« deželna zavarovalnica in da bo v kratkem času imela toliko pre bitka, da bodo ljudje denar še na za j dobivali, ali pa da bodo potem zastonj zavarovani. Umevno je, da jih na ta način mnogo sede na limanice »Vzajemne«. Pri teh sleparijah gredo tudi duhovniki agentom na roke. Primerilo se je že v več krajih, da je župnik raz lece oznanil, naj vsi župljani prineso zavarovalne police v farovi, kjer je čakal agent »Vzajemne«. Ako so pa župljani bolj svojih misli , tedaj gre kaplan z agentom po vasi od hiše do hiše in ker se posebno ženske boje zamere od strani «gaspuda«, je lahka reč, premotiti tudi moške, da jima izroče police, katere potem agent prepiše na »Vzajemno«. Tako nam je na pr. znano, da je v Bohinjski Bistrici tamošnji kaplan javno v gostilni agitiral za »Vzajemno« in skušal ljudi odvrniti od neke avstrijske zavarovalnice, pred katero se »Vzajemna« pač lahko skrije! V gornji Bohinjski dolini je kaplan iz Srednjevasi hod»l od vasi do vasi, od biše do hiše ter agitiral za »Vzajemno«; dobroznani agent, kolporter svetinjic in škapulirjev ter častilec vseh starih bab, Č., je hodil z njim in si delal reklamo s tem, da se je izdajal za kaplanovega sorodnika. Kako predrzni in usiljivi so agentje »Vzajemne zavarovanice«, kaže naslednji slučaj: K občespoštovanemu posestniku I. S. v Srednjivasi je prišel že imenovani agent Č. in je kar naravnost zahteval, naj mu pokaže svojo polico, »da jo pregleda«. I. S. mu odgovori, da tega ni treba, ker mu zavarovanje še itak ni poteklo in tudi zavarovalnina, da je še plačana, č. je postal na to še bolj predr zen in je rekel, da mu I. S. mora pokazati polico, sicer da ga bode tožil! Toda tu je Č slabo naletel. Nad toliko nesramnostjo po pravici užaljeni po sestnik mu je pokazal vrata in »navdušenemu« zastopniku »Vzajemne« bi se bila slaba godila, da jo ni urnih krač popihal iz hiše. Ako si agenjd »Vzajemne« upajo tako predrzno nastopati pri zavednih in inteligentnih posestnikih, kaj šele počenjajo z nerazsodnimi in lahkovernimi kmetici! Tudi način, po katerem si pridobiva »Vzajemna« zavarovancev, je škandalozen, goljufiv in naravnost poguben za ta zavod. Ker je po Slovenskem sedaj že razmeroma malo nezavarovanih poslopij in bi od takih novih akvizicij »Vzajemna« nikakor ne mogla izhajati, pomaga si s tem, da odjemi je drugim zavarovalnicam zavarovance. Ker pa po zavarovanja pri drugih zavarovalnicah po Kranjskem večinoma zopet na deset let ponovljena, prepisuje jih »Vzajemna« za drugih deset let. Tako se godi, da ima ista v rokah oglasila, ki bodo šele čez 7 in 9 let prišla v veljavo. Koliko sitnosti, koliko stroškov, koliko nesreče bodo imeli kmetje, ki so se na ta način dali prevariti od »Vzajemne« in njenih agentov, ker v tolikem času bodo že davno pozabili, da so se kdaj dali zapisati k »Vzajemni«, a slednja jih bode brezdvoj-bno tožila, ako ne bodejo pri njej točno plačali zavarovalnine. Pa tudi za zavod sam je taka manipulacija zelo škodljiva. »Vzajemna« namreč takoj izplača provizijo, tudi ako se oglasilo realizira makari šele čez 9 let. Koliko tisoč in tisoč goldinarjev bode »Vzajemna«, k i itak stoji na sla bih nogah, izdala — za prazen papir, za katerega niti ne ve, ako bode čez 9 let kaj dobila! Da more tako nesolidno postopanje zavodu skrajno škodovati, je lahko umljivo. »Vzajemna« se boji za svoj obstanek, radi tega bobna v »Slovencu« in »Domoljubu« proti agentom druzih zavarovalnic, k er si proti zavarovalnicam samim ne upa nastopiti. Prijatelje naroda, katerim je ležeče na tem, da se od naroda pravočasno odvrne strahovita nesreča, v katero ga hočejo klerikalci spraviti s svojimi goljufivimi gospodarskimi organizacijami, pa bi bilo prositi, naj pazno zasledujejo počenjanje »Vza jemne« in njenih agentov po deželi ter naj o vseh zlorabah poročajo naprednim listom. — Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča v Ljubljani, ki se začne 1. decembra, so bili izžrebani kot porotniki gg.: Mihael ver in Fr. Bergant v Ljubljani, Jakob Fajdiga v Vipavi, Jernej Globočnik v Ljubljani, Anton Globočnik v Železnikih, Janko Grašek v Kamniku, Ivan Gams v Iški Loki, Fr. Hajnrihar v Selcih, Avgust Jenko v Ljubljani, Mat. JanežiČ v Domžalah, Jos. Jaro v Medvodah, Ivan Krainer v Postojni, Adolf Kreuzberger v Kranju, Luka Kmet v Kokrici, Fr. Knaflič v Smartnem pri Litiji, Ivan Kavčič v Medvodah, Henr. Maurer v Ljubljani, Karol Maver v Vipavi, Tomo Mlekuž v Starem trgu, Jakob Matjan v Zg. Šiški, Fr. Oman, Fr. Petrič in Anton Putrich v Ljubjani, Bog. Perhavc