Obzor Zdr N 2000; 34: 201-7 201 INFORMIRANOST MATER O NARAVNI IN UMETNI PREHRANI TER DELOVANJE LA LECHE LEAGUE INTERNATIONAL KNOWLEDGE OF MOTHERS ABOUT NATURAL AND SUBSTITUTE FEEDING AND ACTIVITIES OF LA LECHE LEAGUE INTERNATIONAL Manca Pajnič, Silvestra Hoyer UDKlUDC 613.287.1/.5:37477 DESKRIPTORS: dojenček prehran;; dojenje; umetna prehrana; matere; zdravstvena vzgoja Izvleček - Članek predstavlja raziskavo, narejeno leta 1998, v katero je bilo zajetih trideset naključno izbranih mater, ki so imele otroke, stare med šestim in dvanajsiim mesecem. Cilja sta bila ugotoviti, v kolikšni meri so matere informirane o naravni in umetni prehrani ter ali proizvajalci nadomestnega mleka le-to propagirajo prek sistema zdravstva. V članku je predstavljena svetovno največja nevladna organizacija, La Leche League 1nternationa,, ki si že štirideset let prizadeva za večjo promocijo in uveljavitev dojenja. Rezultati so pokazali, da matere največ informacij s področja dojenja in umetne prehrane dobijo v šoli za starše ter s prebiranjem literature, premalo pa v porodnišni.i. Zdravstveni delavci matere spodbujajo pri dojenju, premalo pa jim pri samem dojenju pomagajo. Nobena mati ni dobila reklame ali poceni izdelkov nadomestne prehrane od zdravstvenhh delavcev, so jih pa dobile od različnih drugih posrednikov. Uvod Ena izmed značilnosti sesalcev (mammalia), kamor sistematika živalstva uvršča tudi človeka, je, da mladiči sesajo materino mleko. Dojenje je najnaravnejši način prehraneevanja za novorojenčke in dojenčk.. Materino mleko je za otroka najboljaa hrana, saj po svoji sestavi natanko ustreza otrokovim naravnim potrebam, zato ima prednosti pred vsemi drugimi (Klun,1992). Prve dni materine prsi izločajo kolostrum, ki je bogat s protitelesi in z vitamnom A, vsebuje rastni dejavnik ter mnogo levkocitov, obenem pa zaradi lastnih encimov deluje odvajalno. Materino mleko je sterilno, lahko prebavljivo, vsebuje zaščitne in hranilne snovi v optimalnem razmerju, ki omogočajo otroku normalen telesni razvoj. V primerjavi s kravjim mlekom vsebuje materino mleko več laktoze, manj mineralov in beljakovin, približno enak odstotek maščob, le daje v materinem mleku več ne- DESCRIPTOR:: infant nutrition; breastfeeding; bottle feeding; mothers; health education Abstract - The article presenss the research work carried out in 1998 and covering 30 randomly selected mothers with children between six and 12 months of age. The aims were to find out about the awareness ofmothers about the knowledge ofmothers about natural and substitute FEEDING, and to find out whether the producess of artificial food propagaee their products through health system. The article presenss the world greatest non-governmental organization La Leche League 1nternaiionll which has been endeavoring for 30 years for greater promotion and advancement of breast feeding. Data showed that mothers get most information on breastfeeding and artificial nutrition in parents school and through reading, but not enough in materntty hospital. Health workers do encourage mothers to breastfeed but their help is not sujficien.. None of the mothers received any propaganaa material of cheap producss of substitute food from health workers but they received them from different other agents. nasičenih maščobnhh kislin. Materino mleko vsebuje dovolj vode, tako da izključno dojen otrok ne potrebuje dodatne tekočine, razen izjemoma v medicinsko in-diciranih primerih. Meriii so namreč koncentriranost urina pri dojenčkhh in ugotovili, daje pri izkjučno dojenih otrocih ostala koncentracija v mejah normaee tudi v vročem vremenu (Successful Breastfeeding, 1991). Dojenje, te1esni dotik, zadovoljstvo in ljubezen obeh staršev pozitivno vplivajo na otrokov duševni razvoj. Če hoče odrasii in postaii neodvisen, mora imeti otrok osnovno zaupane,, ki prihaja iz občutka ugodja in varnosti. Tako pomemboo ugodje in varnost pa dojenček najlažje dobi ob dojenju, ker traja dovolj dolgo, ob tem čuti toplo kožo, se naveže na osebo, ki jo hitro prepozna po vonju, glasu in