leto I. V Trstu dne 22. Maja 1908. Št. 21. izhaja v Trstu vsak :: petek popoldne - Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. Telefon št. 1570 = Delaus Posamezna številka 6 vin. Z) Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Položaj na GorišKem. Piše Dr. Henrik Tuma. (Dalje). Dr. Franko je premalo poznal položaj in sestanost agrarne stranke, zaraditega se je podvrgel skupnemu nastopu, saj mu je itak Andrej Gabršček zagrozil: «Ako ne gremo skupaj, potem pa magari vse razženem». Dr. Franko tudi ni računal z novim ele¬ mentom, t. j. z učiteljstvom. Učiteljstvo je bilo po klerikalni zmagi leta 1907 precej konsternirauo. Ako zavlada klerikalizem po Goriškem, bi v prvi vrsti klerikalni vodje skušali učiteljstvo demoralizirati in spraviti v klerikalni tabor. Disciplina med učitelj¬ stvom, se je itak začela kršiti. Inteligen¬ tnejši učitelji so zaraditega s tesnobo gle¬ dali v bodočnost, videč po eni strani ne- mogočnost liberalno-napredne stranke, po drugi strani pa naraščajoči vpliv klerikalne stranke. Edina njihova zaslomba bi utegnila biti nova agrarna stranka, kjer učiteljstvu ne bi bilo treba zatajiti naprednega mišlje¬ nja in kjer bi bilo mogoče nasloniti se na ljudstvo samo. Zaradi tega se je učiteljstvo pred volitvami, ko je obenem tudi konsta- tiralo neorganiziranost agrarne stranke pod M n kotom, energično vzdramilo in Na zaupnem shodu, kjer se je mčno odločiti, ali naj se agrarna združi s klerikalci ali pa naj sa- > nastopa, so odločili dejanski uči- vojim nastopom. Tako je učiteljstvo e le pozicijo sebi, marveč tudi agrarni stranki. Pri dotičnem zaupnem shodu se je z veliko večino sklenilo, z vso silo vstopiti v volilni boj ter se je tudi precejšnje število vpisalo v konsorcij za vzdrževanje glasila. Učiteljstvo je tudi pri volitvah samih storilo svojo dolžnost. Pre¬ cej po tem zaupnem shodu agrarne stranke je zavladalo čilejše delo v nji in le temu je pripisati, da je združena liberalno- agrarna stranka pri volitvah v splošni ku¬ riji dosegla toliko vspeha, da je prišla v ožjo volitev. Prišlo je do zmage agrarno- liberalne stranke z nekaj čez 600 glasovi večine in šele ko se je socijalnodemokra- tična sti'anka odločila glasovati za njo. Vspeh po razmerju glasov ni bil torej večji ob volitvah leta 1907 ali oni leta 1900 ali 1901. Ako je liberalno-napredna stranka v svojem glasilu „Soči ‘ slavila zmago z visokodonečimi frazami, to ni bilo nič drugega nego veselje, da liberalno- napredna stranka ni temeljito propadla kakor bi po lastni moči morala. Vse je bilo tako gotovo klerikalne zmage in po¬ raza liberalnonapredne stranke, da se je presenečenje nad zmago končno zasuknilo v silno j,narodno navdušenje . Šola irv cerkev. Češki napisal za „Nar. Obzor" št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F. Podučeval sem veronauk na ljudskih in meščanskih šolah. Ko sem prihajal kot duhovnik v šolo, obšlo me je vedno čustvo, kakor da bi prihajal v drugi, tuj svet. V sovražen svet. Sola — to je bilo nekaj popolnoma drugega kot cerkev. V cerkvi med vernim ljudstvom sem se počutil doma, kakor med svojimi; toda v šoli? V šoli je vel duh tujine. Med mlajšimi učenci, v prvem in drugem razredu, tam še ni bilo čutiti tega vtisa, tam je bilo še prijetno; toda dalje in višje, med starejšimi učenci je že bila ta tujina. Posebno med dečki: deklice so bile kot jagnjeta, ponižne in ubogljiva. Toda jaz vem in sem vedel že takrat, da ni bila šola sama na sebi t. j. učenci — edini vzrok onemu tesnemu čustvu; glavni vzrok je bil učitelj. Učitelj, ne kot posebna oseba N. N. marveč kot učitelj; niti v spolu ni bilo razlike; kakor v učitelju tako tudi v učiteljici sem čutil sovražni živelj. Zakaj ? Dvomim, da bi bil z ual takrat na to vprašanje dobro in od¬ kritosrčno odgovoriti. Stvar ni bila jasna m eni samemu; imel sem samo vtis tujine Ob volitvah v deželni zbor leta 1908 in vsled novo ustanovljene splošne volilne kurije, pa je tudi socijalnodemokratična stranka pokazala nekoliko življenja. Posebno karakteristično znamenje j e, da je socialno- demokratična stranka nastopita v kmečkih občinah, da so oddajali glasove za to stranko tudi kmetovalci. Socijalnodemokra¬ tična stranka je pokazala svojo moč v industrijskih krajih, kjer je delavstvo or¬ ganizirano, na kmetih pa se je pojavil socialni * demokratizem iz razloga kakor agrarizem, t. j. radi zlorabe od strani kle¬ rikalizma in liberalizma in polne zapušče¬ nosti in zanemarjenja malega posestnika. Uspe h volitev leta 1908 v deželni zbor je torej pokazal: 1.) upravičenost agrarne stranke, 2.) propad liberalnega napred- njaštva in 3.) nastop kmečkega socialno- demokratičnega gibanja. Da je prišlo do poraza klerikalcev je prvi vzrok apatija in nesposobnost vodi¬ teljev klerikelne stranke. Nova dr. Gre- gorčič-Berbuč, skrajno klaverni nastop deželnozborskih poslancev klerikalne stranke v zadnjih 6 letih, nepoznanje razmer in domišljavost onega dela klerikalne struje, ki je hotela nastopiti in delati po receptu kranjskih klerikalcev. Največjo nesposobnost pa jo pokazal voditelj dr. Ant. Gregorčič, ki si je z novim volilnim redom hotel osi- gurati za vedno svoj stol, a si je izkopal politični grob. Ako bi dr. Anton Gregorčič le količkaj poznal položaj v deželi in le količkaj računal, bi moral vedeti, da je edini njegov spas indirektna volitev in kurijalni sistem najreakcijonarnejše vrste. IV. Bremenil pa se je politični položaj v deželi tudi na italijanski strani. Krščanskosocialni stranki, ali kakor se sama imenuje «partito popolare», se je posrečilo pridobiti kolone in kmečke pre¬ bivalce in seveda pomač vlade. Ni bilo težko pridobiti si tla ob bednih razmerah furlanskega kolona in malega posestnika proti izkoriščevalni signoriji in liberalni gospodi. Ako je bila upravičena nezado¬ voljnost proti delovanju ali prav za prav nedelovanju dr.ja Gregorčiča-Berbuča na slovenski strani, bi furlanski prebivalci ne mogli biti nezadovoljni z delovanjem dr.ja Pajerja in pristašev za dobo 1901—1908 v deželnem zboru. Dn Pajer se je ves ta čas takorekoč igral kakor mačka z miško s slovenskimi klerikalnimi poslanci. Dal jim je le toliko, kolikor so rabili, da bi vzdržali sebe in klerikalno stranko, t. j. bil je radodaren s podporami klerikalnim občinam, saj si je pridižal izključno sebi in italijanstvu vso faktično moč v deželnem odboru, saj je dobil, kar je sploh hotel deželno norišnico, deželno palačo, kapital za bodočo furlansko železnico, izkoristil je užitnino slovenske strani ter dobil podlago za vsa investicijska podjetja v Furlaniji. Nikdar, odkar deželni