Poštnin* r*!a5ana v gotovini
Maribor 'orrk 22. ma(a 1934
Stev. 114
Leto VIII. HftM
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
VrMtnlfitvo la uprava: Maribor, OobpoaKa ul. 11 / Taiafoa uraOnlttva 3440, uprava 2454 Uhaja razaa nadetja In praznikov vsat: dan ob 10. url / Valja maaetno prajaman v upravi aO po polti 10 Oln, doatavljan na dem 13 Oba / Oglasi pa cenika / Oglasa a jem* tu«* oglasni oddolek .Jutra" v L|ubt|»nl t PeStni dakouni redua It H 40®
JUTRA!
unirnaeianrara:	amv-.a-imrmman
Josip Kostanjevec
Zgodovinski prevrat v Bolgariji
Osvobojeni slovenski Maribor dobi danes na svojem mestnem pokopališču na Pobrežju prvi grob slovenskega leposlovca. Naša svobodna zemlja bo zagrnila zemeljske ostanke pisatelja Josipa Kost a n j e v c a. ki je na binkoštno nedeljo zjutraj dovršil pot svojega življenja in snovanja tam v tisti tihi hiši Ob železnici, kjer je stanoval zadnjih deset let. Za tiste letošnje binkoštne praznike, za katere se je že bolan nameraval podati v naše lepe Slovenske gorice, ki naj bi mu dale novih življenjskih moči za do-vršitev zasnovanih a nedovršenih »Spominov«, se je zares napotil iz Maribora, toda tja, odkoder ni več vrnitve. Naš Maribor bo poslej brez njega, imel pa bo njegov grob, ki bo spominjal nanj, kakor bodo spominjala tudi njegova mnogoštevilna leposlovna dela.
Rodna Vipava, polna solnca in cvetja, mu je bila dala na pot življenja dosti vedrine in neomajne vere, ki mu je pomagala prenašati vsa bremena usode. Dala pa mu je tudi fantazijo in ljubezen do u-metnosti, kateri je ostal zvest še vse do svoje smrti. Iz našega slovenskega podeželja, iz trgov in malih mest, je črpal svoje snovi in iz njih oblikoval čudovita življenja. Tako je zaključil v slovenskem slovstvu tisto delo, ki so ga započeli Levstik, Jurčič in Kersnik. Po njihovi smrti je bil skoraj edini nadaljevalec te literarne smeri in nenavadno plodovit. U°lga je vrsta črtic, povesti in novel, ki i‘h je zapustil. Sodeloval je skoraj pri vseh slovenskih leposlovnih in marsikaterih drugih listih. Še v zadnji dobi se je kdaj pa kdaj oglasil s svojimi krajšimi stvarmi, ki so Pa pričale, da njegove moči pešajo. Za njegovo 70-letnico, katero smo praznovali letos meseca marca, se. je pokrenila akcija za izdanje vsaj nje-1
govih izbranih del. če ne že zbranih. — Uresničitev te namere si je vedno želel, žal zaman, ni je učakal. Prepričani pa smo, da bo vsaj njegova smrt pospešila to delo. Takrat bo tudi nov: rod spoznal kdo je prav za prav bii Josip Kostanjevec.
Po ahasverskem križanju slovenske zemlje in ostale Jugoslavije, ga je po prevratu zanesla pot v Maribor, kjer je žive! kot staropokojeni vadniški učitelj. In ta Maribor je vzljubil z vsem svojim srcem, da mu je postal zares druga domovina. Dokler je mogel, je obiskoval našo lepo okolico, posebno pa je ljubil Pohorje in Slovenske gorice. Pozneje je hodil samo še po naših ulicah ter vzbujal pozornost s svojo prikupno starčevsko postavo. Lani v jeseni je pa onemogel in ni več mogel zapustiti stanovanja. Živel je tiho in vdano med svojimi zidovi, sanjal o svoji solnčni Vipavi, zelenem Pohorju, vinorodnih Slovenskih goricah ter uličnem vrvenju Maribora. Toda z vso ljubeznijo je še vedno zasledoval razvoj našega slovstva in se zanimal za vsak nov pojav. Klub književnikov v Mariboru mu je hotel prirediti za 70-letnico v mesecu marcu javno proslavo, toda njegovo zdravstveno stanje tega ni več dopuščalo. Usihal je polagoma in vsem je bilo očito, da so šteti tedni njegovega življenja. Pretekli teden ga je bolezen popolnoma priklenila na posteljo, in pričela se je agonija. Izgubil je zavest in zdravniki so mogli le še ugotoviti bližajočo se smrt. V nedeljo zjutraj, ko je vstajal nad Mariborom in Slovenskimi goricami mladi dan, je za vedno zaprl svoje trudne oči.