v Vipavi, Karol Premrov v Vel. Ubelskem, Ivan Povšner v Kokri, Anton Pezdič v Ljubnem, Jos. Rus v Logatcu, Ivan Škrjanc v Ljubljani, Fr. Sušnik v Škofjiloki, Karol Skala v Kamniku, Ubald pl. Trnkoczv v Ljubljani, Tom. Tolazzi v Logatcu, Valent. Treven v Idriji, Avgust Terpinc v Kamniku in Jos. Telban v Proserju. Namestniki so gg.: Fr. Brenčič, Ernest Hribar, Alojzij Lenče, Alozij Pardubskv, Karol Semič, Avg. Tomažič, Jos. Turk, Fr. Urek in Ivan Žagar. — Vsi v Ljubljani. — Himen. Poročil se je danes v Ljubljani g. Artur Jakše, vodja pisarne dr. Turna v Gorici z gospioo Anico F r a n z iz Ljubljane. Gosp. Jakše je znan kot izboren pevec, ki je mnogo let sodeloval pri našem gledališču in pri pevskem društvu »Slavec«. Čestitamo! — V Metliki poročil se je danes g. dr. Fran Gvetko, pristav c. kr. okr. sodišča z gospico Julijo Junec, učiteljico v Črešnjevcu. Čestitamo. — Uzoren katoličan je gotovo g. Anton Kobi na Bregu pri Vrhniki. Po mestih, kjer smo skoraj sami liberalci, se trudimo, da bi imeli uslužbenci kolikor mogoče prosto v^nedeljah, a pri uzoru katoličanu na Bregu morajo njegovi uslužbenci ob nedeljah ves dan in še bolj delati, kakor delavne dni. Ali za g. Kobija ne veljajo niti Božje niti cesarske postave ? Ali v Borovnici nimajo več g. župnika? Morda mu »Oblak« zakriva vid ? Kje so g. orožniki, da ne vidije, kako se kršijo postave?! Pa na katoliški podlagi je tako vse dovoljeno. Koliko ima g. Kobi podjetij brez odgovornega delovodja! Zanimivo bi bilo popisati, koliko ljudi Be je že ponesrečilo pri njegovih podjetjih samo vsled tega, ker nima zadostnega nadzorstva. Pa kaj vse to, samo da on bogati. Po novi »kranjsko katoliški veri« tako ni druzega greha, da se le »prav voli« in da se bere »prave časopise«. Kmetje, ali vas bodo še dolgo slepili? — Slovensko planinsko društvo je predložili otvoritev novega pota na Grmado in zavetišča na vrhu Grmade na nedeljo, dne 26. oktobra t. 1. Spored ostane isti, kot je bil zadnjikrat naznanjen. Odhod iz Ljubljane bode torej z jutranjim vlakom do postaje v Medvodah in od tod preko Sv. Katarine. Otvoritev se izvrši popoludne ob 1 uri. Gostje z Gorenjskega lahko napravijo zanimivo turo čez Skofjo Loko in Puštal po Hrasteniški dolini na T o 1 s t e c (Tošč) in od tod na Grmado ; to pot je Slov. plan. društvo ravnokar na novo in skrbno zaznamovalo (rdeče). Za jed in pijačo bode na Sv. Katarini („pri Turistu") in tudi na vrhu Grmade preskrbljeno. Ker se otvorijo na ljubljanski okolici važne naprave našega planinskega društva in ker je v čistem jesenskemu podnebju pričakovati tudi krasnega razgleda, naj bode udeležba mnogobrojna. — Nesreča. Strojevodja vlaka, ki odhaja iz Trsta ob 7*45 min. zvečer in prihaja v Pulj ob 11. po noči, je zagledal med postajami sv. Peter v Šumi in Kanafarom na tiru ležečega Človeka. Bilo pa je preblizu njega, da bi zamogel popolnoma ustaviti vlak. Ker je ta Človek na progi ležal tako, da je slonela njegova glava tik železniškega tira, ranil je vlak ležečega človeka na glavi. Ko se je vlak popolnoma ustavil skočili so iz vozov nekateri potniki, med njimi tudi neki zdravnik, vzdignili so nesrečnega ter ga položili v železniški voz. Spoznali so pa v njem brzojavnega nadzornika Petra Trobec, ki je nadzoroval črto med Divačo in Puljem. Trobec je v selu Kršanci pil. Bila je namreč tam trgatev, in tako se je zgodilo, da se je Tro- bec baje opil. Vrnivši se iz KrSancev proti Kanfanaru, hodil je kakor po navadi po železniškem tiru. Tu pa ga je vino premagalo obležal je na progi, kjer ga je našel vlak, ki je vozil po progi dve uri pred brzovlakom ter ga ranivši na vratu, tilniku in hrbtu tako prevrgel, da je obležal na progi v tistem stanju, v katerem ga je našel brzovlak. Trobec je umrl. — Za vraten umor. V torek dne 21. t. m. ob ValO- uri dopoldne je ustrelil v Žabjeku pri Ptuju zidar Ignacij Panko posestnico Barbaro Kolarič iz Kicarja. Barbara Kolarič, ki je imela v samskem stanu ljubavno razmerje s Pankom, se j© spomladi omožila z drugim fantom, a ta nezvestoba je Panka tako pekla in jezila, da je svojo prejšnjo ljubimko na najsuro-vejši način obrekoval ter ji z ustreljenjem grozil. Zavoljo ved nega žaljenja in žu-ganja je Kolarič zidarja Panka tožila, dotična obravnava se je imela dne 21. t. m. pri sodniji v Ptuju vršiti, Panko ni prišel k obravnavi, ampak je pričakoval v grmovju skrit domof vračajočo se Kolarič, skočivši izza grma zgrabil je nič hudega slutečo za roko ter jo ustrelil v srce. — Panorama. Benetke kažejo silno