zbor obstoji, ni ita¬ lijanska stranka tako žela kakor v dobi 1901—1908. Bila je neomejen gospodar z deželnim fondom in deželnimi močmi. Za skledo leče je prodajala klerikalna stranka vse slovenske narodne in ljudske pravice. In vendar Furlani niso bili hvaležni dr.ju Bajerju! Ogromna večina v splošni in kmečki kuriji je šla za duhovščino in mons. dr.jem Faiduttijem. Vsa ta masa se ni za¬ vedla in tudi ni čutila političnega in eko¬ nomičnega dela dr.ja Pajerja, padlo je tako malo na mizo bednega kolona in malega posestnika, da Furlani za nacijonalne pri¬ dobitve italijanske libnralne stranke niti niso vedeli, ali niso hoteli vedeti. Dr. Faidutti je s pomočjo duhovščine v zadnjih 6 letih pridno snoval «easse rurali» in gospodarske zadruge, stopil v ozko dotiko s centralno vlado na Dunaju, ki je odvisna od klerikalne stranke v državnem zboru, in z njeno pomočjo pridobil, kar se da pridobiti za Furlanske kolone in male posestnike. / Značilen je tudi nastop socijalnodemo- kratične stranke pri volitvah 1908 v splošni kuriji. Ni bila sicer tako močna, kakor kažejo dejanske podlage. Krmin, Gradišče in Tržič daje sicer lepo število socijalno- demokratičnih glasov, bila pa je stranka docela apatična v Gorici. Pesje, da socijalno¬ demokratična' stranka v Furlaniji ne more računati na zmago, dokler se ne loti orga¬ nizacije kolona in malega posestnika. Ce bi tudi v Gorici socijalnodemokratična stranka še tako močno nastopila, bi to storila le m- škodo liberalne nacijonalne stranke, dočim bi absolutna precejšnja večina kle¬ rikalcev med furlanskimi kmeti ostala ne- taknjena. Menda tiči v tem vzrok, da se socijalnodemokratična stranka v Gorici ni mnogo pobrigala, ker je število oddanih glasov, naravnost rečeno, klaverno. Slovenski socijalni demokratje v Gorici pridejo malo v poštev, ker žal med italijanskimi sodrugi vlada neutemeljeno prepričanje, da je Go¬ rica tako italijansko mesto kakor Trst in da gre italijanskim.sodrugom v Gorici prva, če ne izključna beseda. Pozabljajo pa de¬ janski položaj, da je v Gorici godno za socijalno demokracijo več delavcev med Slovenci nego med Italijani in da pride do krepkega nastopa le, ako se zavzame pravo in čisto internacijonalno stališče. Ako socijalnodemokratična stranka zavzame odslej naprej to stališče, sme upati, da pride v doglednem času ne le do veljave, marveč da se postavi po robu liberalni nacijonalni kliki in da celo ni izključeno, da prav v kratkem času pride do lastnega zastopnika v mestnem občinskem svetu. Pridobitev veljave v Gorici bi pa gotovo imela za posledico okrepljenje stranke v Krminu, Gradišču, Tržiču in Oervinjanu, in ako se le količkaj pridobi terena med koloni in kmeti, bi socijalnodemokratična stranka v skupini goriški in v Furlaniji lahko računala na pozitiven uspeh. So¬ cijalnodemokratična stranka v Gorici zlasti ne vidi ene prirodne okolnosti, to je namreč, da ima Gorica malo pristno ita¬ lijanskega življa v nižjih slojih in da so to, kar se imenuje italijansko, poitaljanjeni slovenski priseljenci. Obrtniki, mali obrtniki in pomočniki se skoraj po večini tvorijo iz takega elementa. In ti so po mestni šolski vzgoji navadno tudi strastni sovraž¬ niki vsega, kar je slovensko, oni se naj¬ bolj izdajajajo za italijanske šoviniste pod vodstvom par ne posebno bistroumnih vo¬ diteljev iz takozvanih inteligentnih italijan¬ skih krogov. Socijalnodemokratična stranka bi ravno tu morala zastaviti svoje delova¬ nje, na polju, ki eminentno karakterizira in dviga to stranko nad drugimi, na polju internacijonalizma in v boju proti narod¬ nemu neplodnemu šovinizmu. Se po sebi razume, da mora . tudi slovenski del socijalnodemokratičnc stranke v Gorici docela odvreči ozkosrčni nacijonalni pro¬ gram, in menda ga ni mesta v celi Av¬ striji, kjer bi bil tako ugoden položaj za stvarni skupni nastop dveh narodnosti kakor v Gorici. Tu tiči skoraj ključ cele politične pozicije na Goriškem. Ako se bodo zavedali tega inteligentni italijanski in slovenski sodrugi, pokažejo že lahko prve volitve, kak ugoden položaj da imajo. (Dalje prih.) RAZNO. Klerikalni napad na vseučilišča. Na vseučilišču v Inomostu so se godili v pondoljek burni prizori, ki imajo za posledico, da je vseučilišče na rektorjev ukaz zaprto. O dogodkih se poroča: Do¬ poldne — v ponedeljek — so imeli nacio¬ nalni in liberalni dijaki shod zaradi Wahr- mundove afere, katerega se je udeležilo tudi več meščanstva. Ker so bili že znani dogodki v Gradcu, se je govorilo na shodu tudi o njih in resolucije, ki so bile spre¬ jete, so obsojale tudi Hagenhoferjevo ve¬ denje. Po končanem shodu so zborovalci odkorakali pred hišo, v kateri so kleri- da bi jih pripravil do tega, da bi delali to, kar jim zopet cerkev po meni in drugih duhovnikih ukazuje delati: ta in ta čas hoditi v cerkev, obnašati se tam tako in tako, ne jesti ob petkih mesd itd. Zakaj je bil v soli učitelj? Da bi učil otroke citati, pisati... Nad tem se nisem spotikal — in če bi učitelj samo to učil, težko da bi videl v učitelju to, kar sem v resnici v njem videl... K sreči ali ne¬ sreči ni bil učitelj v šoli samo za to, da bi učil otroke citati, pisati in računiti, njegova naloga je bila tudi učiti otroke opazovati, misliti uporabljati lasten razum. In baš v tem delovanju učitelja je velika nevarnost za stališče duhovnika v šoli; učiteljevo delo uničuje ves trud duhovnika. Namesto mnogo besedi, naj služi izgled. V četrtem razredu se je obrnil name de¬ setletni deček s tem-le vprašanjem: «Gos¬ pod kaplan, kako bi pa to bilo, ako bi po smrti recimo jaz prišel v nebesa in moja mamica v pekel? Jaz se ne bi mogel ve¬ seliti v nebesih, za-to ker bi mi bilo ma¬ mice žal in bi se mi tožilo po njej ? In če bi bilo to narobe, tedaj ne bi zopet ma¬ mica mogla imeti takega velikega veselja v nebesih .. . x Ali razumete, kaka nevar¬ nost je za duhovnika v šoli misleč otrok ? Kaj, ko bi bil en sam; ali tu je cela družba otrok. Po takem-le vprašanju ma¬ lega dvomljivca vam naenkrat potihne cel in sovražnega sveta a nisem si ga znal bližje razložiti. Iz razgovorov z drugimi duhovniki sem spoznal, da so imeli mnogi izmed njih ravno isti vtis; vsi so videli v učiteljstvu sovražen živelj. In v šolo so hodili veči¬ noma neradi. S tem nočem reči, da smo živeli mi du¬ hovniki z učitelji vedno v slabih odnošajih. Mi smo si bili tudi zelo vljudni. Ali ta vljudnost je bila hladna, brez prisrčnosti, prisiljena — zavetje v sili, da ne bi med¬ sebojna nezaupljivost in tajna sovražnost očitno izbruhnila. Pravim: medsebojna ne¬ zaupljivost, ker sem gotov, da so ravno tako kakor mi