Z Josipom Kostanjevcem lega v grob naša stara, prav za prav najstarejša pisateljska garda, ki je pripravljala pot moderni, se ji pa pozneje, ko je zmagoslavno zavladala, ni mogla več pridružiti. Tako je ime Josipa Kostanjevca in njegovih nekoliko obledelo ob svitu novih. Vendar je delo njega in ostalih iz njegovega kroga eden organičnih delov razvoja naše kulture, zato ostane pomen njih in njihovega dela nezmanjšan. Pravo mesto pa bo tej dobi postavila šele literarno zgodovina ter nam ustvarila dokončno sliko s senčnimi in solnčnimi stranmi. Tako se poslavljamo danes od moža, ki bo nedvomno dobil trajno mesto v galeriji tvorcev našega slovstva in s tem naše kulture sploh. Bodi mu zato ohranjen trajen spomin med nami in bodi mu lahka naša zemlja, ki jo je ljubil vse življenje ter ji posvetil vse svoje umetniške sile! Slava Josipu Kostanjevcu! *
D r ži v n i udar „Zvena“ — Konec strankarske demokracije — Sporazum s sosedi — Razpust makedon-s vu očih - Odstop Vlkovega — Izjava Cankovega
SOFIJA, 22. maja. Skupina politične or ganizacije »Zveno«, za katero stoje re-
Zma^a Paragvajcev v Gran Chacu
ODLOČILNA BITKA. PARAGVAJCI PRODRLI ŽE 400 KILOMETROV DALEČ V BOLIVIJSKO OZEMLJE.
BUENOS AIRES, 22. maja.	Na pla-	živo,	jih	je	sprejela	poplava	krogel	iz
noti Gran Chaco se je te dni	končala	bolivijskih	strojnic,	ki	so	prve	vrste
odločilna bitka med Paragvajci in Bolivijci. V tej krvavi bitki so sicer zmagali Paragvajci, toda s takimi žrtvami, da je zelo dvomljivo, ali bodo lahko nadaljevali vojno. V puščavi so Paragvajci napredovali že tako daleč, da nimajo več zveze s svojim zaledjem. \ se je borilo okrog 80.000 mož, bruhalo je granate nad 300 topov in metalo bombe ogromno število letal. Paragvajci so se že neka! dni pripravljali na napad,	niso pa
opazili, da grade Bolivijci	skrivne
utrdbe. Ko so Paragvajci začeli ofefl-
Paragvajcev dobesedno pokosile. Po neprestanem napadanju in grmenju topov pa se je Paragvajcem končno le posrečilo, da so premagali Bolivijce in osvojili njihove postojanke. Doslej so se umaknili Bolivijci že 400 kilometrov. Po mnenju strokovnjakov bi nadaljnje zasledovanje Bolivijcev utegnilo biti katastrofalno za Paragvajce, ker se vedno bolj oddaljujejo od svojih utrdb in se morajo boriti z velikimi' težkočami pri prevozu vojakov, živeža in municije.
zervni častniki in skoraj vsi aktivni častniki razen neke skupine polkovnikov in generalov, je v sporazumu s kraljem Borisom izvedla državni udar, katerega je pripravljala že 6 mesecev. Neposredni povod je dalo to, da Mušanov zaradi raz prtij v strankah ni mogel sestaviti nove vlade. Tako je bila v soboto sestavljena sledeča vlada: predsednik Kimon Geor-gitev, bivši prometni minister, zunanji mi nister Bartolov, poslanik v Parizu; no-tranli in pravosodni minister Peter Mi-dilev, general v pokoju in predsednik organizacije rezervnih častnikov; finančni minister Peter Todorov, bivši minister; vojni minister general Peter Zlatev; prosvetni minister Janaki Milov, bivši minister; trgovinski in kmetijski minister Bo-jadžijev, bivši guverner Narodne banke; gradbeni in prometni minister Nikola Za-harijev. Nova vlada je takoj prevzela posle, suspendirala ustavo, uvedla cenzuro in razpustila sobranje.
Obenem s spremembo vlade so bile izvršene tudi- velike spremembe v vojski in državni upravi. Na vsa mesta, tudi županska, pridejo novi ljudje. Bolgarija, ki je bila doslej upravno razdeljena na manjša okrožja, bo razdeljena poslej le na sedem večjih pokrajin. Prav tako bo reorga nizirano tudi višje sodstvo. Parlament, ki bo nadomestil sedanje sobranje, bo štel le 100 poslancev, 75 imenovanih po kralju in 25 izbranih iz vsrt stanovskih in gospodarskih organizacij. Pozneje se bo pa uvedlo stanovsko zastopstvo po vzorcu Italije in Avstrije. Nova vlada je takoj od stavila tudi rimskega poslanika generala Vlkova, ki je bil znan kot eksponent ma-kedonstvujočih in velik italoiil. VJkov zapusti Rim, a se ne vrne domov, temveč odide v emigracijo v Nemčijo. Za posla-
nika v Parizu bo imenovan najbrže znani zemljedelec, bivši emigrant Kosta Todorov. Največji dogodek in akt nove vlade pa je razpust in zatrtje organizacije ma-kedonstvujočih.
Nova vlada bo reorganizirala vso državo in jo dvignila gospodarsko ter kulturno. V zunanji politiki bo sklenila sporazum z vsemi sosedi in izvedla zbiižanje z Jugoslavijo. Zadevna pogajanja se bodo zelo pospešila. Sklenjene bodo nenapadalne pogodbe in priznana bo sovjetska Rusija. Vlada je bila pri večini ljudstva simpatično sprejeta in mir se nikjer ni motil. Posebno so ji pa naklonjeni ze-niljedelci. Pristaši Cankovega, ki je kot fašist pripravljal pohod na Sofijo, a so ga člani »Zvena« prehiteli, so se razcepili, en del je za vlado, Cankov sam z najožjimi pa je nasproten. Cankov je priprav ljal revolucijo v zvezi z makedonstvujo-čimi in je hotel zlasti preprečiti sporazum z Jugoslavijo. Državni udar je zato velikega, zgodovinskega pomena.