kretnjah. Dojke (mamm)) imajo pri dojenju pomemboo vlogo, saj predstavljajo edinstveno vez med materjo in otrokom. Prav ta stik, to dotikanee kože, prehajanee telesne toplote je tako Manca Pajnič, dipl. m. S., Ke - SPS Kirurška klinika, Operacijski blok dr. Silvestra Hoyer, univ. dipl. ped., vms, Visoka šola za zdravstvo, Univerza v Ljubljani Članek ee nastal na podlagi diplomske naloge na Visoki šoli za zdravstvo, Univerza v Ljubljani 202 ObzorZdrN2000;34 pomembno za razvoj občutka varnosti pri otroku (Kancler, 1988). Dojenje je koristno tudi za doječo mater, saj se pri izključnem dojenju zaščiti pred ponovno zanositvijo, zmanjšuje tveganje za nastanek raka na dojkah in ova-rijih, dojenje tudi vpliva na hitrejše krčenje maternice. Doječa mati ne potrebuje ne časa ne denarja za pripravo hrane. Konjajeva (1985) navaja, da pri človeku uspešnost dojenja ni odvisna samo od anatomskih in hormonskih dejavnikov ter nagonskega vedenja, temveč je materino čustvovanje 1ahko odločilni dejavnik spodbude a1i zavore laktacije. Pomanjkanje samozavesti, premajhna spodbuda oko1ja, že strah, da mleka ni dovolj, kar je pogost pojav pri prvorodkah, ovirajo mlečnost zaradi pomanjkanja izločanja oksitocina in zavore refleksa izcejanja mleka. Dojenje in umetna prehrana Vsi avtorji v novejšem času priporočajo izključno dojenje do četrtega oziroma še bolje do šestega meseca otrokove starosti. Priporočila temeljijo na deklaraciji Innocenti, ki je bila sprejeta leta 1990 v Italiji na skupnem srečanju UNICEFA in SZO (Hoyer, 1997). Pri izključno dojenih otrocih je opaziti bistveno manjšo zbolevnost zaradi respiratornih obolenj, obolenj sečil, bakteriemij, dermatitisa, nevrodermitisa, otitisa, rahi-tisa, astme, gastrointestinalih okužb, diareje (Riordan, Auerbach, 1993) in alergij, kot pri otrocih, ki so hranjeni z nadomestno hrano. Telesna teža dojenih otrok enakomerneje narašča inje opaziti manj podhranjenih ali prehranjenih. Prav tako je pri dojenih otrocih manjša incidenca rakavih obolenj, celiakije in diabetesa, dojeni otroci pa imajo tudi višji inteligenčni količnik. V knjigi Successful Breastfeeding (1991) navajajo, da ni nobenih pravi1 o pogostosti in trajanju dojenja. Zato matere ne smejo biti v skrbeh, če se njihov otrok želi dojiti pogosteje ali pa v daljših časovnih presledkih. Tudi trajanje enega podoja ni tako zelo časovno omejeno. Podoj je odvisen od pravilne pristavitve otroka, otrokove že1je po hranjenju in potovanja samega mleka od alveol prek duktusov do mlečnih sinusov. Prvi podoj naj bo čimprej po porodu, saj je takrat otrokov sesalni refleks najmočnejši, hkrati pa je dojenje najboljši stimulans za nastajanje mleka. Pri podaljševanju časa od poroda do prvega podoja pride tudi do zakasnitve v peristaltiki, kar pa povečuje verjetnost pojava zlatenice pri novorojencu. Najpomembnejši dokument na področju dojenja je Protecting, promoting and supporting breastfeeding, ki sta ga izdali SZO in UNICEF leta 1989 in od takrat naprej si obe organizaciji intenzivno prizadevata za večjo uveljavitev in promocijo dojenja. V tem dokumentu je prvič predstavljenih deset korakov do uspešnega dojenja, ki so osnova za vse nadaljnje dokumente na področju ohranjanja, spodbujevanja in podpiranja dojenja. Leta 1991 SZO in UNICEF v Ankari sprožita iniciativo za novorojencem prijazno porodni- šnico (Baby-Friendly Hospital lnitiative). Pri pridobitvi takšnega naziva veljajo stroga merila, temelječa na desetih korakih do uspešnega dojenja. V juniju 1998 je ta naziv, kot prvi v Sloveniji, uspelo pridobiti ljubljanski porodnišnici, kmalu za njo tudi celjski. Do danes je že pet slovenskih porodnišnic pridobilo ta naziv, tri pa so v postopku. Deset korakov do uspešnega dojenja Vsak porodniški oddelek bo poskrbel za nas1ednje: 1. imel bo napisana navodila o dojenju, s katerim so seznanjeni vsi zdravstveni delavci; 2. izšolal bo zdravstvene delavce o postopkih, kako uresničevati ta navodila; 3. poučil bo vse nosečnice o prednostih dojenja in pravilnih postopkih; 4. pomagal bo materam pričeti z dojenjem v prvih