duhovniki v učiteljih, tudi oni čutili v nas sovražen živelj. Bilc so tudi izjeme, čeravno redke. Bili so učitelji, ki so bili pa duhovnikom |več kot uljudni, ki so se jim celo prilizovali. Poznal sem med njimi starec; ki so tako¬ rekoč poljubili roke mladim kaplanom. Delali so vse, kar so videli duhovniku že na očeh, da, prizadevali so si izpolniti nje¬ govo željo, še prodno je bila izrečena, in pridobiti si njegovo hvaležnost in naklonje¬ nost. Celo neprijetno je to bilo; spominjam se vsaj, kako mi je bilo mučno, ko je šolski vodja nalašč, da bi se prikupil meni in po meni dekanu — članu okrajnega šolskega sveta, v svoji navzočnosti ostro prigovarjal podrejenemu učitelju, sedanjemu | agrarnemu poslancu H., zakaj ne vstopi v društvo katoliških učiteljev. K učiteljem te vrste so duhovniki sicer uljudni, toda niti njim preveč ne zaupajo; ali jih v srcu prezirajo, ker pač značaj nekaterih teh učiteljev ne more vzbujati simpatije, ali pa — in to večinoma — imajo sočutje z njimi; kajti to so navadno ubogi ljudje, ubogi učitelji, ubogi pedagogi, včasih tudi prav malo vestni pedagogi. Nekaj sem pa že tistikrat zapazil: da je bilo najbolj na¬ peto razmerje med duhovniki in takimi učitelji, kteri so bili zelo dobri in zelo vestni pedagogi. Zakaj ? Tega nisem vedel, bolje rečeno, nisem si upal razmišljati o tem. Ali ko sem se globlje zamislil v stvar — bilo je to še le v petem letu moje duhovske službe, — razumel sem jo in sem se začudil ker je nisem že davno umel. Rešitev toga vprašanja je bila lahka in sicer: Zakaj sem jaz — duhovnik, katehet — hodil v šolo? Da bi učil krščanski nauk. V praksi je pomenjala ta naloga to-le: hodil sem v šolo, da bi naučil otroke pri¬ povedovati j- godbe iz svetega pisma, da bi navadil otroke na pamet povedati odgo¬ vore v katekizmu; da bi jih do tega pri¬ pravil, da bi verovali, mislili in čutili to, kar jim cerkev po meni in drugih duhov¬ nikih ukazuje verovati, misliti in čutiti; DELAVSKI LIST & kalna dijaška društva in so demonstrirali proti klerikalizmu. V odgovor so začeli klerikalci polivati demonstrante z vodo in obmetavati jih z blatom. Mod demonstranti je nastala silna razburjenost, začeli so bombardirati klerikalni dom s kamenjem in končno se je razvil tako besen boj, da se policiji ni posrečilo napraviti mir. Med tem ko so klerikalci naskočili vseučilišče, udrli so v nekatere dvorane in so prepre¬ čili razna predavanja. Rektorat je na to ukazal, da se vseučilišče zapre na nedolo¬ čen čas. Med klerikalnimi demonstranti, ki so napadli vseučilišče je bilo največ kmetov, ki so jih poklicali klerikalci iz dežele nalašč za napad. Stojimo tedaj uprav pred dogodki, ki bi znali poroditi zelo neprijetne posledice, bodisi za vlado, ki se na taka klerikalna lopovstva opira, bodisi tudi za klerikalce same, ki — bodi jim povedano — pre¬ cenjujejo svojo moč in potrpežljivost ljudstva. Na graškem vseučilišču so se primerili v soboto dogodki, kakršnih menda sploh ne pomnijo avstrijske univerze. Neki kle¬ rikalni dijak, član « katoliškega* akade- mičnega društva «Carolina», je imel biti biti promoviran za doktorja. Klerikalni di¬ jaki so hoteli porabiti to priložnost, da se pokažejo v paradi, z društvenimi barvami. Doslej so svobodomiselni dijaki klerikalnim vedno branili tak nastop in navadno se je končala vsa stvar s pretepom. Topot je pa rektor vplival na svobodomiselne dijake, naj ohranijo mir in ker so res sklenili, da ne bodo motili klerikalcev, je bilo pričako¬ vati, da se izvrši vsa ceremonija v redu. Toda klerikalcem, ki so doslej vedno tro¬ bili, da ne zahtevajo nič druzega, kakor enake pravice za svoja društva, ni bilo dovolj, da so to dosegli. Oni porabijo izza larijskega katoliškega shoda vsako priložnost, da bi postali gospodarji na vseučiliščih. V soboto so porabili v ta namen že brutalno silo. Klerikalni poslanec Hagenhofer, mož, o čegar talentih se doslej še ni mnogo vedelo, je zbral v graški okolici par sto fanatiziranih kmetov ter jih je pripeljal v mesto pred vseučilišče in jih je hotel nag¬ nati tudi k promociji. Ko so svobodomiselni dijaki opazili to, so se energično uprli Hagenhofer je pa ščuval svoje kmete, da naj le po sili udero na vseučilišče, češ, da so povabljeni na promocijo. Med di- jaštvom in kmeti se je razvil pravi boj: končno so bili klerikalci potlačeni z uni¬ verze. Rektor je Hagcnhoferju dejal, da lahko prisostvuje promocjji, če ima vabilo, da pa kmetje, ki niso povabljeni, ne smejo na vseučilišče. Ko je postal nemir tako velik, da je bil že podoben boju, je rektor naznanil, da se promocija ne vrši temveč, da bo preložena. Da kmetje niso prišli z miroljubnim namenom prisostvovati slav¬ nostni promociji, je razvidno že iz tega, da se je našlo pri njih ne le gorjače, ampak tudi različne druge instrumente za poboj. To je torej najnovejši bojni način kleri¬ kalcev. Če mislijo po tem načrtu osvojiti vseučilišča, jim je še najložje izpodletelo, kajti ta brutalnost mora vendar tudi v mlačnih meščansko-svobodomiselnih krogih izzvati odpor. S tega stališča so večne pro¬ vokacije klerikalcev koristne; meščanski razred kakor pena in kakih petdeset parov otroških oči se obrne na vas — duhovnika z nestrpno pričakujočo radovednostjo; in v mnogih teh otroških očeh zagledate isti dvom, vzbujeni razum, ki more vas, du¬ hovnika, pri vsakem koraku ustaviti in vprašati: zakaj naj to-le verujem, zakaj naj to-le delam ? Duhovnik seveda zataji zadrego, v kojo ga je pripravilo vprašanje otrokovo. On si pomaga: ne razprši sicer dvomov otroka, ampak ga ogluši, zagovori in pregovori na način in z razlogi, s kojimi so tudi njega enkrat pregovarjali in pre¬ govorili in kojih kratek zmisel je v tem slučaju približno tak-le: radost nebeška jc posebna radost, tajnost za nov_ bog že poskrbi, da ne bi nam bilo žal, da se ne bi nam tožilo itd. Otrok se končno pomiri (kaj pa mora drugače?) najbrže si pomisli: gospod kaplan to bolje razume od mene, ali nekaj podobnega — toda za duhovnika postane že nevaren_ V istem razredu me je vprašal deček: kakci so mogle tretjega dne rasti rastline, ko je bilo solnce ustvar¬ jeno še-le četrti dan? V prvi meščanski šoli je deček vprašal: ako je bog tako dobrotljiv, kako pač more kaznovati s tako strašnimi in večnimi kaznimi? Ako je bog vsevedoč in vse naprej ve, ako je torej vedel, da bo toliko ljudi pogubljenih v peklu, kako je mogel ustvariti ljudi, ako je ob enem tak<5 dobrotljiv? (Dalje prih.) liberalizem je res že tako zaspan, da se ga mora udariti s kolom po glavi, če se hoče, da se zdrami. To so klerikalci sedaj začeli prakticirati in