SOFIJA, 22. maja. Bivši voditelj »De-mokratičeskega sgovora« Cankov objavlja danes v svojem listu izjavo, v kateri pravi, da je v soboto izvedeni državni udar dejstvo, katero je treba sprejeti. Nevzdržni dosedanji položaj je likvidiran. Bodoče dogodke je treba pričakovati s potrpljenjem in patriotizmom. Bivši ministrski predsednik Mušanov je pa danes bil pri svojem nasledniku Georgijevemu, kateremu je prijateljsko poročal o vseli tekočih zunanjepolitičnih zadevah. Sicer je v vsej državi mir. Le v Sofiji je hotela skupina komunistov demonstrirati proti novemu režimu, a jih je policija razgnala. Voditelji so bili aretirani, en demonstrant pa ranjen. Vlada je danes izdala tudi dekret, s katerim jemlje uradništvu vse premije in honorarje. Poslej bodo pre jemali vsi le plače.
Šahovski furnir v Budimpešti
L1LENTHAL PRVI, MARIBORČAN VASJA PIRC ZASEDEL DRUGO MESTO.
DR. VIDMAR OSMI.
BUDIMPEŠTA, 22. maja. Veliki mednarodni šahovski turnir v Budimpešti se je v nedeljo končal. V soboto so se odigra le vse viseče partije in je Flohr zmagal nad A. Steinerjem, Lilienthal nad L. Steinerjem, Pirc nad L. Steinerjem, A. Steiner pa nad Retyjem; partije Rety : Elis-kases, Thomas : Sterk in dr. Vidmar : Rety so se končale remis. V zadnjem kolu je Griinfeld premagal dr. Treybala, 'A'.
Steiner dr. Vidmarja, Pirc Thomasa, Eliskases L. Steinerja, Stahlberg Sterka, Havasi in Frydman ter Flohr in Tarta-kower sta rimizirala. Končni rezultati turnirja so naslednji: Lilienthal 11, Pirc
10	in pol, Flohr. Frydman 9, Stahlberg, Griinfeld, Eliskases 8 in pol, dr. Vidmar 7, Rety, L. Steiner, dr. Treybal 6 in pol. Tartakower, Havasi, L. Steiner 6, Sterk 5 in pol in Thomas 5 točk.
Ogromen požar v Chicagu
CHICAGO, 22. maja. V mestnem okraju, kjer so ogromni hlevi in klavnice, je Izbruhnil ogenj, ki se Je naglo razširil na tovarno. Ker je pihal močan veter, je bil ves okraj v veliki nevarnosti. Alarmirani gasilci so takoj stopili v akcijo, vendar niso mogli udušiti ognja. V mestu je nastala grozna panika in ie bil goreči del mesta popolnoma izoliran. Zgorela je velika tovarna mesnih izdelkov, velika klav niča, ogromni hlevi in v njih več sto glav živine. Ogenj je upepelil tudi veliki hotel, ki je stal v bližini in nadalje več stanovanjskih hiš. Škoda, ki jo je povzročil, znaša nad 20 milijonov dolarjev. Pri gašenju se je hudo ponesrečilo 24 gasilcev,
11	pa se jih je zastrupilo s plinom. Trije gasilci so se smrtno ponesrečili in so zgoreli. Hujše ranjenih je bilo tudi več
sto ljudi, ki so pomagali pri gašenju in reševalnih delih.
FRANCIJA IN RUSIJA.
ŽENEVA, 22. maja. Med Francijo in Rusijo se pripravlja defenzivna pogodba proti Nemčiji, ki bo podobna predvojni.
MACDONALD POTUJE V ŽENEVO.
LONDON, 22. maja. Macdonald se osebno udeleži seje razorožitvene konference v Ženevi.
JUSTIFIKACIJA VOHUNKE.
PARIZ, 22. maja. Po neki vesti, ki jo je objavil strassburški list »La Rč-publique« je bila izvršena nad gospo von Bergovo smrtna kazen. Bergovo je nedavno obsodilo berlinsko sodišče za zaščito države na smrt zaradi izdaje nekih skrivnosti nemškega vojnega letalstva Franciji.
Dnevne vesti
Pogreb Josipa Kostanjevca
V nedeljo zjutraj ob pol 6. url je umrl v svojem stanovanju, Ob železnici 6, pisatelj Josip Kostanjevec. Pogreb pokoj nika bo danes v torek 22. t. m. ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na mestno pokopaMšče na Pobrežiu. Pozivamo mariborske pevce, ki bodo ob tem času svobodni, da se zberejo pri mrtvašnici mestnega pokopališča. Obenem prosimo tudi naša kulturna bi druga društva, da se udeleže pogreba v čim večjem številu. Pokažimo, da znamo ceniti svoje zaslužne može!
Pesnik Oton Zupančič v Mariboru. O
binkošti h se je mudil v Mariboru naš pesnik g. Oton Zupančič. Bil je boter Dušanu Černiču, sinu mariborskega primarija g. dr. Černiča. Včeraj se je podal pesnik na povabilo pisatelja Miška Kranjca v 'Veliko Polano pri Dolnji Lendavi, da si ogleda Prekmurje in njegovo ljudstvo. Nedavno se je pa mudil v Mariboru tudi pesnik g. Alojzij Gradnik.
Letošnji birmanci. Kakor vsako leto je bilo tudi letos zelo živahno v mestu na binkoštno nedeljo dopoldne. V stolnici je lavantinski vladika birmal 1.189 birmancev.^ Med birmanci jih je bilo precej iz 0-koliških krajev.