tridesetih minutah po porodu; 5. pokazal bo materam, kako dojiti in kako obdržati mleko tudi takrat, ko morajo biti ločene od svojih novorojencev; 6. novorojencem ne bo dajal druge hrane ali tekočin, razen če ni potrebno drugače iz medicinskih razlogov; 7. uveljavil bo »rooming-in«, ki omogoča skupno bivanje matere in otroka vseh 24 ur dnevno; 8. spodbujal bo dojenje na zahtevo novorojenca; 9. ne bo dajal dudk in stekleničk dojenim otrokom; 10. pospeševal bo ustanavljanje skupin za podporo dojenja in k njim po odpustu iz porodnišnice napotil matere. Deseti korak k uspešnem dojenju in predstavitev La Leche League !nternational Zadnji, deseti korak k uspešnem dojenju se glasi: »Podpirajte ustanavljanje skupin za podporo dojenja in tja napotite matere ob odpustu iz porodnišnice«. Podporne skupine za pomoč materam pri dojenju so zelo dobrodošle, saj dobijo matere pomoč in informacije takrat, ko jih najbolj potrebujejo in ko niso več pod zdravstvenim nadzorom. Tega, da bi matere zaradi vsakdanjih težav in vprašanj doma prenehale z dojenjem, se zdravstveni delavci najbolj bojijo, zato si podporne skupine zaslužijo vso pohvalo in podporo. V Združenih državah Amerike je bila leta 1956 ustanovljena nevladna organizacija La Leche League, ki verjame, daje doječi materi v veliko pomoč in oporo pri dojenju lahko druga mati. Ime organizacije izvira iz spomenika v St. Augustinu na Floridi v ZDA, kjer piše: »Nuestra Senora de la Leche y Buen Parto« , kar lahko prevedemo kot: »Naša gospa o srečnem porodu in obilici mleka«. La Leche v španščini pomeni mleko in se izgovarja kot »la lej-čej« (Our Lady of Happy Delivery and Plentiful Milk). Ob ustanovitvi La Leche League se v javnosti beseda dojenje ni uporabljala. Tako je španska beseda po- Pajnič M, Hoyer S. Informiranost mater o naravni in umetni prehrani ter delovanje La Leehe League International 203 stala sinonim za srečanja La Leche League in njihove objave v časopisih. Danes lahko brez zadržkov govorimo o dojenju, ime La Leche League pa je pravzaprav postalo oznaka za pomoč in izobraževanje pri dojenju po eelem svetu. Razširitev organizacije po svetu je vzrok, da v letu 1964 imenu organizacije dodajo še besedo international, saj so takrat že imeli podružnice v Kanadi, Mehiki in Novi Zelandiji. Istega leta v Chi-cagu pripravijo prvo mednarodno konferenco La Leche League lnternational (v nadaljevanju LLLI). LLLI postane medijsko zanimiva leta 1971, ko na 4. mednarodni konferenci v Chicagu spregovori mo-naška princesa Grace Kely. V naslednjih letih beležijo porast dojenja, LLLI pa postaja vse bolj aktivna in zastopana. Tako prisostvuje na skupnem srečanju SZO in UNICEFA v Ženevi v Švici, kjer govorijo o prehrani dojenčkov in otrok. Leta 1981 LLLI dobi pridruženo članstvo pri UNICEFU. Leta 1982 se vodilni pri LLLI povežejo z brazilskim UNICEFOM in razvijejo projekt, v katerem revne matere izučijo, da postanejo svetovalke dojenja in da se formirajo v podporne skupine mati-mater.. V letu 1989 LLLI v ZDA odpre posebno telefonsko linijo za matere, ki ne obiskujejo skupin La Leche League in potrebujejo kakršnekoli informacije. V istem letu LLLI ustanovi Center for Breastfeeding lnformation, ki je v svetovnem merilu največji zbirni center za znanstvene raziskave s področja dojenja, saj njihovo delo obsega približno 12.000 znanstveno raziskovalnih člankov iz 1300 strokovnih revij. LLLI se pridruži ostalim organizacijam in posameznikom pri ustanovitvi Svetovnega združenaa za dojenje (WorldAlliance for Breastfeeding Action, v nadaljevanju WABA), ki predstavlja mrežo za varovanje, spodbujanje in promocijo dojenja. WABA leta 1992 sponzorira prvi svetovni teden dojenja, na katerem govorijo o novorojencem prijaznih porodnišnicah, leta 1996 je bila tema tedna »Dojenje - naša skupna skrb«. Tudi slovenske matere so se organizirale in do danes so že tri izobražene in usposobljene za svetovalke po programu LLLI. Doba računalnikov se razvija in v letu 1995 LLLI dobi svoje strani na internetu (http://www.lalechele-ague.org). Najpomembnejša načela LLLI so podana v naslednjih izjavah: 1. Materinstvo prek dojenja poišče najbolj naravno in učinkovito pot pri razumevanju otrokovih potreb. 