pokazati se mora, če bo to spravilo liberalce na noge. Če pa tudi ne, jc pa edino še, da se postavi liberalizmu spomenik na grob. Domače stvari. Volitve v obrtno sodišče. Skupna seja strankinih zaupnikov in odbor strokovnih organizacij, ki se je vr¬ šila v četrtek dne 21. t. m. je sklenila kandidirati v obrtno sodišče sledeče kan¬ didate iu izdati sledeči poziv na delavce. Delavci! Vaša stranka v odgovoru s komisijo strokovnih organizacij vas vabi izvoliti si sledeče sodnike v obrtno sodišče v Trstu. Prva skpina (veleindustria). Sodniki prisednild: I. Hieronim Borri, kurjač; 2. -Miklavž Dinelli, mornar: 3. Ivan Calligaris,, kotlar; 4. Eduard Bosiglav, kotlar; o. Ivan Zollia, lesni delavec; 6. Ferdinand Colobig, lesni delavec; 7. .Tožcf Martinolli, mehanik; 8. Jožef Bressovich, mehanik; 9. Ivan Gropaiz, slikar; 10. Ivan Lavrenčak, težak; II. Ivan Vaccari, kovač; 12. Karl Sever mehanik. Nadomestnilci: 1. Josip Babich, kotlar; 2. Franc Caucich, lesni delavec; 3. Filip Hafner, uslužbenec kemične industrije; 4. Viktor Furlan, me¬ hanik ; 5. Viktor Pahor, slikar; 6. Karl Sila, modelist. Sodniki prisednild v prizivnem - sodišču: 1. Viktor Grubel, mehanik; 2. France Milost pek. Druga skupina (mala obrt). Sodniki prisednild : 1. Anton Stergaus, klesar; 2. Ivan Suber, litograf; 3. Karl Nasciguerra, kavarnar; 4. Dominik Meneghetti, zidar: 5. France Mosetig, sodar; 6. Marcello Comel, tiskar; 7. Sisto Luis, lesni delavec; 8. Ignac Ži¬ berna, pek; 9. Miklavž Chincich, čevljar: 10. Ivan Kolas, čevljar; Peter Savio, klesar; 12. Simon Schneider, tiskar; 13. Ivan Vidmar brivec; 14. Pasquale Schiuik knjigovez. Nadomestni : 1. Virgilji Ballaben, tiskar; 2. Anton Mos- setig, pek; 3. Silvio Spazzal, tiskar; 4. Franc Reiner litograf; 5. Miklavž Calligaris, mizar; 6. Ivan Fernetič, mizar; 7. Filip Novak, sodar; 8. Anton Hervath, sodar. Sodniki prisednild v prizivnem sodišču: 1. Ivan Melah, klesar; 2. Anton Coglievina, mehanik. Tretja skupina (trgovski in prometni uslužbenci). Sodniki prisednild: 1. Jožef Benvenutti, uslužbenec pri Han- gars (Lloyd); 2. Ivan Zollia, težak v prosti luki! 3. Ludvik Rossler, uslužbenec v Glavnih skladiščih; 4. Ivan Serbo, težak; 5. Viktor Avgustinčič; uradnik; 6. Miklavž Parenzan, težak v prosti luki. Nadomestnild : 1. Fran Mullon, težak v prosti luki; 2. Anton Jernejčič, uslužbenec v glavnih skladiščih; 3. Evgen Cosmatz, trgovski uslužbenec; 4. Valentin Gorijup, težak v prosti luki. Sodniki prisednild v prizivnem sodišču: 1. Emil Geniram, uradnik ; 2. Franc Novak, uslužbenec pri glavnih skladiščih. Delavci! Ti so možje, ki so si znali pridobiti vaše zaupanje že v drugih vlučajih. Znali bodo tedaj skrbeti tudi v obrtnem sodišču za vaše koristi in proti nakanam delodajalcev. Vsi na volišče! Politični odbor in komisija strokovnih organizacij. Predavanje I. Cankarja. Včeraj zvečer ob 872 uri je predaval v Ljudskem odra sodr. I. Cankar o predmetu Trubar in Trubarjeve slavnosti*. Velika dvorana je bila polna zadnjega kotička. Predavatelja so burno pozdravili ob začetku in koncu predavanja. Obširno poročilo o tem kras¬ nem predavanju priobčimo prihodnjič. Dramatična prelistava I,jn«I- skega odra. V nedeljo 17. t. m. so predstavljali kriški diletantje v Ljudskem odra v dvorani delavskega doma Ganglovo žaloigro v 4 dejanjih «Sin», Odkrito smemo povedati, da so bili takrat naši kriški di¬ letantje vsi na pravem mestu. Zlasti pa moramo pohvaliti sodruga N. N., Sirk, m gospico Gizelo Sirk, Prvi v vlogi Cii da, drugi v vlogi očeta in tretja v ulogi He¬ lene. Zlasti, sta izvedela prav umetniško prizor Helena in Ciril, ko mu prva vzame listnico z denarjem, v katerem prizoru sta žela strani poslušalcev aplavz na odprtem odru. Upamo, da nas kriški diletantje posetijo še večkrat v Trst za kar jim bomo i mi in občinstvo hvaležni. Žrtve narodnih ho jev. Večkrat smo že govorili o žrtvah, ki jih mora pre¬ našati delavstvo vsled narodnih bojev med tuk. slov. in ital. narodnjaki. Odkrito bodi povedano, da mi ne moremo na noben način razumeti, kaj ima opraviti narodno vprašanje v gospodarskem vprašanju. Toda kaj hočemo. Človek, ki je porabil še pre¬ cej časa v proučevanju takih le reči, misli naposled, da tudi nekaj ve. Razdelil je narodno vprašanje od gospodarskega; po¬ vedal kako bi se dalo rešiti i prv^i i drugo. Toda zamanj. Velikani se ne pečajo nikdar s samo enim ampak z dvojnim vprašanjem, ki jih tlači v eno vrečo prav tako kakor tisti nevešči kmet, ki je spravil v eno vrečo krompir in med in potem vse skupaj prodajal po eni in isti ceni. Take vrste ljudi so tudi tržaški jestvin- čarji. Dolgo časa je že, od kar so vložili uslužbenci jestvin memorandum v katerem zahtevajo ureditev delavnega časa, nedelj¬ skega počitka itd, Že v 6. št. našega lista smo poročali o umetno uprizorjenem na¬ rodnem tepežu, ki je nastal na občnem zboru konsorcija jestvinčarjev med slov. in ital. delodajalci, ki so hoteli na tak način preprečiti razpravo o goriomenjenih zahtevah, v dosego katerih se bojujejo uslužbenci že nad dve leti. Tepež je nastal zato, ker so slovenski člani konsorcija obstruirali občni zbor, ker jim ital. tovariši niso dovolili razpravljali v slov. jeziku. Rekli smo, da bi bilo postopanje slov. članov popolnoma upravičeno, ako bi ne bilo narejeno nalašč, da se prepreči raz¬ pravo o omenjenih zahtevah uslužbencev. O drugačni opravičenosti zahteve slovenskih zadrugarjev, ki smo jo dokazali v mali notici omenjene št. našega lista, so vzeli uslužbenci na znanje, in skušali so posre¬ dovati med slov. in ital. delodajalci, da. bi se bilo prišlo do razprave in odobrenja omenjenih zahtev. Po dolgem posredovanju predsednika uslužbencev. Karla Bertogne se mu je posrečilo izposlovati od skupine slovenskih jestvinčarjev obljubo, da bodo podpirali zahteve uslužbencev, kakor so bile sklenjene v medzadružni komisiji in da ne bodo obstruirali radi slovenskega jezika, ako bo na dnevnem redu samo točka omenjenih zahtev. V takih razmerah je sklicalo vodstvo konsorcija jestvinčarjev občni zbor na ne¬ deljo dne 17. t. m. Na dnevnem redu je bila res samo točka o zahtevah uslužben¬ cev, Toda občni zbor se ni mogel vršiti, ker. se slovenski trgovci niso ga vdeležili. Zakaj se niso vdeležili? Zato, ker je vodstvo zadruge odklonilo neko slovensko pismo skupine slov. trgovcev in je ta sklep dalo tudi v javnost. Gotovo jc, da je tako početje vodstva konsorcija, ki ima med člani tudi velikan¬ sko število slovenske narodnosti, da je tako početje netaktno in žaljivo. Gotovo je pa tudi, da slov. člani, ko so že oblju¬ bili uslužbencem, da ne bodo