Jubilej mariborske bolnišnice. Letos bo poteklo 5(i let. odkar je bila zgraiena mariborska bolnišnica in izročena svojemu namenu.
Nov grob. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl v starosti 21 let podnarednik kraljeve ladje »Hvar« g. Andrej Marinič. Pogreb bo jutri v sredo ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Bodi mu lahka zemlja domača, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
Smrt v deročih valovih Drave. Zgodaj se je letos pričela kopalna sezona, ki je tudi že zahtevala smrtno žrtev. Včeraj dopoldne sta čolnarila na Dravi privatni uradnik Erih Zezulka in njegov tovariš 23-letni pekovski pomočnik Alfred Gajser. V Kaferjevem kopališču sta se najprej kopala, nato pa odrinila s svojim čolnom proti Mariborskemu otoku. Ker sta že bila otrujena od napornega veslanja, sta pristala na drugi strani obale v bližini studenškega kopališča. Tam je ves razgret skočil pekovski pomočnik Gajičr v vodo. Nekaj časa je mirno plaval, nato pa se je začel naenkrat potapljati. Voda je tam precej globoka, vendar mu je Zezulka takoj priskočil na pomoč. Gajser se je krčevito oprijel svojega tovariša in pri čei se -je boj na življenje in smrt. Ves trrd Zezulkc, da bi ga rešil, je pa bil zaman. Le z največjo težavo se je posrečilo Zezulki, da sc je rešil iz krčevitega objema svojega tovariša, ki je izginil pod vodo. Pri reševanju se je Zezulka tudi močno porezal na nogi in mu je midil pr-vo pomoč zdravnik g. dr. Sekala. Pokorni pekovski pomočnik Gajser je bi! priden mladenič in tudi dober plavalec. Ker ie razgret stopil v vodo. ga je najbrže prijel krc. kar je bilo za njega usodno.
Poroke. Te dni so se v Mariboru poročili. lože Pospcli, posestnikov sin in Ivanka Divjakova; Anton Šmigovc, viničar in delavka Marija Kurbusova; Stanko Pirš, kolarski mojster in zasebnica Ivanka Simončičeva: Franc Trachschnei-der, ključavničar in šivilja Marija Klamp-ferjcva; France Rižnar, brivski pomočnik in Jožica Koprvčeva; Franc Koren, delavec državnih cleznic in Antonija Mač-kovškova; Amon Lobnik, trgovski pomočnik in Julfiia Strucova; Franc Sivka, železniški ttelavec in Venceslava Černetova; Jože I voršak, usnjarski delavec in delavka Al >ina Vaudova; Jože Stu-denčnik, pas.rski pomočnik in Ivanka Graslova; Jal-r>b Koželj, delavec in Marija Udnočev! ter Jože Tenko, mizarski pomočnik in ivilja Zofka Lubanjškova. Mnogo sreče
Huda nesreča. Na tezenskem tovornem kolodvoru ss je pripetila na binkoštno nedeljo popoUlne huda nesreča. Kakor že večkrat, sc- se tudi tokrat igrali otroci pri starih vagonih in jih premikali sem in tja.
Po nesrečnem naključju je padel na tiru lOletni Iv-hi Visočnik in prišel z levo nogo pod tolo vagona. Kolo je dedku zdrobilo no.co v gležnju. Nezavestnega so poklicali reševalci prepeljali v mariborsko Mnišnico.
Ustanovni občni zbor društva »Absolventov državnih trgovskih šol« dravske banovine, pododbor Maribor, bo dne 23. tt&Uu oh. 20- uri. v. palači OUZD.
SREČKE ZA ni. RAZRED 28. kola državne razredne loterije so prispele in jih igralci lahko zamenjajo v upravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ul. štev. 1!.
Sreča se je nasmehnila pri tomboli po-brežkega Sokolskega društva, ki je bila na Trgu svobode na binkoštno nedeljo vdovi Antoniji Vilčevi iz Studencev, ki je zadela prvo tombolo 3.000 Din. Drugo tombolo je dobila delavka Alojzija Hrast-nikova, in sicer 1.500 Din. Moško kolo je zadel prevžitkar Martin Popič iz Studen-cev. fotoaparat učenec meščanske šole Janez Vidovič, stensko uro delavec Ivan Fabjan, kuhinjsko posodo ključavničarski vajenec Anton Zupančič, 3 in3 drv tkalka Marija Rakuševa iz Studencev, vrečo moke delavec Ivan Krecina s Pobrežja, lep plašč pa Ivana Knakova, zasebnica iz Maribora.
Brivski pomočniki in nedeljski počitek.
Brivski pomočniki se že dolgo bore za obvezen nedeljski počitek. Tudi pretežen del brivskih mojstrov je večkrat zahteval, naj se nedeljski počitek uzakoni. Na zadnjem letnem občnem zborm je Združenje brivcev in lasničarjev v Mariboru sklenilo, da morajo biti vsi brivski in lasnicarjfci lokali v Mariboru in 5 km v okolico ob nedeljah zaprti z motivacijo, da je tudi okolica sestavni del mesta. Vendar pa ta sklep občnega zbora ni všeč nekaterim brivskim mojstrom, ki menijo, da so brivski pomočniki in pomočnice navadni stroji in da lahko delajo noč in dan. Prav ti mojstri so proti sklepu združenja pričeli akcijo. Ker pripravlja banska uprava novo uredbo giede odpiranja in zapiranja trgovinskih in obrtniških lokalov v naši banovini, je | pričakovati, da bo sprejela sklep in zah-I tevo Združenja brivskih iti lasničarskih 1 mojstrov ter njih pomočnikov in pomočnic in da bo predpisala ter uzakonila nedeljski počitek.