2. Mati in otrok morata biti skupaj že zgodaj, predvsem pa je pomembna pogostost dojenja, saj stik zagotavlja potrebno količina mleka. 3. V zgodnjih letih ima otrok močno potrebo, da je pri materi, kar je v osnovi potreba po hrani. 4. Materino mleko je najboljša hrana. 5. Za zdravega in donošenega otroka je materino mleko edina hrana, ki jo otrok potrebuje do približno šestega meseca starosti. 6. Dojenje se nadaljuje tudi, ko otrok mleka ne potrebuje več. 7. Aktivno sodelovanje matere pri porodu je v pomoč pri uspešnem začetku dojenja. 8. Dojenje je lepše, če ima mati podporo, ljubezen in pomoč otrokovega očeta. Očetov svojstven odnos je prav tako pomemben element otrokovega zgodnjega razvoja. 9. Prehrana naj bo čimbolj raznolika in uravnotežena in naj ima čimbolj nespremenjen videz. 10. Od rojstva naprej otroci potrebujejo ljubeče starše, saj se ta ljubezen odraža v njihovem vedenju. (http://www.lalecheleague.org/philosophy.html). LLLI vsako leto izda katalog, v katerem so predstavljene različne knjige, revije, avdio- in videokase-te, brošure in zloženke, darila, posterji, pripomočki, ki olajšajo dojenje, informacije o LLLI, material v drugih jezikih (v španščini, nemščini, francoščini, italijanščini, japonščini, ruščini in v indonezijskem jeziku) ter strokovna literatura. Največji poudarek daje ravno knjigam, nekatere od njih sami izdajo. Posegajo na najrazličnejša področja v okviru poroda, dojenja ter najpogostejših težav, vprašanj in dvomov v zvezi z dojenjem, starševstvom, prehrano, prostim časom, vzgojo in samospoštovanjem. Ena izmed strokovnih knjig, namenjena svetovalkam za dojenje, ki jo je izdala LLLI, se imenuje The breastfeeding answer book (Mohracher, Stock, 1997). Knjigo so prvič izdali leta 1991, nato pa je bila leta 1997 ponatisnjena. Knjiga je razdeljena na 24 poglavij, vsako od teh pa še na posamezna podpoglavja. Primeri nekaterih poglavij: Izbrizgavanje in shranjevanje materinega mleka; Dojenje in zaposlitev; Dojenček s posebnimi potrebami - Downov sindrom, ga-laktozemija, bolezni srca, zajčja ustnica, cistična fi-broza, nevrološke bolezni; Dojenje, ko jihje več: dvojčki, trojčki ali več; Ponovna laktacija in dojenje posvojenega otroka; Nosečnost in hkrati dojenje. Raziskava Cilj raziskave je bilo ugotavljanje informiranosti mater o naravni in nadomestni prehrani. Skušali smo odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Koliko časa matere dojijo in kateri so najpogostejši vzroki za prenehanje? 2. Kje so dobile največ informacij o dojenju in o nadomestni prehrani? 3. Kako pogosto prebirajo literaturo in katero? 4. V kolikšni meri zdravstveni delavci in drugi ljudje spodbujajo dojenje? 5. Kakšne so njihove izkušnje z dojenjem? 6. Kaj je za mater največja motivacija za dojenje? 7. Koliko informacij so matere dobile v porodnišnici? 8. Kako pogosto so otroci že v porodnišnici dobili dodatke tekočine in dudo? 204 Obzor Zdr N 2000; 34 9. Koliko mater je po prihodu domov dodajalo tekočine in kako? 10. Katere vrste mleka so uvedle v otrokovo prehrano in kdaj? 11. Kdo jim je najpogosteje svetoval pri uvedbi mleka? 12. Kje in v kakšni meri so matere najpogosteje dobile informacije o nadomestni prehrani? 13. Koliko mater je dobilo vzorce otroške hrane zastonj ali po znižani ceni ali kot nagrado? Vzorec anketiranih oseb V raziskavo je bilo naključno izbranih in vključenih trideset mater, ki so imele otroke stare med šest in dvanajst mesecev. Matere so bile iz širšega območja Ljubljane. Anketni vprašalnik je sestavljalo 29 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, ki so bila razdeljena v štiri sklope. Rezultati in razprava Matere so bile stare od 22 do 33 let, otroci pa od šest do dvanajst mesecev. Več kot 50 % mater je imelo višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, le ena osnovnošolsko izobrazbo, nobena izmed anketiranih mater pa ni imela univerzitetne izobrazbe. Tri četrtine mater je