obstruirali, so mogli priti na občni zbor vseeno, odo¬ briti in potem protestirati. Če bi bili slovenski delodajalci postopali na tak način, bi ne imel nihče prilike reči, da so tudi oni prispevali (kakor faktično so) da bodo ostale zahteve uslužbencev nerešene še bogsigavedi koliko časa. Kdor ima resnično željo in namen sku¬ šati ukreniti nekaj sila potrebnega, potem ne dela tako, kakor predsednik konsorcija gospod Robakijevintervisti „Piccolovega“ urednika je govoril kot predsednik Lege Nazionale, pa tudi ne kakor slovenski de¬ lodajalci, ki izrabljajo tako malenkostni dogodek proti zahtevam uslužbencev. Iz vsega jc samo razvidno, da so bili dobri nameni i slov. i ital. delodajalcev le slabi nameni. __ Uslužbenci, toliko slovenski kolikor ita¬ lijanski bi morali enkrat razumeti, da je vse njihovo posredovanje pri gospodarju v svrho zboljšanja svojih zahtev, ampak da se morajo organizirati v lastno organizacijo in potem zahtevati. Danes morajo delati uslužbenci po 12 do 14 ur na dan, ne da bi dobili za to svoje naporno delo vsaj pošteno odškodnino in še mnogo drugih stvari imajo urediti. Ako sm atrajo slov. in ital. da so zadr ustanovljene za reševati narodna vpraša] biti takega mnenja uslužb ne smejo biti taitega “« 1 «^ Sicer pa naj skušajo drugače uravnati v 0 Sicer pa uaj = —- ** stvari izven konsorcija ter puste narodnj,. kom obojih strank, da se tepejo dokler drago. Ji ako slirbe voditelji N. J) jj a S voje uslužbence. Kdor hoče i, ristiti sebi ne more koristiti drugim. Nan 1(1 delodajalca je izkoristiti vse v svoje svrh, tedaj tudi delavca. Razlika med delojj jalcem in delavcem je enaka kakor m ( ,j kupcem in prodajalcem. Prvi skuša kupit, blago po čim bolj nizki ceni; prodajale, pa ^ skuša prodati po čim bolj visok, ceni. Delavec mora paziti in skrbeti i, dobi za svoje delo čim večo odškodnin, delodajalec pa gleda kako bi dobil delav^ ki bi ga malo stali. I o smo povedali j, sto in tisočkrat i na shodih i v časopis], Toda tržaškim narodnim delavcem in p(h sebno inteligenci ni šlo v glavo. “Delave, in delodajalec delata lahko sporazumno , prid enega in drugega*. Tako so nam od govarjali in ustanovili so N. D. O. katere načelu jejo delodajalci v prvi vrsti mi temi tudi dr. Ribar in dr. Gregorin, fj. sebno pa dr. Gregorin. I oda njihov ret se ni uresničil, pač pa se je uresničil,, naša trditev, da so interesi delavca nas- 1 ’ protni interesom delodajalca, ki ne more skrbeti za interese delavca. Sedaj imajo; tudi slovenski delavci dokaz v N. D.O, sami. In sicer: Dne 23. aprila t. 1. je vložila strokovni skupina N. D. O. odvetniških in notarski! uradnikov v Trstu spomenico slovenskim odvetnikom in notarjem. V spomenici so zahtevali, da se njihove dosedanje plače poviša V kolikor mogoče sledečem raz- merju: Uradnikom ki imajo do 720 K letne plače povišanje 35%. Uradnikom od 721 1200 K letne plače povišek 30%; od 1209 do 1800 K povišek 25%; od 1800 de 2400 povišek 20% in uradnikom-, ki imajo od 2400 do 3000 K letne plače novišet V spomenici povdarjajo uradniki, da si prisiljeni predložiti to udano prošnjo vsled sedanjih nepovoljnih življenskih razmer; vsled vedno rastoče draginje stanarin in vseh za življenje neobhodno potrebni! sredstev in so uverjeni, da bodo gospodje odvetniki uvideli da je le skrajna sila pri¬ silila njihove uradnike obrniti se za pomot in da bodo gotovo blagovolili pomagati jim v sedanjem obupnem položaju. ) Če tudi je potreba — nadaljuje spome¬ nica — enaka za vsakega uradnika bodisi z večjo ali manjšo plačo, je sklenila ome¬ njena skupina uradnikov degresivne do¬ klade naprositi v predstoječi obliki, da i tem olahkoči delodajalcem dotične nove izdatke in upa da se jih bo uvaževalo, in prošnji ugodilo. Na to spomenico, ki je pisana še v pre¬ cej ponižnem tonu niso dobili uradniki od svojih šefov nobenega odgovora. Zato so poslali dne 9. maja t. 1. odvetnikom drugo pismo, v katerem jih opozarjajo na prej označeno resolucijo, rok za odgovor M katero je pretekel že 23 aprila, ter pravi naj se isto resi na kakoršni si bodi način do torka dne 12. t. m. I udi na to pismo niso dobili nobenega odgovora pač pa je predsednik N. D- 0- hitel pripovedovati šefom, da nameravajo uradniki stavkati, dasi se uradnikom ni niti sanjalo o stavki. O tem niso nič ve¬ deli, nič sklenili. Na tak nači ne postopajo pošteni gospo¬ darji z svojimi uslužbenci. Vsaj odgovorili bi jim bili lahko na drugo pismo. Ali; smatrali so jih celo nevredne malenkostnega odgovora. resolucijo so vsi vneti pristaši, zagovorniki N. D. O. t. j. tiste org katere naloga bi bila skrbeti z: slovenskdi delavcev in jih varov izkoriščanjem delodajalcev. Iznn . ( °\, katerim je bila ta spomenic lozena sta dva odbornika N. D. O sta dr. Gregorin in dr. Otokar I za o, ver sta v omenjeni organ pi ijatclja slovenskega delavs sta postopala tudi ona dva, kakor 'om prijatelj proti delavcem prav odnosno še slabši način kakor j proti delavcem tisti delodajalci, I odbonh delavskih organizacij. Č mislil, da ako zahteva delavstvo z razmer od delodajalcev, ki so odb. t <1111 ene delavske organizacije t pripovedujejo sami, da hočejo kor aveem a i vsaj elanom omenjene « , % d f bodo delodajalci ugodili delavstva vsaj iz doslednosti pred DELAVSKI LIST 3 organizacije, ki so jo sami ustanovili, spomenica je bila uložena v imenu Vi) 0. Mislil bi pameten človek da bodo * rodili prošnji svojih delavcev vsaj iz kitičnih razlogov, da potem pokažejo jav- t: ^ t i in posebno delavstvu, kako da zna 0. skrbeti za interese svojih članov :' koliko boljši da so slovenski delodajalci od italijanskih, ali pa da vsaj pokažejo ;iU1 socialnim demokratom, kako, da ni treba stati ravno na stališču razrednega boja, ako se hoče delati v korist delavstvu. r foda niti iz teh razlogov niso hoteli ugo¬ diti popolnoma upravičeni zahtevi svojih uradnikov in kljub temu, da so dohodki slovenskih odvetnikov veliko večji nego dohodki ital. odvetnikov in da so navadno slovenski odvetniki pravi skopuhi v plače¬ vanju delavstva. prnšamo tedaj, zakaj obstoji pravzaprav tu X. D. O- kadar ne more uveljaviti pra¬ vičnih zahtev svojih delavskih članov niti pred delodajalci, ki so tudi člani omenjene organizacije. Morda se vendar uresničijo na še besede češ, da hočejo imeti z X. D. O. delodajalci tudi delavce v svojih rokah in •jlr izkoriščati, kakor se jim zljubi in iz¬ rabljati delavstvo v svoje politične svrhe. Iz tega dogodka je pa razvidno, da so slov. delavci izkoriščani ne samo od ital. ampak tudi in še bolj od slov. delodajalcev. Kakšen pomen naj ima tedaj še N. D. O. za slovensko