privlačnost za Ljubljančane, ter si jo tudi zaslužijo. Beneške cerkve so pravi kras staviteljske umetnosti, istotako palače, mosti ild. Razni spomeniki, prizori na ulicah, kanali z gondolami — oči se pač ne morejo dovolj nasititi krasnega pogleda. — Aretovana cigana. Mestna policija je danes dopoludne aretovala cigana Matija Boja in njegovo ženo Karolino Bojovo iz Ljubnega pri Gorenjem gradu na Štajerskem, ker sta sumljiva, da sta izvršila več tatvin in goljufij. Aretovana sta bila na ovadbo natakarice Ane Dormikove „pri an-gelju" v Kolodvorskih ulicah št. 7, kateri je ciganka ukradla 6 kron. Cigana sta prišla v gostilno pit. Mej pogovorom je ciganka prosila natakarico, da bi mej denarjem pogledala, če ima kako krono iz leta 1896. Natakarica je tej prošnji ustregla in dala denar na mizo. Ciganka se je samo parkrat s prstom dotaknila take krone, pa to je že zadostovalo, da je zginila pod njenimi prsti Cigan je mej tem časom igral na glasovirju v gostilni in tako motil natakarico. Izključeno ni, da sta cigana še kje drugod kradla in sleparila. — Nogo zlomila si je predvčerajšnjim zvečer 43 let stara vdova Lucija Sterle iz Sodražice v kočevskem okraju. Doma se je v veži izpodtaknila in padla čez prag in si zlomila desno nogo nad kolenom, na istem mestu, kjer si jo je bila zlomila pred 12 leti. — V Ameriko ae je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 229 oseb. — Najdene reči. Našla se je srebrna verižica v Gradišču. Vpraša se pri g. Viktorju Petrovčiču, brivcu v Gradišču. * Najnovejše novice. M o r s k i roparji so se pojavili v Rdečem morju ter so napadli neko italijanska ladjo. Dve topniški italijanski ladji sta roparje zasledovali ter jih bombadirali na arabskem nabrežju — Dijaški štrajk so uprizorili slušatelji dunajske tehniške visoke šole, ker so učne sobe preveč napolnjene. — Trst brez vode. Pri vodovodu je počila glavna cev ter je mesto brez vode. Včeraj ni bilo niti za kuhanje vode. Ako bi nastal požar, bilo bi za me9to usodno. — Gašpar Held, znani cigan, ki ga je novomeško sodišče obsodilo zaradi roparskega umora v smrt, a je bil pomiioščen v dosmrtno ječo, je hotel uiti iz kaznilnice v Gradiški. Skočil je črez zid v 32 m globok jarek, in dasi je priletel na kup gnoja, pobil se je tako, da je obležal. Prenesli so ga v bolnišnico. — Ogrski državni posl. Koloman Esterhazv je bil predvčerajšnjem povožen ter mu je strlo levo roko. Desno roko je zgubil že v vojni 48. leta. — 12.000 K je zginilo s pošte v Nagv-BiHenerju. — Za dunajsko polikliniko je sklenil ba ron Rothschild darovali 1 milijon K. * Milijonska defravdacija v Pragi. Po praških ulicah je sramotni dogodek v svetovaclavski hranilnici še vedno predmet živega pogovarjanja. Nove humoristične razglednice, sramotilne pesmi o duhovnikih, o „klerikalni panami", ki jih po-peva razposajena mladina po ulicah — vse to se kakor senca vleče za hranilnieno katastrofo. Klerikalci pa se še vedno nadejajo, da bo možno rešiti potapljajočo se ladjico svetovaclavske blagajne. Doslej so spravili 500.000 K za sanačni fond skupaj, a ta denar se porabi šele tedaj, kadar bo dognana višina primanjkljaja. Če govorimo „nekleri-kalno", pomeni to prah, ki ga hočejo klerikalci metati v oči upnikom in dolžnikom do- tlej, dokler se gospoda ne prepriča, ali ji bo rešitev hranilnice prinesla dobiček ali ne. Če ne bo kazalo na dobiček, pustijo reševanje hranilnice ter se zadovolijo z „moralno" podporo. Višji klerus se je že oprijel take idealne „moralne" podpore, ostaja samo še nižji klerus. Temu, ki pravzaprav stoji na čelu vojskujoče se cerkve, je veliko na tem ležeče, da hranilnica ne pade, ne radi tega, da bi vsled preproste tatvine ne bili oškodovani revni vložniki, marveč da bi duhovnikom ne usahnil studenec, ki jim daje sredstva za klerikalni boj. Moralno orožje katoliškega klerikalizma je denar. Ako tega ne bo imel klerus, uničena bo njegova moč. Danes le v tem ni višji in nižji klerus ene misli, kako in kedaj porabiti denar. Nižji klerus je doslej še tako naiven, da misli, da je treba ohraniti moralno brezmadežnost vsaj na zunaj ter plačati, ako so bili reveži okra-deni v klerikalnem, agitacijskem zavodu. Višji klerus je pa že premetnejši, ve dobro, da se ob času borbe ne sme iz moralnih vzrokov razmetavati municija in zato zvito zapira svoje žepe. Višji klerus ve, da je na skali zgrajena cerkev prenesla že hujše sramote in škandale in zato zapira svoje blagajne. Ta sramota, si mis ijo češki cerkveni knezi, se bo že nekako oprala. Višji klerus