Zborovanje trgovskih pomočnikov. Pre
teklo soboto je imel mariborski pomočniški zbor svoj letošnji redni občni zbOr v dvoran; pri »Zamorcu«. Občni zbor jc vodil predsednik društva trgovskih na-stavljencev g. Vrisk. Udeležilo se ga ie lepo število trgovskih pomočnikov, navzoči pa so bili tudi zastopniki trgovskega združenja, predsednik g. Ferdo Pintar in podpredsednik g. Miloš Oset tef zastopnik mestne občine obrtni referent g. dr. Senekovič. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je tudi stan trgovskih nastavljencev v težkem položaju in si je odbor z vsemi močmi prizadeval zboljšati sedanji položaj, zlasti brezposelnih. Na dnevnem redu je bil nadalje referat o novi banovinski obratovalni uredbi. Zborujoči trgovski pomočniki so stavili nekatere protipredloge in jih bodo poslali merodajnim činiteljem v obliki posebne resolucije. Pr: volitvah sta bili predlagani dve listi, in jc bila izvoljena lista s predsednikom g. Vriskom.
Jadranski teden. Združenje trgovcev je Ptejelo od Jadranske straže v Mariboru obvestilo, da se bo vršil od 21. maja do 3. junija v Mariboru »Jadranski teden« z raznimi prireditvami. Da tudi trgovstvo podkrepi veliki pomen te prireditve, sc 0-brača uprava združenja na trgovstvo s. prošnjo, da uredi v navedenem tednu svoje izložbe po možnosti v pomorskem smislu. V ta namen dobe trgovci na razpolago slike pokrovitelja Jadranske straže Nj. Vis. prestolonaslednika. Združenje tudi priporoča svojim članom, da uporabljajo v tem tednu za svojo korespondenco kolke, ki jih je založila Jadranska st ra ža po 5, 1, 0.50 in 0-25 Din, katerih donos se steka v sklad za gradnjo Mlad. doma ob Jacjranu. Slike prestolonaslednika in kolki st dobe v pisarni Jadranske straže v Gregorčičevi ulici 26, telefon 29-70. — Uprava »druženja trgovcev,
Čebelarska proslava v Ljubljani. Silo-
venski čebelarji so proslavili v nedeljo in ponedeljek 200 letnico prvega utemeljitelja znanstvenega čebelarstva, Slovenca Antona Janše. Svečanosti v Ljubljani in na Breznici na Gorenjskem so se udeležili poleg mnogoštevilnih slovenskih čebelarjev tudi zastopniki čebelarskih društev iz ostale Jugoslavije in zastopniki centralnih ter lokalnih oblastev. Pismeno ali brzojavno so pozdravili slavnost čebelarji iz mnogih evropskih držav. Slavnostno zborovanje v spomin 200 letnice Janševega roisrtva je bilo v nedeljo dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Vodil ga je predsednik zve ze slovenskih čebelarskih društev g. prof. Verbič. Med drugim je omenil, da je pri nas organiziranih okoli 12.000 čebelarjev. Popoldne je bil občni zbor društva, v ponedeljek so se pa čebelarji odpeljali na Gorenjsko, kjer so na župnišču na Breznici, rojstni vasi Antona Janše, odkrili ve likemu in svetovnoznanemu čebelarju spo minsko ploščo. Obenem je bilo sklenjeno, da bo letos koncem avgusta v Beogradu velik vseslovanski čebelarski kongres.
Olepševalno društvo v Studencih obvešča svoje člane, da ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 24. maja ob pol 19. uri v občinski pisarni. Odbor.
Statistika zavarovalnega gibanja delavcev in nameščencev v marcu. V marcu je bilo zavarovanih pri okrožnih uradih SUZORja 523.070 delavcev in nameščencev. V primeri s februarjem je na-rastlo število zavarovanih delavcev in nameščencev za 28.019, v primeri z lanskim marcem pa za 26.504. Največji absolutni porast izkazuje OUZD v Zagrebu, in sicer 3937, OUZD v Banjaluki 3647, v Ljubljani 3312, v Tuzli 3166, in v Osjeku 2843. Nazadovalo je število zavarovancev samo na področju OUZD v Skopliu za 3677, in v Dubrovniku za 715. Od privatno društvenih bolniških blagajn izkazuje zagrebški Merkur 607 zavarovancev manj. druge blagajne pa izkazujejo porast. Celokupna zavarovana mezda je ostala skoro neizpremenjena in je znašala 292.5 milijonov dinarjev.
XIV. velesejem v Ljubljani bo od 30. maja do 10. junija. Na železnici je dovoljen 50% popust na podlagi posebne železniške izkaznice, ki se dobi pri vseh postajnih blagajnah za Din 5. Naj nikdo ne zamudi ogledati si te velike pestre pri icditve. Veliko število domačih in tujih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, perutnine in kuncev, fotografskih potrebščin itd. Permanentne legitimacije se' dobe pri »Putniku«, denarnih zavodih, županstvih, župnih uradih po Din 2, razlika Din 18 pa sc potem doplača pri sejemski blagajni ob prvem obiskti velesejma.