delavstvo. Morda ne samo da bi angažovala krumirje v slučaju stavke, ki bi jo uprizorilo socialistično delavstvo. Tu bodo vendar še nadalje pripovedo¬ vali, da hočejo koristiti delavstvu in da ga hočejo obvarovati pred izkoriščanjem tujih delodajalcev. Ampak gospoda, najprej po¬ metite prah pred svojo hišo, najprej obva¬ rujte delavce pred vašim duševnim in gmotnim izkoriščanjem in šele potem, če bo treba, varujte jih pred izkoriščanjem tujih delodajalcev. Pokažite se, da niste izkoriščevalci delavstva in potem boste imeli pravico govoriti o tujerodnih izko¬ riščevalcih. Sicer pa ne more nihče več verovati, da bi ljudje, ki ne pridejo na pomoč lastnim uslužbencem, braniti inte¬ rese delavstva drugod. Ampak, če kdo verjame v ljubezen naših narodnjakov do delavstva, prosto mu. Sicer se bomo o tem še nekaj pomenili. Slišali smo, da ga uradniki že prej niso veliko zaupali gospodu Mandiču in so sedaj tem bolj prepričani, da se je omenjena spome¬ nica porodila le zato, da je mogla priti N. D. O. pobirati članarino katere gosp. uradniki niso hoteli plačevati. Pri svojih dosedanjih bornih plačah ne morejo metati denarja proč v žrelo, ki hoče njih same pogoltniti. Stavka v ladijedelniri S.Maro«. V torek zjutraj so proglasili stavko v ladjedelnici S. Marco kovaški pomagači. Ti so dečki od 14 do 16 let. Dečki so pričeli stavkati sami, ne da hi bili napro¬ sili prej pomoči ne posredovanja od katere si bodi strani. V stavko pa so vstopili ker jim tamošnje ravnateljstvo ni hotelo ustreči njihovim opravičenim zahteva. Zahtevali so boljšo plačo in odškodnino za akordno delo, ki bi jo bili morali sicer vedno do¬ bivati od delavcev, ki jim je pa niso nikdar dali, če prav so morali oni vedno stati ob strani akordnih delavcev. Tudi zahtevajo naj se postopa ž njimi bolj po človeško. Ko so proglasili stavko, so obšli razne mestne ulice v sprevodu pojoč socialistične pesmi in končno prišli v Delavski dom, kjer se je vršil shod. Na shodu je bila potom posredovanja sodr. Milosta in Pagni- nija izvoljena komisija, ki se je podala po¬ poldne k ravnateljstvu, ki je pa ni hotel sprejeti. Zvečer so imeli zopet shod, kjer so sklenili vstrajati v stavki. V sredo so sto¬ pili v stavko tudi težaki pomagači kovaških rokodelcev. Teh je 45 in 100 dečkov. V w sredo je stavkalo tedaj vsega skupaj 145 delavcev in dečkov. Na posebnem skupnem shodu v sredo so sklenili zahtevati za težake pomagače, da uživajo dohodke akordnega dela v enaki meri z rokodelci, da plače in dohodke akordnega dela raz¬ deli uprava ladijedelnice in ne rokodelci. Za dečke pomagače pa najmanj 1 40 K dnevne plače, in 1 K za akordno delo in da razdeli i dnevne plače i dohodke akord¬ nega dela uprava ladijedelnice. * Toliko težaki kakor tudi dečki zahte¬ vajo samo to, kar so že davno delili nji¬ hovi tovariši v Llojdovem arzenalu. Te zahteve je predložila nalašč izvoljena komisija sestoječa iz dečkov in težakov. Inženir nadzornik, kateremu je predložil omenjeni odbor omenjene zahteve, je odgo¬ voril da so jih mogli predložiti predno so 1 stopili v stavko in da če se do četrtka ne vrnejo na delo bode se jih smatralo za odpuščene. Odgovorili so mu, da so bile te zahteve predložene že pred 3 meseci, a do danes niso dobili nobenega odgovora. V sredo popoldne so imeli zopet shod, kjer so sklenili vstrajati v stavki, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. 24 t. m. ob poludne v gledišču «Fenice». Dnevni red: « Postulat pristaniške doklade*. Pridite vsi. Zalivala. Podpisani se tem potom naprisrčnejše zahvaljuje pižnim železniča¬ rjem, ki so se ga spomnili v najhujši bolezni z lepo svoto — 63.04 K. Anton Kogoj. Naše najnovejše pijavke. (Iz sr. Krila). Mesece in mesece čakamo že željno trgovcev, da bi nam odkupili vino, za katero smo se potili celo dolgo leto dan na dan, od zore do mraka. Zastonj! Le redkokrat pride kdo v našo pozabljeno vas. Že so začeli pritiskati upniki katerih žalibog ni malo, živila postajajo od dne do dne dražja, a vino, naš glavni pridelek, je še v kleteh denarja ni. Vzrok tega je dejstvo, da mi ne moremo prodati vina po tako nizki ceni, kakor na primer istrski kmetje, ker je med našim in njihovim razloček in ker ga oni tudi lažje pridelajo. To naše slabo gmotno stanje pa izko¬ riščata dva gospoda, ki bi rada pomnožila svoj kapital na naše stroške, dve pijavki, ki sta se zarila v naše telo in srkata našo kri. 'To sta tržaški rodoljub , ravnatelj tr¬ žaške hranilnice in 'posojilnice predsednik tžaškega trgovskega izobraževalnega društva gospod Ulčakar in kriški trgovec z jestvi¬ nami gospod Gustinčič, ki je prišel pred nekaj leti kot berač v našo vas, a premore sedaj več kakor deset kmetov skupaj. Ta dva gospoda sta namreč nakupila istrskega vina po 20 K, ga pripeljala v klet gosp. Gustinčiča in ga sedaj prodajata po 28 K, dobro vedoč, da mi damo le težko naše vino pod 40 K. Seveda segajo trgovci raje po tem ceneni vinu, kvaliteta je seveda zadnja stvar, naše vino pa ostaja v kleteh in mi — molčimo in trpimo. Naši kmetje, ki ne vidijo dva koraka pred seboj, kujejo še vedno rodoljubni pijavki v zvezde, kupujejo še vedno Ulčakarjeve žigice, zahajajo še vedno v Gustinčičevo prodajalno, mesto da bi se — mislim tiste ki imajo kak pristranski zaslužek — vpisali v delavsko zadrugo, ki se ustanovi v kratkem pri nas, ter šli združeni z delavci v boj zoper skupnega sovražnika — kapital. Ne! Raje poslušajo neko nezmotljivo člo- veče, ki jim odsvetuje to iz prižnice. Tužna nam majka ! AVUG kmet. C4oriški liberalci so pred ožjimi volitvami za deželni zbor prosili socialne demokrate za volilno pomoč zoper klerikalce. Takrat ni hotel velik del socialističnih de¬ lavcev ničesar slišati o taki podpori in po¬ vedalo se je odposlancu liberalcev, dr. Treotu, da ni mogoče podpirati stranke, ki kandidira nazadnjaka, kakršen je dr. Gre¬ gorin iz Trsta, ki stoji na vodilnem mestu krumirske narodne organizacije. Takrat je dr. Treo, da bi ložje pridobil za liberalce socialistične glasove, izjavil, da goriška narodno-napredna stranka nima kaj opraviti S krumirsko narodno organizacijo. Socialisti so jih pri ožjih volitvah podpirali in tako so zmagali. Sedaj so volitve minule, a go- riški liberalci — podpirajo z vso močjo «narodno organizacijo* proti socialistom, „Soča"‘ dela zanjo v vsaki številki reklamo, To je nauk, koliko je vredna beseda libe¬ ralcev. « Preden bo petelin trikrat zapel, me boš zatajil;* to velja za liberalce. Okrajna bolniška blagajna v Trstu. — Število bolnikov ostalo od NIN. tedna (od 3. maja do 9. maja) je 1170. Novih bolnikov, ki dobivajo sub¬ vencije v NN. tednu t. j. od 10. do’,16. maja je 576. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 563. Odpadlo je tedaj 9114 dni subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1123 od katerih zdra¬ vijo specijalisti 318 bolnikov in sicer 116 radi spolnih in kožnih bolezni 169 bolnikov je pa v bolnišnici. Od 1. januvarja pa do 9. maja je bilo naznanjenih 12.234 novih bolnikov, od¬ padlo jih je pa 12.293t.j. 166.798 dni bolezni. Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 14 in 6 članov je umrlo. Od prvega januvarja pa do 9. maja šteje bolniška blagajna 208 porodov in 154 slučajev smrti. Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v preteče¬ nem tednu 17.131'26 K. Od prvega januvarja pa do 1 6. maja se plačalo 382.068‘21 K podpor. IViiriiiuiiilova brošura. Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost* izide tekom tekočega meseca. Sedaj že opo¬ zarjamo čitatelje na to interesantno delo, ki bo prav mnogo razbistrilo po Slovenskem. Delo prof. AVahriminda je jako lepo pisano, poljudno in na podlagi neovrženih dejstev. (škod zveze državnik uslužbcit- cev na Primorskem se vrši v nedeljo Kn |igo štev. OŠ iz knjižnice N. 1>. O. je našel naš sodrug v prosti luki in jo prinesel v naše uredništvo, kjer je na razpolago. Uredništvo je odprto od 10. ure zjutraj pa do pop. in od 3 pa do 7 ure zvečer. DOPISI. GORIŠKO. Iren. Javni shod priredi tuk. kra¬ jevna""organizacija v nedeljo dne 24. t. m. ob 3 V 2 uri popoldne v prostorih Mihe Faganela. Govoril bo sodr... dr. TI. Tama. Dnevni red: Industria in delavstvo. Krajevna organizacija priredi v ne¬ deljo dne 24. t. m. po shodu veselico s plesom in šaljivo pošto, prosto zabavo itd. Dobravlje. Javen ljudski shod priredi krajna organizacija Skrilje-Dobravlje nedeljo 28. t. m. v Dobravljah v prostorih pri Tononu. Govoril bo sodr. dr. Tuma o predmetu : Lastnina in socialnodemokratična stranka. Javili shod je priredila pri nas agrarna stranka v nedeljo 17.' t. m. pri Tononu. Shoda se je udeležilo veliko število tudi naših sodrugov. Govoril je gospod Mrmolja iz Vrtojbe. Priznati moramo daje bil napram socialni demokraciji precej prijazen. Rekel je da je sam demokrat. Navzoči so mu pritrdili vedoč, da drugega sploh ne more biti. Povedal je tudi, da agrarna stranka na Goriškem ni kapitalistična, ali vele- agrarna, ker ima poslance posestnike. Tudi mi nismo trdili nikdar, da je stranka ka¬ pitalistična, če ima tudi nekaj kapitalistov v svojih vrstah, ali pa, če ima poslance veleposestnike. Toda delo agrarne stranke se nagiblje bolj kapitalističnemu nego pro¬ letarskemu stremljenju. Tega ni mogel in tudi ne bo mogel tajiti gospod Mermolja. Ne vemo iz kakega namena, toda baje ne iz prijaznosti do socialne demokracije, se je dotaknil tudi osemurnega delavnega časa. Najbrž je hotel gospod Mermolja po¬ kazati s tem, da jo socialna demokracija nasprotna interesom kmetijstva ko hoče organizirati tudi kmetsko delavstvo in pri¬ dobiti tudi istemu osemurni delavni čas. Toda Mrmolji se takrat ni posrečilo do¬ kazati, da bi bilo tako stremljenje delav¬ stva nasprotno malim kmetovalcem. Gospod Mrmolja je povedal, da neorganizirano de¬ lavstvo dela še vedno po 12 do 14 ur na dan. Organizirano pa ne. S tem je pa dal socialni demokraciji samo dobro spričevalo njenega delovanja v korist delavstva. Toda hotel je reci kmetom: Ne dovolite, da bi se vaše delavstvo tudi organiziralo. No, v enem prihodnjih člankov, hočemo dokazati tudi gospodu Mermolji, da tako stremljenje delavstva ni škodljivo marveč koristno malemu kmetu, ki je itak že sam delavec. O vsem drugem kar je govoril gospod Mrmolja, pa ni vredno se spuščati v po¬ lemiko. Naše mnenje o agrarnem vprašanju smo že večkrat povedali in imeli bomo priliko govoriti o tem še veliko. Toliko za danes. Siabrežina. Zaupni shod, ki ga je sklicala ondotna krajevna organizacija v nedeljo 17. t. m. ob 3Vs popoldne, je iz¬ borno uspel. Sodrugi so pozdravili v prvič v svoji sredi dr .ja Henrika Tumo, ki je v kratkih potezah označil stališče socijalno- demokratične stranke v razmerju z drugimi strankami v deželi in ki je ovrgel glavne očitke, posebno, da sc smatra stranko kot delavsko stranko sovražno vsem drugim stanovom, da se jo smatra kot protinarodno in protiversko. S svojim dunajskim pro¬ gramom leta 1901 in brnskim programom leta 1904 je stranka precizirala svoje sta¬ lišče in le nepoznanjc socialnodemokratičnega programa posebno od strani liberalne in klerikalne inteligence daje vzrok napadanju na stranko. Res je, da je socijalnodemo- kratična stranka delavska stranka zaradi toga, ker se je iz zavesti delavstva poro¬ dila socijalnodemokratična ideja, in preci¬ zirala znanstveno po učenjaku Marxu in praktično izvedla po odvetniku Lassalle. Delavci so bili prva četa socijalnodemo- kKitične stranke, in do konečne zmage, tudi delavstvo ostane jedro socijalnodemo- kratične armade. Spoznanje tega privede ravno inteligente in je privedlo tudi go¬ vornika v socijalnodcmokratično stranko. Svojo revolucionarno moč pa kaže delav¬ stvo v pravilno izvedeni organizaciji. Zaradi tega je treba organizacijo na Goriškem iz¬ vesti nemudoma in to tembolj, ker je na Goriškem eden najugodejših položajev za socijalnodcmokratično stranko na Slo¬ venskem. Nato je zaupni shod izvolil odbor 6 čla¬ nov, ter jih obenem pooblastil, da izberejo iz svoje srede zaupnika za okrajno orga¬ nizacijo v Gorici. Po zaupnem shodu se je razgovarjalo o odnošajih v Nabrežini in okolici ter se je povdarjalo, da je socialno¬ demokratična ideja že precej našla pot med prosto kmečko ljudstvo. Povdarjala se je tudi zanimiva okolnost, da so bili pri zad¬ njih državnozborskih volitvah najboljši agi¬ tatorji po dolenjem Krasu zaupniki soci- jalnodemokratične stranke in da je največ po njihovem vplivu zmagala napredna stranka proti klerikalni, — okolnost, kidajo upanja, da se krepko organizirana socijalno¬ demokratična stranka na Goriškem pač ne bo dajala več zlorabljati drugim strankam in da v bodoče nastopi samostojno. Izvoljeni odborniki so: Josip Marica, Fran Caharija, Rugiero Cidin, (kamnoseki). Josip Prijatelj, Anton Mozetič, Peter Rojec (železničarji). Zdravnik dr. Svoboda in njegovo ravnanje. Pri nas imamo zdravnika, ki se imenuje Svoboda. Ta gospod zdravnik je nastavljen pri tukajšnji bolniški blagajni. Toda to kar počenja z bolniki, ki imajo zraven drugih nesreč tudi to, da se morajo zdraviti pri njem, je vredno najstrožje ob¬ sodbe. Naravnost barbarično pa postopa z ubogimi Črnogorci in Hrvati ki delajo v Sesljani pri tvrdki Facanoni in Gorijup. Gospod