živelo v mestnem bivanjskem okolju, kar pomeni, da jim po porodu ni treba opravljati težkih fizičnih del. 70 % anketiranih mater je bilo prvorodke, 20 % jih je bilo drugorodk in 10 % tretjerodk. Matere, ki so rodile drugič, so prvega otroka dojile od enega meseca pa do osmih, v povprečju pet mesecev in pol. Trajanje dojenja in najpogostejši vzroki za prenehanje dojenja 60 % mater je v času anketiranja še vedno dojilo, ostalih 40 % pa je v povprečju dojilo tri mesece in pol. Pri teh, ki so z dojenjem prenehale, je bil najkrajši čas dojenja tri dni, najdaljši pa sedem mesecev. Seveda pa pri vseh dojenje še ni bilo zaključeno. Najpogostejši vzroki za prenehanje dojenja: 1. Mati ni imela več mleka (41,6%). 2. Zdravstveni razlog (25 %). 3. Otrok ni več maral dojenja (25 %). 4. Ena mati pa je menila, da dojenje ni več potrebno (otrok je bil takrat star sedem mesecev in mu je mati začela dajati Aptamil 2) (8,4 %). Kje so matere dobile informacije o dojenju in umetni prehrani in koliko? Rezultati kažejo, da so matere največ informacij o dojenju dobile v šoli za starše in s prebiranjem strokovne literature. Najmanj informacij glede dojenja pa so deležne v dispanzerju za žene ter v porodnišnici. Graf 1. Vir informacij o do}en}u. DŽ - dispanzer za žene; PS - patronažna služb;; ŠS -šola za starše; Porod - porodnišnica; sor. - sorodniki in prijatelji; lit. - prebiranje strokovne literature. Dobra informiranost mater mora biti zagotovljena že v času nosečnosti, še bolje pa v času načrtovanja družine ter najkasneje po porodu. Glede informiranosti staršev o prednostih naravne prehrane ter vloge zdravstvenih delavcev na področju zdravstvene vzgoje je bil že leta 1981 sprejet dokument lnternational code of marketing of breast mi/k substitutes (Hoyer, 1997). Tudi dokument iz leta 1989, Protecting, promoting and supporting breast-feeding, katerega osnovaje deset stopnic do uspešnega dojenja poudarja prednosti dojenja in poziva porodnišnice, da z upoštevanjem le-tega ne samo pridobijo naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, ampak skušajo na svoj način prispevati k večji popularizaciji dojenja ter tako dvigniti število doječih mater in podaljšati povprečno trajanje dojenja. Tab. 1. Vir informacij o umetnem mleku in drugih živilih. DA- NE- DA- NE- mleko mleko drogo drogo Prijatelji, sorodniki 10 20 24 6 Prodajalec v lekarni 5 25 4 26 Mediji 1 29 7 23 Prebiranje literature 16 14 19 11 Zdravstveni delavci 18 12 18 12 Propaganda tovarn 3 27 5 25 Tabela prikazuje, kje so matere dobile informacije o nadomestni prehrani glede mleka in ostalih živil. O umetnem mleku jim informacije najpogosteje posredujejo zdravstveni delavci (šola za starše), dobijo pa jo tudi s prebiranjem strokovne literature ter od prijateljev in sorodnikov. Problem pri slednjem načinu pridobivanja informacij pa je, da so informacije pogosto nepreverjene in zastarele. V današnjem času ravno to prehajanje zastarelih informacij, kijih posredujejo starejše generacije, predstavlja poseben problem, saj večkrat dojenju niso ravno naklonjene. Kar se tiče drugih nadomestnih živil pa so jim v največjo pomoč prijatelji in sorodniki, nekaj manj pa strokovna literatura in zdravstveni delavci. Zelo malo informacij o nadomestni prehrani matere dobijo od prodajalcev v lekarni, iz medijev ter iz tovarniških propagandnih programov. PajnÍč M, Hoyer S. Informiranost mater o naravnÍ Ín umetnÍ prehranÍ ter delovanje La Leche League InternatÍonal 205 Najbolj brana literatura v času nosečnosii oziroma po porodu Revije je prebiraoo 50 % mater, najbojj brane pa so bile Zdravje, Moj malček in Mama, berejo pa še revije Otrok in družina, Viva, Jana in Naša žena. Veliko pogosteje (v 90 %) matere prebiraoo knjige, in sicer sta najbojj brani knjigi Nega matere in otroka ter Otrok od rojstva do šole. Posamezne pa navajajo še Nosečnost in porod, Prakiični nasveii za starše, Prehrana zdravega in bolnega dojenčka, Otroški leksikon, Radi jemo, Naš otrok, Moj otrok, Prehrana za dojenčk,, Prva tri leta otrokovega življenja ter Kaj mora ženska vedeii