Rat1io Ljubljana. Spored za sredo 23. t. m. Oh 12.15: pol ure reprodukcije Beethovnovih kompozicij; 12.45: poročila; 13:- čas, reproducirani koncert orkestra ^balalajk; 18; komorna glasba, radijski kvintet; 18.30: predavanje o verstvih, predava Fran Terseglav; 19: radijski orkester; 19.30: literarna ura: knjižni pregled; 20: Beethovnov simfonični koncert, izvaja radijski orkester; 20.30: vokalni koncert Roberta Primožiča s spremljeva-njehi radio-orkestra; 21.15: klavirski kon cert C mol. izvaja Božena Miihova s spremi je vanjem radio-orkestra; 22: čas, poročila', lahka glasba na ploščah.
Službeni list Dravske banovine objavlja v letošnji 40 štev. uredbo o organizaciji poštne telegrafsko-telefonske službe in razne objave o pobiranju občinskih tro Šarin v letošnjem letu.
Grajski kino. Danes v torek zadnji dan »Rivali zraka«. Seijzacionelni velefilm o zračni plovbi z brezmotornimi letali. V sredo se začne krasen film »Demonska žena« z najlepšo igralko Amerike v glavni vlogi.
Kino Union. Do vključno srede veseli vojaški film Sramežljiva nevesta z Lucijo Englischevo in Pavlom Hdrbigerjem. Sledi najnovejši film Dol|y Haasovc Noči velemesta«.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Joselove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olaj-ša pot hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni u-čeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstrarisko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Jose* fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Šahovski turnir za prvenstvo Msribo. ra. V nedeljo dopoldne sta se odigrali dve partiji iz III. kola, in sicer med Stupanom in Lešnikom ter med dr. Lipajem in Kukovcem. Zanimanje kibicev je bilo zlasti posvečeno partiji med Stupanom in Lešnikom. iStupan je otvoril damsko in prešel v Collejev sistem, njegov nasprotnik pa je že pri otvoritvi provociral riskati-ten napad na kraljevo krilo ter spravi! Stupana v zadrego. Partija je nato prešla v končnico, kjer je Lešnik s precizno igro porazil nasprotnika. Dr. Lipaj in Kukovec sta igrala indijsko obrambo. Po .K), potezi sta igro prekinila in ima dr. Lipaj kmeta več. V soboto se je igrala tud: prekinjena partija med Lešnikom in Ostankom. Pri nadaljevanju je Lešnik igral zelo spretno in ustvaril dva prosta kmeta, dočim ima Ostanek kvaliteto. — Partija je bila v 60. potezi vnovič prekinjena. Tretje kolo se bo odigralo jutri, v sredo 23. tm. ob 20*. v kavarni »Central«. Stanje: Lešnik 2 (1), Kramer 2, dr. Lipaj, Kukovec 1 in pol (1), Stupan, Fišer, Sila, Lobkov, Lukež 1.
Dva požara. Letošnji binkoštni prazniki niso minili brez požarnih nesreč. V Studencih pri Mariboru se je ponovno poiavila zločinska roka. ki je zanetila 0-genj v gospodarskem poslopju posestnika Senekoviča v ulici Ob obrežju. Poslopje je bilo namah v plamenih in so domači le z največjo težavo rešili 3 svinje, med tem ko do kravjega hleva niso mogli, ker se je vsula pred vrata goreča slama. Ko so prihiteli na pomoč gasilci iz Studencev, so se pod poveljstvom Alojzija Pregla takoj lotili dela. Napeljati so morali okrog 700 m cevi in rešili so 2 kravi iz hleva, ki pa sta bili tako ožgani, da so ju morali zaklati. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz delavnic državnih železnic, Maribora in Pobrežja. Škoda, ki jo je povzročil ogenj, znaša okoli 70.000' Din. —■ Okrog pol 11. ure pa je izbruhni! požar v gospodarskem poslopju posestnice Roze Babičeve. V poslopju je bilo okrog 40 stotov sena in slame, ki se je namah vnela. Domači so še pravočasno rešili vsaj živino. Na kraj požara so prihiteli domači gasilci in gasilci iz Razvanja, Bohove,
, Studencev, Pobrežja in Maribora. Škoda I je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino.
Posebne legitimacije za obiskovalce raznih prireditev v državi. Železniško ministrstvo ie izdalo za obiskovalce raznih prireditev, kakor velesejmov, kongresov itd., za katere je dovoljena zni* Žana vožnja, posebne legitimacije, na podlagi katerih se morejo kupiti vozne karte po znižani ceni. Železniška uprava je izdala za vsako vrsto znižanih voženj posebne legitimacije in sicer: zelene barve za 50% znižano vožnjo samo za povratek, rumene za 50% znižano vožnjo v obe smeri in legitimacije rožnate barve za 75% znižano vožnjo. Te legitimacije, se prodajajo po Din 5. Prodajati se smejo samo onim potnikom, ki jim je v. da na vozila karta in samo za obisk onih prireditev, za katere je dovolilo prometu'-' ministrstvo znižano vožnjo.
Uporaba znaka Rdečega križa. Glasom čl. 27 zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, 2. odst., se more uporaba tega zaščitenega znaka dovoljevati tudi pomožnim postajam, ki izključno brezplačno dajejo pomoč ranjencem in bolnikom. To dovoljenje daje samo izvrševalni odbor društva Rdečega križa v Beogradu. Vse one inštitucije, katere uporabljajo znak Rdečega križa (gasilna in reševalna društva i. j.) •Naj zaprosijo za predmetna dovoljenja Potom Dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. I>avi ob 7. uri .ie kazal toplomer 19.4 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jc znašala 11.9 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 743.1; relativna vlaga 70; vreme je jasno in liho; vremenska napoved napovedni1' sjprenmvtiv© vreme.