je dal moralno podporo, nižji je pokazal dobro voljo, in ako se iz tega dvojega ne zberejo ukradeni milijoni — bodo tega gotovo krivi liberalci ali kdor drugi, predrzna je dovolj klerikalna gospoda za take trditve. Včeraj in predvčerajšnjim je sanacna komisija poklicala v svetovaclavsko hranilnico vse vlagatelje, da se ž njimi pogaja o podaljšanju odpovednega roka. Obenem je pozval sanačni odbor vse deležnike, naj po svojih močeh vsak podvoji svoj delež, sčem bi se dosegla garancija deležnikov 1,800.990 K. — Sanačna komisija sklicuje seje vseh članov hraniluice in sicer: včeraj je bila seja hišnih posestnikov, danes staviteljev in stavbnih podjetnikov, v četrtek obrtniki in trgovci v petek uradniki, učitelji, in duhovniki, v v nedeljo pa je seja vseh članov i/, dežele. Msgre. Drozd še ni suspendiran ali celo degradiran, kakor zasluži. — Zadnja zanesljiva poročila iz Prage javljajo, da bo hranilnica najbrže likvidirala in sicer tako, da bo „izišlo na dobro tako vlagateljem kakor članom" — Kako se to stori nam seveda neumljivo — nekdo mora vendar škodo trpeti. Ilipote-karue in menične terjatve bodo prevzeli drugi deuarstveni zavodi, seveda šele takrat, kadar bodo imeli popolno jamstvo. — Na nedeljskem shodu socijalnih demokratov v Pragi je zagovarjal socialno-demokratski urednik ►Šafninek klerikalce takole: „Vi, navadnji ljudje, brez vsakojakih titulov, vi se drznete soditi katoliške duhovnike, ki niso nikomur odgovorni za svoja dejanja? Kaj je milijon proti nebeškemu kraljevstvu? Kdor duhovnike sramoti, Boga sramoti, Dasiravno je pustil sv. Vaclav klerikalce v zadregi, še niso izgubljeni, še imajo v zalogi molčečega Janeza Nepomučana, ki ima neprecenljivo lastnost, da bo o vsem molčal. — Toda — tako je končal govornik — klerikalizem je nerodovito drevo, ki bo posekano in vrženo na ogenj." * Kdaj bo na Dunaju 2 milijona prebivalcev? Kakor je pokazalo na Dunaju ljudsko štetje iz 1. 1900, je štela takrat prestolica 1,648.335 civilnih oseb in 20.000 vojakov. Statistika kaže, da se pomnoži prebivalstvo na Dunaju povprečno vsako leto za 35.000 oseb. Ako se to število vsled kake bolezni ali radi česa druzega ne bo zmanjšalo, potem bo štel Dunaj januvarja meseca 1. 1910 dva milijona prebivalcev. * Zvijača potovalčeva. Francoz Segouzac je dolgo let potoval po Marokku ter je prišel v kraje, kamor doslej še ni prodrl noben Evropejec, a moral se je pri tem posluževati zvijač, kajti Marokanci so v skrajnji meji sovražni tujcem. Ko je namreč izvedel, da Berberi umore vsakega Evropejca, ki stopi na njihovo ozemlje, oblekel je arabsko nošo ter se je delal blaznika. Blaznike namreč Mohamedanci, in osobito Berberi často kot Allahove izvoljence in ljubljence. Bil je sicer večkrat v nevarnosti, da bo izdan, a končno je vendar izvršil svoj namen srečno do konca. ' Ženski punt v bolnišnici. V Mannheimu na Nemškem so bile v bolnišnici radi nekega prestopka nekatere pacijentinje s tem kaznovane, da so se morale malo postiti. A nato je nastal tak šen hrup, da so bili vsi sosedje bolnišnice razburjeni. Peterim najhujšim razsajalkam so dali posilni jopič ter jih odvedli v od-deljene sob'ce. Ali vrišč še potem ni ponehal, da bo morali končno z gasilno briz-galno poškropiti razvnete divjakinje, ki jih je potem mrzla voda nekoliko ohladila * V pijanosti. V Segedinu je imela žena črevljarja Ivana Der ljubavno razmerje z moževim pomočnikom Moricem Lorinczem. Nedavno je prišel Lorincz vinjen domov, zato ga je hotel mojster zapoditi. Toda pomočnik je zgrabil šilo in je hotel planiti na svojega mojstra, kateremu je prihitel na pomoč njegov vajenec Peter Mucsalov; ker je bil mladenič šibkejš', mu je zabodel Lorincz šilo v srce, da je kmalu nato umrl. Mojster je hotel zbeiati, a pomočnik ga je dohitel in mu je preparal prsi od rame do boka. Ko sta prišla nato dva redarja, je tudi ta dva nevarno ranil; priti so morali še drugi na pomoč, da so ga zvezali in odvedli v zapor. Društva. — Slovensko društvo »Ilirija' V Pragi-ll. Pri II. rednem občnem zboru slovenskega društva »Ilirija« v Pragi, dne 18 t. m. in pri I. redni odborovi seji, dne 19. t. m. se je sestavil sledeči odbor: Pred sednik: Anton Bernot, stud. phil Taj nik: Ciril Jekovec, stud. ing. Blagajnik: Ivan Bal a nt, stud. phil. Knjižničar: Janko Pretnar, stud. jur. Arhivar in odborov namestnik: Ljudevit Pitko, etud. phil. Preglednikoma sta bila izvoljena: Mirko Koršić, stud. jur. in Julij an Pavliček, stud. jur. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. oktobra. V poslanski zbornici so se danes primerili velikanski škandali in skoro bi bilo prišlo do pretepa Na razpravi je bil nujni predlog glede narodne ravnopravnosti v Šleziji. V tej zadevi je govoril tudi famozni dr. Dyk. Ves čas, ko je Dyk govoril, so letele nanj psovke. Z raznih strani se je klicalo: Izdajalec — prodana duša — lump — Cehi v Sleziji so preveč dostojni, da bi jih tak subjekt tu zagovarjal — parlamentarni Pumerer (Lue-gerjev sluga se imenuje Vaclav Pumerer) — za 100 g ld. je hotel kupiti dunajskeGehe za Luegerja. — Med tem je nastal velik konflikt med Cehom Bfeznovskim in Vse-nemcem Albrechtom Bfeznovski je Albrechtu zaklical: Vi ste renegat — Vaša mati je Čehinja — od Cehov in Židov ste obogateli, zdaj pa ste nemški nacionalec in antisemit Albrecht je vpil, daje njegova mati bilaNemka in je hotel s pestjo napasti Brezncvskega, a Udržal ga je pahnil na stran. Kot generalni govornik je bil izvoljen socialni demokrat Daszvnski, ki je krepko branil narodne pravice Čehov in Poljakov v sleziji. Po njegovem govora so se začeli stvarni popravki. Nakrat je začel Schonerer tuliti, da on ne trpi, da bi se v drž. zbora češko govorilo. Berger mu je pomagal in začel vpiti na Čehe, da so parlamentarni ušivci. Nastal je silen vihar. Čehi so hoteli Bergerja, kateremu je tudi \Volf priskočil na pomoč, klofutati Hrup je bil tak, da je podpredsednik Kaiser moral pretrgati sejo. Ko jo je zopet otvoril, so Vsenemci zabeli psovati Kaiserja. Schonerer mu je rekel da je Čeh v nemški obliki. Berger: Pri zvišanju civilne liste se vidimo. — Ko je potem govoril klerikalec H ruba n so Nem,ci vpili: Povejte nam kaj o svetovaclavski posojilnici! — Povejte nam kaj o Drozduin o njegovi kuharici. Seja traja še. Dunaj 22. oktobra Pred današnjo sejo poslanske zbornice je imel minister Rezek dolgo posvetovanje z načelnikom mladočeškega kluba. Vlada taji, da namerava razpustiti parlament, a v poslanskih krogih se vendar sodi, da je razpust neizogiben. Dunaj 22. decembra. Ustavni odsek poslanske zbornice se je sinoči bavil s suspendiranjem deželnosodnega svetnika in državnega poslanca Lupu j a. Odsek je sklenil razveljaviti razsodbo disciplinarnega sodišča v Lvovu, ker se je ž njo kršila poslanska imuniteta Korber je rekel, da je disciplinarnemu sodišču po zakonu zajamčena neodvisnost in da se parlamentov sklep ne more izvršiti. Ako bi najvišje sodišče potrdilo razsodbo disciplinarnega sodišča v Lvovu, bi se nastali konflikt mcgel samo s posebnim zakonom razveljaviti. — Kakor se čuje, je naj - i višjo sodišče že razveljavilo j razsodbo lvovskega disciplinarnega sodišča. Dunaj 22. oktobra. V prvi seji poslanske zbornice predloženi zakonski načrt o vporabi nadomestne re-serve se je razkrinkal kot jako zvito uprizorjeni poskus, zvišati stalno armado za 20.000 mož na leto. V tem, ko v Cislitvanski ni resnega odpora proti temu, dasi bi bil tak zakon z ozirom na veljavni vojni zakon neveljaven, se poroča iz Pešte, da začno vse opozicionalne stranke naj-odločnejši boj proti temu načrtu. Poslano.*> Res je, da sem svojo ženo A. R. pretepel zaradi njenega hudega jezika in ker namesto mene ljubi „repetni-čarje". Ce bi ji bil jaz rebro zlomil, ne bi bila v štirih dneh zdrava. Anton Rajk, Vavpčavas, Dobernče, Dolenjsko. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2579) Borzna poročila. Dunajska borza dne 21. oktobra 190?. SjrajAti državni dolg v notah .... 1C0-65 Skupni državni dolg v srebra .... ICO 45 Avstrijska zlata renta....... 12070 avstrijska kronska renta 4"/» .... 100*15 Ogrska zlata renta 4°/........ 11980 Ogrska kronska renta 4°/a..... t 97 45 Avstro-ogrske bančne delnica .... 1628*— Kiaditne delnice......... 668 75 London vista.......... 259 15 Semfiki državni bankovci za 100 mark 116 90 20 mark . . ;......... 23-40 20 frankov........... 19*05»/, It&lijanatci bankovci........ 95*15 C kr. cekini........... 11*33 Žitne cene v Budimpešti dnd 22. oktobra 1902. Termin. P&enica za oktober .... za 50 kg K 742 „ april 1903 ... „ 60 „ „ 739 Eiž „ oktober .... „ 60 „ .652 „ april 1603 ..... 50 „ „6 47 Kora« „ maj 1903. . . . „ 60 , , 679 EfTeUtlv. Nekaj vinarjev ceneje. Darila. Upravnlštvu nafiega lista je poslal: Za družbo »v. Ciril« In Metoda. Gospod Josip KriStof, c. kr. poštni oficijal, 2 K, mesto prispevka k vencu pok. Ivana Kosička. — Hvala! Darila za „Narodni Dom". 0111. izkaz „Krajcarske družbe". Prenos . . . 77*7*iO K 55 v. Doneski za mesec julij; plačali so čč. p. n. dame in go spodje: D.-. Ivan Tavčar,...... 