o sebi. Matere so sicer navajaee tudi novejšo literaturo (Fenwick, 1993; Leach, 1991), vendar smo ob pregledu le-te ugotovi,i, da na področju dojenja podaja premalo informacij. Spodbujanje dojenja Največ spodbuaanja pri dojenju so bile matere deležne s strani domačih, patronažne medicinske sestre in porodnišnice. Najmanj so se za dojenje zavzemali v otroških dispanzerjih. Ni zanemarljiv podatek, da 26,7 % ljudi iz okolja ne spodbuaa dojenja, še bolj pa preseneča, da ta odstotek v porodnišnici doseže skoraj 17 %. Delnih spodbud ee bilo med 13 in 30 %. Spodbuda pri dojenju 73t3 \ 56 7 53 3 50 0 --- 53 3 1 ¦«a. 30,0 A. 30 0 1 Mil--' r ¦JJLha okolje domači OD Patr.ms Porod m delno i ne Vida Graf 2. Vir spodbud za dojenje. Okolje - ljudje in okolje; OD - otroški dispanzer; Porod. - porodnišnica; Patr. ms - patronažna medicinska sestra. lzkušnje Z dojenjem 86,7 % mater je imelo z dojenjem dobre izkušne.. Kot odgovoee na vprašanee »Zakaj so imele z dojenjem dobre izkušnee?« najpogosteje (38,5 %) navedejo: zaradi zdravja otroka, enostavnosti (30,8 %) ter medsebojne povezanosti. Navajaoo še: praktičnost, cenenos,, higieničnost, najboljši način prehran,, je dobro za oba, saj sta medsebojno povezan,, otrok rad sesajee zadovoljen, s tem se povečuee otrokova odpornost, mati uživa, je spontana in mirna. 10 % jih ima z dojenjem slabe izkušnee zaradi vdr-tih bradavic, ker otrok ni hotel sesati in ker je imela mati na začetku zastojno vnetje dojk, kasneje je dojenje potekalo brez težav. Ena od mater se ni mogla opredeliti, ker je skušala dojiti tri dni, ker pa ni imela mleka, je z dojenjem prenehala. Motivacija za dojenje Graf 3. Kaj materam predstavjja največjo motivacijo za dojenje. Materam je največaa motivacija za dojenje zdravje otroka, saj je tako odgovorilo 67 % mater, pol manj jih pri dojenju motivira psihofizični kontak,, in le 3 % mater motivira enostavnost te prehran.. V kateri porodnišnici so matere rodile in ali so tam dobile dovolj informacij o dojenju? Vse anketirane matere so rodile v ljubljanski porodnišnici, rezultati o dobljenih informacijah so v grafu 4. Informacije o dojenju v porodnišnici ni" - 37 dovolj 33% I ' I premalo 30 % Graf 4. lnformacije o dojenju v porodnišni.i. Razvidno je, v kolikšni meri so bile matere deležne informacij o dojenju v porodnišni.i. Tretjina mater je trdila, da niso dobila nobenih informacij, tretjina jih je odgovorila, da so dobile premalo informacij, le tretjina pa je dobila dovolj informacij o dojenju. Kljub temu bi moraii zdravstveni delavci vedeii in posredovati vsaj nekaj osnovnih napotkov glede pri-stavljanja, ki večini mater na začetku predstavlja največji problem. Položaj, v katerem bo mati dojila, je odvisen od vsake posameznice, v porodnišnici pa se 206 ObzorZdrN2000;34 priporoča dojenje leže, saj se meni, daje mati še utrujena. Kako pogosto so otroci v porodnišnici dobili dodatke tekočine in dudo za pomirttev? V času izvajanja ankete se je porodnišnica Ljubljana šele začela seznanjati z iniciativo za novorojencem prijazno porodnišnico, zato ni presenetljivo, daje 74 % otrok bilo deležnih dodatkov tekočine, in sicer največ čaja in umetnega mleka. Duda je bila v porodnišnici uporabljena devetkrat. Štirikrat so otroci dobili dudo za pomiritev, ker so jokali, trikrat za to, ker je otrok rad sesal, v enem primeru pa, ker so mislili, daje lačen in še v enem za pomiritev med pripravo na foto-terapijo. Ostalih 56,7 % otrok pa je dudo odklanjalo. Pomoč medicinskih sester pri dojenju Pomoč medicinskih sester pri dojenju včasih ^------- 37% /T ^K Ha ne 23% Graf 5. Kako pogosto so bile matere deležne pomoči medicinskih sester pri dojenju. Rezultati kažejo, daje bilo 40 % mater deležnih pomoči s strani medicinskih sester, 23 % jih je dobilo pomoč včasih, ostale pa niso bile deležne nikakršne pomoči. Od teh 37 % so bile v večini prvorodke. Vedeti moramo, da porodnišnica še ni izpolnjevala pogojev zaBFH. Koliko otrok je bilo takoj po prihodu iz porodnišnice deležnih dodatkov tekočine V prvem mesecu je bilo izključno dojenih 30 % (9) otrok. Pet jih je bilo izključno dojenih do tretjega oziroma petega meseca, ti že v porodnišnici niso dobili dodatkov tekočin, če pa so jih že, so jih otroci sami odklanjali. Ostali štirje otroci so bili sicer v porodnišnici deležni dodatkov tekočine, po prihodu domov pa so bili izključno dojeni, eden samo do treh tednov, ostali pa do četrtega oziroma petega meseca. Ostalih 70 % pa so bili takoj po prihodu iz porodnišnice že deležni dodatkov tekočine in/ali mleka. 