V M a r 1 S-« r'ii,
'dne 32. V. 1934,
'sraaRrananaHi
Mariborski »Večern!k« 'Jutri
Stran '3.
Nova avstrijska ustava
in Koroški Slovenci
Dne .30. aprila tega leta je uradni list avstrijske republike objavil besedilo nove ustave, ki jo »v imenu Boga Vsemogočnega, ki je izvor vsega prava, dobiva avstrijski narod za svojo krščansko, nem Ško zvezno državo r.a stanovski podla-2i«. Naše časopisje je o tej klero-fašistič-ni ustavi, ki jo je avstrijsko časopisje z velikim pompom razkričalo v svet, obširno poročalo.
Mi se v notranjo ureditev sosedne republike ne spuščamo in nas tudi na tem mestu prav malo zanima, v čigavem ime nu si bo odslej avstrijsko ljudstvo kovalo svojo usodo. Ne moremo pa mirno mimo onih določb nove ustave, ki živo zadevajo tudi naše interese, v kolikor se nanašajo na položaj naše bedne manjšine na Koroškem. Avstrijsko časopisje je pomen nove ustave s te strani še Posebno poudarilo, ko je s svojim tipičnim besednim žongliranjem in zavijanjem svetu dokazovalo, da stopa Avstrija s svojo novo ustavo v vrsto onih redkih evropskih držav, ki so manjšinsko zaščito sankcionirale ustavnim potom in tako svojim manjšinam zagotovile »absolutno pravičnost«.
V božjem imenu, gospodje, to pa ne!
V tem pogledu nas samo hvala avstrijskega časopisja pač ne more preslepiti. Preblizu so nam še dogodki zadnjih dni... Še preden je stopila nova ustava v veljavo, so nam koroške oblasti s prepovedjo slovenskih prireditev že pokazale, da bodo striktno izvajale določbe iz 2. poglavja nove ustave, ki jim dovoljuje, da smejo prepovedati prireditve, ki so v nasprotju z »javnim redom, mirom int varnostjo«. Imitacija fašističnih metod je tudi v tem pogledu popolna. Pa tudi še nismo pozabili, da je zastopnikom naše manjšine g. Dollfuss na Dunaju zaprl vrata, medtem ko jih je v Beljaku na propagandnem shodu še pridno vabil v »domovinsko zvezo«.
Gospodje, tako naivni pa še nismo, da ^ _ nasedali vašemu samozavestnemu vP*tiu in hvali o »absolutni pravičnosti« nove ustave napram manjšinam!
V Čem pa obstoji ta pravičnost?
V zaključnem poglavju nove avstrijske ustave, čisto v kot potisnjena, za 13. poglavjem o prehodnih določbah, stoji kot uboga Pepelka ona famozna »manjšinska« norma, ki je vzbudila bujno fantazijo avstrijskega časopisja o »absolutni etični pravičnosti« novega ustavnega sistema v Avstriji. In kaj prav za prav pravj ta norma? Da veljajo odslej manjšinske določbe senžermenske mirovne Pogodbe kot »ustavni zakoni« avstrijske zvezne države. Nič manj in nič več'-
Pa bo rekel kdo: kaj r.i to že dovolj? javice na^ rojakov na Koroškem so odslej vendar zajamčene v najvišjem državnem zakonu.
. ^?,.res Je- Toda ml vemo. da je bila vstr}ja meddržavno vezana na za-
1920 ko°fh manjSitl še izza ,6-
’ ;Je st°P>la v veljavo senžermcn-
hra 1919 £avPOS:odba z dne 10. scptem-
-tet ^v- r
striji, da prizna k'ot Ji; ' n p:a ? ločijo, da »so vsi aJSSS T™,
brez rasne.
pred zakonom enaki m da Xal„ enalfe državljanske in politične pravice« In mi tudi vemo, da so vse te manjšinske določbe ostale na Koroškem še do vCera* mrtva črka in da je še dar.es nemogoče Kovoriti o manjšinskih pravfcah naših r°Iakov onkraj meje. In tudi to še vemo, da so v 2. poglavju nove avstrijske usta-ve' kljub formalnemu zagotovilu zaključ-ne določbe ki smo jo zgoraj navedli, 0Tle "aiclemcnfa-rnejšc manjšinske pravice, o katerih govore 51. fi2.—69. senžermenske mirovne pogodbe, spremenjeni v toliko, da so pred zakonom sicer vsi državljani enaki da sc pa sme *,,c^ >>ne" enako« z ’ stopatj, »v kolikor to
opravičujejo stvarni razloči«. Kai P°nic'
"ja taka norma na polju manjšinske zaščite so nam ... stvarno dokazale Prav zadnje dni koroške oblasti s prepovedjo slovenskih prireditev, iz »stvarnih raz logov« prodirajočega r.emŠtva sc vendar
Pompozno bahanje in stvarna resnica
ves nacionalni boj na Ko-
že leta vrši roškem!...