10 . — . Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trn- koczy, a ti K, skupaj ... 24 „ — I. Vončiua in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj........ 10 „ — Dr. vitez K. Bleivveis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann in S Rntar, a 4 K, skupaj . . 28 , — . J. S. Bene iikr, viroz J. Blei- weis, A. Drfčman, 0. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I Jeuko, dr. J. KuSar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M Pire, dr. L. Požar, A. Ska- brue, dr. St. Sterger dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupauc, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj 46 _ — Fr. B»rle, I. F. Hrast, I Kavčnik, J. Maček, Fr Pretnar, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šu- bic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in I. V., a 1 K, skupaj . . 11 n _ Doneski za mesec a »g u s t; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... 10 - _ Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in O. pl. Trnk6czy, a 6 K, skupaj...... 24 _ J. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, „ skupaj......... 10 _ Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, in S. Rutar a 4 K, skupaj ... 24 , _ „ J. S. Benedikt, vitez J. Blei- weis, A. Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, Fr. Gorič- n k, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr L. Požar, A. Skabrnc, dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj......... 43 _ Fr. Barle, I. E. Hrast, I. Kavčnik. J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schweatner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, A. Trstenjak in I. V., a 1 K, skupaj .... 11 „ _ Doneski za mesec september; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar,...... 10 _ Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in U. pl. Trnkoczv, a ti K, skupaj..... 24 _ I. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj......... 10 „ — Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Mnuda, V. Rohrmann in S. Ratar, k 4 K, skupaj ... 24 _ J. S. Benedikt, vit. J. Bleiweis, A Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, Fr. Goričnik, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. KuSar, E Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr. L. Požar, A. Skabernč, dr. St Sterge-, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, „ »tnpaj......... 48 _ Fr. Barle. I. Hrast, 1. Kavčnik, J. Maček, F. Pretnar, L.Schwen- tner, Fr. Stare, I. Subic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in I. V. a 1 K, skupaj...... u _ Skupaj . . 78.109 K 55 v. Opomba: Vsem čč. gg. darovalkam in darovalcem, ki ž njim v težavnem položaju rodoljubno vztrajajo ter mu pri nabran u novih naročnikov ljubeznivo pomagajo, izreka najtoplejšo zahvalo odbor „Krajcarske družbe". V Ljubljani, dne Iti, oktobra 1902.1 Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (12 — 14) Dobro domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI C0MP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična nsine nsma m zobna voda katera ulrdl dlemno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 steklenlea z navodom t H.. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. Mdteorologično poročilo. Vlita* nad »orj— M01 m. Srednji nttel Mak TM-0 mm Okt. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. it ii Vetrovi Nebo 21. 9. zvečer 7380 100 si. jzahod skoro jas. 22 7. zjutraj 740 0 71 si. svzhod dež - 2. popol 738 1 103 al. s vzhod oblačno o o male Srednja včerajania temperatura 9*2°, nor« 9-5° Edina zalftara. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, međec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (519-34; Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožetovega j ubil. mostu. Dež. gledališče v Ljubljani. Štev 13. Dr. pr. 1211. V četrtek, 23. oktobra 1902. Drugič v sezoni: Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina, Uglasbil B. Smetana. Kapelnik H. Benišek. Režiser E. Aschenbrenner, Siigajniea se otip« ob 1. ari. — Zsdettk ob ari. — Soaec po 10. mi. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopoid II. št. 27. Prihodnja predstava bode v soboto, 25. oktobra. Pripravljata se opera „M a r i č o n" (Albini) in drama „Bankerot" (Bjornson). Zahvala. Vsem cenjenim prijateljem in znancem, ki so mi med dolgotrajno boleznijo, kakor tudi ob smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strica, blago-rodnega gospoda (2584) Ivana Kosička c. kr poštnega kontrolorja tako tolažilno lajšali bolest, zlasti c. kr. postnim in brzojavnim uradnikom in uslužbencem, slavnemu pevskemu klubu c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev in slavnemu slovenskemu delavskemu pevskemu druStvu „Slavec" za ganljive žalostinke, ter vsem udeležencem, ki so pokojniku s krasnimi venci in mnogobrojnim spremstvom k večnemu počitku izkazali zadnjo čast, izrekam v svojem ter v imenu svojih otrok in ostalih sorodnikov najtoplejšo, najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 20. oktobra 1902. Joslpina Košiček roj. Bahovec, vdova po c. kr. pošt. kontrolorju. Umrli so v Ljubljani: Cne 19. oktobra: Karol S'mončič, kajžar, 72 let, Radeckega cesta St. 11, estarelost. Dne 20. oktobra: Ana Mihelič, zidarjeva hči, l1/« let, Streliške ulice št. 15, jetika. V hiralnici: Dne 16. oktobra: Anton Pollik, umir. železniški paznik, 49 let, sušica možgan. Doe 18. oktobra: Ivan Pišler, črevljar, 49 let, sušica možgan. Dne 19 oktobra: Josip Udlr, goatač, 35 let, sekundarza zmešanost in jetika. v špecerijsko trgovino sprejme ljubljanska tvrdka. Zmožen mora biti slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na glavno pošto v Ljubljani pod ,,P. P.". (2587—1) Učenec se sprejme takoj v tukajšni kavarni. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2571—3) Učenca krepkega iz dobre hiše, sprejme takoj v pekovsko obrt. (2591—1) Konrad Čadež, pek v Kranju. nec se v s prej me takoj v špecerijsko trgovino. Vpraša naj se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. (2589—1) Trgovski pomočnik dobro izvežban v manufakturni in špecerijski stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino mešanega blaga (2585—1) Slavinec & Šeleker, Šmartno pri Litiji, Kranjsko. s S. oo ^ ij 7 J f ^ Preobleke.^^s 3o Popravila. L Mikusch tovarna dežnikov Ljubljjna. Mestni trg. Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa pro-Bta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ..pri Mariji pomagaj" .VI. IiruHlek-a ln w lekarni l/bald pl. Trnkoezy-Ja v IJ ubijani. Z uspehom podganake smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2208—7) Ii. kres, mlekarija. Najnovejša ročna dela izdelana, pričeta in predtiskana; svilo, prejo, volno za vezanje, pletenje in kvačkanje priporoča (?324—3) 1^. HITI Ljubljana ^ Pred škofijo štev. 20. ^ Predtiskarija! Par voznih konj petletnih, 16 cm, rjavih, docela enakih valahov, zdravih, se radi odpotovanja proda za 450 gld. v Plevni, poiia Žalec. (2678-1) Ces. kr. avstrijske državne železnici. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod li LjcclUna juž. kol. Proga 60« Trhli. Ob lic. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Stevr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj, čez Seizthal v Solnograd, Inomost, eez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. iu-i 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. nri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno. 6ez Seizthal v Solnograa. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curio, Genovo, Pariz, čez Kleiu Reifling v Stt-yr, Line, Budejevice, Plzeu, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — PrOtft v Novo neste le v Kočevje.-Osobni vlaki: Ob 7 uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1 nri 5 m popoludne istotako; or. 7 ur 8 na zvečer v Novomesto, Kočevje. Pri&Od v Ljubljaao jat, kol. Frogb :a ..::Ažz. Ob 3. nri >.'■ m zjutrai osobui vlak z Daaala čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line Stevr Isl, Aussee, Ljubno Celovec, Beijait, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 21. uri I ti m dopoludne os jbni vla& z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare. Heb Marij!,e are flzea, B.ule-jevice. Solnograd, Line, Stevr PariZ; Genevo, Cunh, Bregenc, inomost, Ze'1 cb ;ezeru, Lend-Oastem Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak z Dunaja, Ljobna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Fcanzenstesta, Fon tabla — Ob 8. nri 61 m zve?ar 03obai vlak t Dncaia, Ljubna, Beljaka, Celovca, Puntabla, črez Seizthal iz Inomosta, Solnograda. — Prsg l£ No/agft ffleita in Kooevja. Osobui vlaki: Ob ti. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob '<*. uri 3z m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ot 8. uri 35 m svečer istotako. — Oihod U Ljubljane drž. kol v Kaanik. Mešani «iaki: Ob 7. uri 28 rc. zjutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri v5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo * ofctooru. — Prihod v Ljubljano drž. ko!, is KamUta Mešani vlak:: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 Oi dopoludne. ob 6. uri 10 m svečer in ob 9 uri 55 u zvečer, poslednji vlak le ob ;:edeijab in praznikih in samo v oktobr- (1) Trgovina z lasmi en gros na Nemškem kupuje strižene surove človeške lase in zmedene lase. Naslove odpošilja pod „F. M. A. 596" upravništvo »Slov. Naroda.« (2553—2) Št. 12.173. 13 (2581-1) službe hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani. Provizorično se odda služba hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani z letno plačo 1600 K poleg prostega stanovanja, kurjave in svečave preti obojestranski polletni odpovedi. Prositelji za to mesto naj vlože svoje prošnje do IO. novembra t. 1. pri deželnem odboru kranjskem. Razen stanovske sposobnosti je dokazati tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je gled6 zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 16. oktobra 1902. St. 35.575. Razglas. (2580—1) V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870, št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je dc ±5. novembra letos svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajc in zapred-kov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo ^na drevji, grmovji in rastlin j i, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja. Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak moraje se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti f zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom z motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1902. Župan: Ivan Hribar. Si Si Ob pričetku zimske sezone priporočam p. n. občinstvu i svojo bogato zalogo popolnoma suhih drv v I meter dolgih polenih ali razžagane in razsekane. ravno tako premog, lesno oglje, stavbni in rezbarski les, dolomit, pesek in sipo, sloveči velenjski brikets n i i najboljša, najcenejša in najsnažnejša kurjava za peči, ognjišča in industrijo, brez prahu in nesnage, v lepi obliki. (2397 8) Edino razprodajo za vso Kranjsko ima Zvaaa *XtS,U.slx©E> Dunajska cesta 47. 09 I m -fežl Založena 1847. Išfr- Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 43 Zaloga In pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. D9-B Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplastična umetniška razstava. Odlikovana na vseh svetovnih razbtavah. Samo do sobote, 25. oktobra i Udobno potovanje po zanimivih Benetkah s stolpom, ki se je podrl dne 14. julija t. L Najnovejše in senzačno so amerikanski jYX vito Božično darilo! Št. 11911. (2497—3 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika 1. ) v Petrinji, z letno plačo 1.600 K in aktivitetno doklado 200 K; 2. ) v Žužemberku, z letno plačo 1.400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. novembra t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, av strijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službo vanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 8. oktobra 1902. Najlepši lesk na perilo se zajamči tudi nevajeni roki po jako priprosti vporabi svetovno glavnega američanskega škroba na lesk Fritz Schulz jun., Act.-Ges. Heh (Bger) in lilpsho. Zldtfl SVetinja Le pristen, če ima vsak zavoj poleg stoječi Globus (varstveno znamko). V rudečkastih zavojih a 100 gr. vsebine na prodaj v veČini Špecerijskih Svetovna razstava Pariz 1900. in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila. 3 (2227—2) Zabava za velike in mate. od 15 do i ke Avtomati, v koje se vrže 10 vin., za gostil jako dobičkanosnl. Prodaja se tudi na obro Zahtevajte moj veliki ilustrovani cenik Velika zaloga plošč. Vse plošče se lahko zamenijo pri Rudolfu Weber-ju (2412—6) urarju se smeje ovori v v Ljubljani, Stari trg štev. 16. ^^^m^p^>-^ |g Nihče naj ne zamudi preden si nabavi jesensko in zimsko obleko, ogle- y"" dati si znova napolnjeno, v istini velikansko ^^^^ »Angleško skladišče oblek" v Ljubljani, vogal sv. Petra in Resljeve ceste štev. 3. Isto nudi bogato izbero paletotov za dame in deklice, jopic, ovratnikov, plaščev, celih oblek, kril in bluz le najnovejšega kroja. Nadalje obleke za gospode in dečke, športne suknje, površnike in haveloke. Zgolj sveže blago. Ma|bol|6a Izvedba! malnllfe cene S Blago za izbero se pošilja na vse strani brez povzetja. Naročila po meri se izvršujejo točno in najbolje na Dunaju. I Z velespostovanjem p |y| NETSCHEK (2558-3) poslovodja Ooslav Bernatovic. Iadajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. S*^Y 0613