76 % jih je dodatke dobivalo po dudi, ostali pa po žlički. Vzroke za dodajanje matere razlagajo takole: žeja, krči, vročina zaradi poletja, mati ima premalo mleka; po nasvetu patronažne medicinske sestre; zaradi fiziološke zlatenice, premalo mleka; otrokov jok. Včasih se matere ne zavedajo resnosti problema dodajanja tekočin otrokom po dudi namesto po žlički, zato je verjetno odstotek teh mater še vedno tako visok. Pri Hoyerjevi (1996) je tekočine po žlički dodajalo 34,8 % mater, v tej anketi pa le 24 % mater. Tehnika dojenja je za otroka različna od tehnike sesanja po dudi. Pri dojenju se mora dojenček prisesati na celoten kolobar in ne samo na bradavico, nakar ritmično stiska dlesni, da izbrizga mleko. Pri sesanju po dudi pa mora otrok ustvariti vakuum in mleko priteče, če pa ima duda preveliko luknjico, mu bo mleko kar samo teklo in otrok ga mora samo pogoltniti. Sesanje po dudi je za otroka tehnično manj naporno, zato imajo dojenčki, ki sesajo po dudi, težave pri razlikovanju med dojenjem in sesanjem. Prav zaradi teh razlik materam priporočamo, da dodajajo otroku tekočino po žlički. Vrste mleka, ki so bile uvedene v otrokovo prehrano Matere so uporabljale zelo različne vrste mleka. Najpogosteje so segale po Aptamilu 1 z milupanom. Matere se še vedno zelo pogosto odločajo za alpsko mleko in v istem številu tudi za Pikomi!. Nekatere so uporabljale mleko v prahu, nekaj pa se jih je odločilo za sveže kravje mleko. Matere v manjšem številu uporabljajo še Milomil, Aptami12, mleko z 1,4 % maščobami, kozje mleko, Bebimil ter Hipp. Matere so začele z dodajanjem drugega mleka v povprečju pri treh mesecih in pol (106 dni). Najprej je otrok dobil dodatno mleko že prvi dan, najkasneje pa pri osmih mesecih. Devet mater pa z dodajanjem mleka še ni pričelo. Matere se v večini primerov same odločijo za adaptirano mleko, ko pričnejo uvajati dodatek mleka; le-to je tudi najbolj priporočljivo. Glede na priporočila (Ho-yer, 1996) se matere preveč pogosto odločajo za alpsko mleko, sveže kravje mleko ter navadno mleko. Od teh, ki so že uvedle umetno mleko v otrokovo prehrano, jim v 43 % glede uvedbe ni svetoval nihče. Ostale so nekaj nasvetov dobile od patronažne medicinske sestre, otroškega dispanzerja, v šoli za starše, v lekarni, od mame, od medicinske sestre v porodnišnici ter od prijateljice. Koliko mater je dobilo vzorce otroške hrane in na kakšen način Sedem mater je bilo deležnih različnih vzorcev otroške hrane. Petkrat so dobile vzorce otroške hrane zastonj, dvakrat po znižani ceni in dvakrat kot nagrado ob nakupu. Najpogosteje so dobivale Hippove sadne kaše in čaje (šestkrat), dvakrat so dobile Frutek in v enem primeru Čokolešnik. Načini pridobitve pa so naslednji: Zastonj: V štirih primerih so matere iz revij izrezale »oglase«, nato pa so od proizvajalca - uvoznika izdelkov Hipp Pajnič M, Hoyer S. Informiranost mater o naravni in umetni prehrani ter delovanje La Leche League International 207 dobile zastonj sadne kaše in čaje; ena od mater je čaje proizvajalca Hipp dobila od prodajalca v trgovini z otroško opremo. Po znižani ceni: Čokolešnik v trgovini po nasvetu prodajalca. Kot nagrado, če so kupili kaj drugega za otroka: Obakrat je bilo to v trgovini z otroško opremo, ena je dobila Frutke, druga pa Hippove čaje. Presenetil nas je zadnji rezultat ankete, ki nam razkriva, da kljub prepovedi reklamiranja nadomestkov materinega mleka proizvajalci le-to še vedno počnejo. Reklamiranje nadomestkov materinega mleka je prepovedano predvsem zato, ker so reklame prikazovale zdrave in zadovoljne dojenčke, to pa je lahko