doktor mora biti pač zelo nervo¬ zen človek, kar baje ne odgovarja poslu zdravnika. Za bolnike bolniške blagajne ima določene tri ure in sicer od 9 do 12 dopoldne. Toda gorje onemu, ki pride v teh urah k njemu po zdravniške pomoči. Zdravila pa da vsakemu bolniku zil 5 vili. na dan. Naj se zgodi katera si bodi nes¬ reča popoldne, naj si bodo tudi delavci v smrtni nevarnosti, doktor Svoboda se ne gane iz svojega mesta. Tudi se delavci sami ne obrnejo več do njega in sicer prvič, ker vedo da je trud zamanj, drugič pa zato, ker če tudi pride več škoduje nego koristi. Tako čakajo popoldne pone¬ srečeni delavci do 9. ure drugega dne kjer so pa zopet slabo, da ne rečemo nečloveško postreženi. Dosedaj je stanoval ta gospod zdravnik v hiši tuk. bolniške blagajne, sedaj pa se je preselil na postajo, samo zato, da ga delavci ne bodo „nadlegovali ‘. Tudi s svojimi privatnimi klijenti ravna ta gospod v ravno tako kakor z drugimi delavci. Če mu je kdo dolžan 2 (dve) kroni, pa ga že noče več zdraviti. One reveže pa ki nimajo gmotnih sredstev in niso člani bolniške blagajne pa sploh ne mara zdraviti. Tako se zgodi da ostanejo tuk. ubogi kmetje brez vsake zdravniške pomoči tudi v zelo nevarnih slučajih. In vendar ima ta zdravnik plačo od tuk. občine! Njegova dolžnost bi bila priti na pomoč revežem vsikdar, toda gospod Svoboda se zmeni za te revne bolnike ravno toliko kakor za lanski sneg. Tudi bi moral gospod zdravnik pregle- davati mrliče in klavno živino. Toda niti tega ne izvrši. V nabrežinski klavnici se kolje živino, ki je zdravnik niti videl ni. Pripeti se večkrat da zakoljejo take krave ali vole, ki od bolezni ne morejo stati več na nogah. Klavnica sama pa je podobna več umazanemu stranišču nego klavnici. Tu se kolje krave ki imajo še tele v sebi. Ko se kravo zakolje se vrže tele na gnoj in je potem psi vlačijo po vaških ulicah. Kakšno meso je pa tako? Kje je liigijena, kje zdravje. Toda kljub temu se nihče ne gane, kako bi bile razmere v tem oziru popolnoma zdrave. Za 5 vin. zdravila in krožnik juhe takega mesa, je bolj pri¬ pravno da uniči bolnika ne pa da ga ga ozdravi. Zakaj pa ima potem on svojo plačo od tuk. občine in od bolniške blagajne? Morda ne zato da pušča umazanim špekulantom ubijati nezdravo klavno živino in poditi od sebe delavce in reveže, ki prihajajo k njemu po zdravniško pomoč. ljudstvo ga plača, in njegova dolžnost je napraviti svojo zdravniško dolžnost napram njim, ki ne pridejo prosjačiti ampak zahtevati. Gospod doktor naj ne misli nikar da daje zdravniško podporo revežem in čla¬ nom bolniške blagajne iz velikodušnosti. Plačan je i za prve i za druge, kakor je tudi plačan, da pazi da se bo prodajalo v Nabrežini dobro in zdravo ne pa gnjilo in zdravju škodljivo meso. DELAVSKI LIST Upamo, da bo ta naš opomin nekoliko razvedril možgane gosp. Svobodi in ga ozdravil njegove nervoznosti in sovraštva do revežev, ki so v skrajni sili prisiljeni nadlegovati njegovo komoditeto. Ce to ne bo pomagalo, bomo pa začeli z drugim orožjem. ISTRA. Pulj. Javni ljudski shod priredi jugoslov. soc. dem. stranka v Pulju v so¬ boto dne 23. t. m. ob 8V2 uri zvečer na kostanj evskem griču (Monte Castanier) v gostilni Bastijančič. Dnevni red; Meščanski poslanci v parlamentu. Sodrugi so napro- šeni, da se vdeleže tega shoda v velikem številu a da agitirajo zanj tudi med dru¬ gimi svojimi tovariši. Slovanska socialistična mladina v Pulju priredi v nedeljo dne 31. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu prostorov Arco Romano s sledečim dnevnim redom: I. koncert, II. šaljiva tombola, III. šaljiva pošta, IV. ples in domača zabava. Vstop¬ nina za možke 30 za ženske pa 20 vin. Začetek ob 6 uri popoldne. Ples prične ob 11. in traja do ene ure zjutraj. Cisti dobiček je namenjen delavskemu izobraževalnemu društvu v Pulju. K obilni udeležbi vabi Odbor. Deželno konferenco jugoslov. soc. dem. stranke v Istri sklicuje podpisani na ne¬ deljo dne 21. junija t. 1. v prostorih Arco Romano v Pulju, s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo.) 2.) Prihodnje deželnozborske volitve v Istri in naša stranka. 3.) Organi¬ zacija in taktika. 4.) Raznoterosti. Sodruge in organizacije, ki mislijo udeležiti se te konference prosimo, da nam to naznanijo. Konferenca je zelo važna. Vsa pisma in naznanila naj se blagovoli poslati na naslov Jos. Petejan, Pulj Arco Romano. Politični odbor deželne organizacije jugoslov. soc. dem. stranke v Istri. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISKARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. Mesesnel Antonio priporoča svojo <<0STILJ<0 — za — rojansko cerkvijo. —*•«>**-• — 5 = VINA IZVRSTNA. == Mrzla in gorka jedila vedno na zazpolago. -* -i - Postrežba točna. Cene zmerne. Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja -- Družinske zabave. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem prevzel vodstvo društvene krčme = v Sv. umili pri TRSTU = v kateri se toči najboljša vina. Kuhinja domača. CENE ZMERNE. Za obilni obisk se priporoča Ivan Košuta, voditelj. VELIKI Kinematograf RECLAME i ulic ir mr n ulica Barriera vecchia štev. 36 0Q tik kavarne „Reclame“ □ [■] d*" Najboljši in najlepši v Trstu. "IN® eostun* „Casa m Popolo" (Zadružna delavska gostilna) Trst , til. S. Lazzaro in ni. S. Cattei ina Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodruffov. uiicniizo BELLINI št 13 (blizu Gerkve Sv. Antona novega) Telefon št 1402-140S Novo pogrebno društvo Na razpolago ima nove in bogate pogrebne vozove. = VELIKA ZBIRKA SVEČ —= Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne. VODSTO. — Edina tovarna pohištva v Trstu = ul. della Tesa št. 46. ALEXANDER LEVI MINZI Zaloga. Piazza Rosario št. 1. Cene znu x rn e. 3S3 Predstave vsak dan od 5 do lO ure zvečer. Ob nedeljah od lO do 12 dopoldne in od 3 do 11 popoldne. V sredah in sobotah od 2 do 5 popoldne šolske predstave. VSAKO SREDO in SOBOTO NOV PROGRAM. —3*- Med predstavami svira ORKESTER sestavljen iz profesorjev Verdijevega gledišča. Vstopnina: I razred 40 vin. II razred 20 vin. Otroci izpod 10. leta plačajo polovico. Vojaki plačajo v II razredu lO vin. S Podpirajte edino Slovansko knjigarno in papirnico osipaGorenj ca^Tr st, ul. Vatdmv<^4^ I » \t; v\ I -- TRST. Ulica Acquedotto št. 6. — Velika zbirka igrač, okraskov, parf u- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. ANTON CILCH TRST - Ulica Fonderia št. 12. zalogi uMi Uatalinsi i« Mih vil ^ Maršale, Vermuth, i. t. d. ^ ji II - Napitnina je odpravljena. — Velika zbirka političnih in leposlovnih revij — ~ in časnikov v vseh jezikih.