matere zavedlo in so se brez posvetovanja odločale za nadomestila. Največkrat je reklame opaziti v revijah, pogosti pa so plakati tudi v zdravstvenih ustanovah. Ena izmed nalog novorojencem prijazne porodnišnice je tudi, da nikjer ne sme imeti takšnih reklamnih plakatov, od proizvajalcev tudi ne sme sprejeti ostalega, z logotipi potiskanega reklamnega materiala (svinčniki, papirnati blokci in podobno). Sklep Sklepamo lahko, ali da so zdravstveni delavci premalo informirani o prednostih in tehniki dojenja ali pa da matere ne prosijo za pomoč in nasvet. Glede na to, daje pet slovenskih porodnišnic že dobilo naziv novorojencem prijazna porodnišnica ter da se za ta naziv potegujejo tudi ostale, lahko upamo, da bo dojenje v naslednjih letih spet pridobilo na veljavi. LLLI ob pomoči UNICEFA in SZO veliko pripomore k porastu dojenja ter povečuje njegovo priljubljenost po celem svetu. Programi, ki se sedaj izvajajo, nas opozarjajo na problem v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih, ko dojenje v industrijskih deželah zaradi velike propagande umetne hrane ni bilo najbolj priljubljeno. V današnjem času pa je velik del promocije namenjen nerazvitemu tretjemu svetu, saj matere poučijo, da lahko z dojenjem zaščitijo tudi sebe pred prezgodnjo ponovno zanositvijo. V industrijsko razvitem svetuje največji problem dojenja, da matere nimajo več možnosti opazovanja ter da se nekatere še vedno sramujejo dojiti v javnosti in kar je najbolj hudo, nekatera literatura celo navaja prednosti uporabe stekleničke, ko je mati v javnosti (Benedik-Novak, 1997). Dojka paje zaradi seksualnega izražanja izgubila svoj prvotni namen. Literatura 1. Benedik-Novak M. Vse o dojenju. Domžale: Lunik, 1997. 2. Fenwick E. Nega matere in otroka. Ljubljan:: Založba Mladinska knjiga, 1993. 3. Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Ljubljan:: Tehniška založba Slovenije, 1994. 4. Hoyer S. Uspešno dojenje - dobro zdravje otrok in mater. Ljubljana: Slovenski odbor za UNICEF, 1996. 5. Hoyer S. Umetna prehrana dojenčkov - stanje v Sloveniji. Zdrav Var 1996; 35: 1-6. 6. Hoyer S. Pregled nekaterih dokumentov SZO in UNICEF, pomembnih za pospeševanje, spodbujanee in vzdrževaee dojenja. Zdrav Var 1997; 36: 60-3. 7. Hoyer S. Dojenje, tudi dejavnik varnega in srečnega materinstva. Zdrav Var 1998; 37: 102-5. 8. Hoyer S. Dojenje: učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1998. 9. Kancler K. Želim zdravega otroka: priročnik za slovenske starše. Maribo:: Obzorja, 1988: 176-215. 10. Klun H. Nosečnott in porod. Ljubljana: DZS, 1992: 207-14. 11. Konjajev Z. Spodbujanee dojenja. Zdrav Var 1985; 24: 5-9. 12. Konjajev Z. Dojenje - vir dojenčkove hrane, naravnega cepiva in sožitja. Zdrav Var 1985; 24: 11-8. 13. La Leche League International, http://wwwalalecheleague.org 14. Leach P. Otrok od rojstva do šole. Ljubljan:: založba DOMUS, 1991:51-66,125-38,202-9. 15. Mohrbachrr N, Stock J. The breastfeeding answer book. La Leche League International: Schaumburg, lllinois, 1997. 16. Peče H. Prehrana zdravega dojenčka. Ljubljan:: Pediatrična sekcija slovenskega zdravniškega združenja, 1993. 17. Proteciing, Promoiing and Supporiing Breast-feeding. The special Role ofMaternity Services. WHO: Geneva, 1989. 18. Riordan J, Auerbach KG. Breastfeeding and human lactation. Jones and Bartlett Publishers: Boston, London, 1993. 19. Successful Breastfeeding. Royal college of midwives: London 1991. DRAGA MEDICINSKA SESTRA ČE SEM ZDRAV, OB TERMINU ROJEN NOVOROJENČEK: 1. Prosim, ne dajaj mi nikakršnih dodatkov tekočin po steklenički. 2. Jem, ko se mi zahoče, ali na 2-3 ure, kar prej pride, jem podnevi in ponoči. 3. Ponoči lahko 4-5 ur spim, če sem čez dan že 8-krat jedel. 4. Mamica meni dovoli, da jem, kadar sam hočem. 5. Mamica me doji vsakič iz obeh dojk toliko časa, kot jaz hočem (mamica ne bo dobila ragad, če sem pravilno pristavljen). 6. Mamica me želi hraniti 8-12-krat na dan. 7. ZAHVALJUJEM SE TI, KER MI POMAGAŠ ZA DOBER ZAČETEK. Povzeto po knjigi Brea5tfeeding and human lactation (Riordan, Auerbach, 1993: 229).