Na papirju je na Koroškem še vedno 70—SO »utrakvistionih« (dvojezičnih) šol, ki naj mednarodni javnosti dokazujejo širokogrudnost in .pravičnost avstrijske manjšinske politike. Toda iz »stvarnih razlogov« je danes položaj na Koroškem tak, da sta dvojezični kvečjemu le še šoli v Selah in Globasnici, kjer pa se, po poročilih, ki prihajajo od tam, slovenščina poučuje samo še v prvem šolskem letu in — za silo — tudi še v drugem.
Slovencev na Koroškem , je vedno še okrog 90 do 100 tisoč, a iz »stvarnih razlogov« jih je zadnja uradna statistika naštela le še nekaj tisoč! In tako bi lahko naštevali še dalje: nasprotij med pompozno zatrjevano papirnato širokogrud-r.ostjo in absolutno pravičnostjo avstrijske manjšinske politike na eni ter »stvar nimi razlogi« avstrijskih oblasti, na drugi strani je vse polno.
In kaj naj rečemo o »kulturni avtonomiji« našs manjšine, s katero so dolgo slepili naše rojake na Koroškem?
Mislim, da se po vsem tem res ne sme mo čuditi, če so vsi ti »stvarni razlogi« privedli tudi voditelje naše manjšine na Koroškem do onega skromnega, minimalnega in za zibelko našega jezika poniževalnega programa, ki zahteva slo-
venščino kot učni jezik le še prva tri šolska leta, od drugega šolskega leta dalje pa tudi že pouk nemščine. Pa še za ta minimalni program zaman prosijo avdience pri g. Dollfussu. Dunaj je daleč — g. Dollfuss je visoko ...
In mi naj danes verujemo avstrijskemu časopisju, ko pompozno razglaša v svet. da je Avstrija z novo ustavo stor pila v krog manjšinsko najpravičnejših držav?
Odkrito povedano: mi v to ne verujemo! Čisto v kot potisnjena »manjšinska« norma nove avstrijske ustave nas trenutno o nasprotnem ne more uveriti. Pa tudi v bodoče ne vse dotlej, dokler ne. bodo »stvarni razlogi« napotili koroških oblasti samih do dejanske manjšinske pravičnosti.
Pouka o pravični manjšinski politiki nam avstrijski- sosedje v svojo novo fl-stavo še niso dali. Če se v tem pogledu hočejo kaj sami naučiti, naj le pogledajo med nas, ki manjšinske zaščite nismo z ustavo sankcionirali in tudi ne bahavo razkričali v svet. zato jo pa dejansko izvajamo v duhu prave manjšinske pravičnosti in v splošno zadovoljstvo nemških rojakov na naši zemlji, ki se med nami kar izvrstno počutijo, saj »prosto volijo si vero in postave« Morda pa bi bilo g. Dollfussu in njegovim koroškim oprodom ljubše, da tudi mi formalno sankcioniramo manjšinske norme, zato pa na široko odpremo vrata »stvarnim razlo* gom«? Če bi to po avstrijskem vzgledu izvedli, bi imeli od tega nedvomno samo dobiček ...	D.	B. 'N
Šport
Lep uspeh mariborskih lahkoatletov
iahkoatleti premagali zagrebški Marathon in pol točkam
Mariborski s 56 in pol : 47
Mariborsko poverjeništvo Jugoslovanske lahkoatletske zveze je priredilo včeraj lahkoatletski dvomatch reprezentance mesta Maribora:SK Marathon (Zagreb). Zagrebški Maratlron je eden najboljših klubov naše države in ima v svoji sredini več odličnih atletov rekorderjev. Zanimanje za prvi nastop zagrebških lahkoatletov je bilo precejšnje. Tekme so se večinoma vršile na Mariborskem otoku, le met diska in krogle sta se vršila dopoldne na igrišču SK Železničarja. Reprezentanca Maribora sicer ni nastopila v najmočnejši postavi, manjkali so nekateri Iahkoatleti, ki so lani uspešno nastopili, vendar so se mariborski lahko-atleti tako zagrizeno borili, da uspeh ni izostal. Kljub temu, da so Mariborčani nastopili takorekoč brez pravega treninga, so dosegli v nekaterih disciplinah prav dobre rezultate, ki bodo s primernim treningom gotovo postali še boljši Zagrebčani, ki so v nedeljo nastopili v Varaždinu, niso docela zadovoljili pričakovanj. Razen državnega rekorderja Le-vyn Kal)aya, ki je pokazal odlično znanje, ni bilo prav za prav nikogar, ki bi, znatno prekašal Mariborčane. Najavljeni rekorderji Ferenčak, Thaller, Branko Kallay itd. namreč niso nastopili. Zagrebčani so bili gladko premagani na dolgih progah ter v štafeti 4x100 m, v ostalih disciplinah pa je bilo razmerje sil precej izenačeno.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Met diska: 1. Kallay (Z) .37.12 m, 2. Franja (M) 33.05, 3. Gala (M) 32, 4. Loher (Z) 26.88. Točke 5:5.
Met kopja: 1. Rudi (M) 45.05 m, 2, Kallay (Z) 42.72, 3. Lozej (M) 40.15. 4. Malčič (Z) 36.80. Točke 6:4 za Maribor.
Tek 100 m: 1. Martinec (Z) 11,8 sek., 2. Vcnuti (M) 12, 3. Musnik (M) 12.1, 4. Malčič (Z) 12.5. Točke 5:5.
Skok v višino: 1. Kallay (Z) 1.65 m, 2.
m
SK Grafika (Ljubljana): SK Ptu} 3:3 (2:2).
Včeraj-je-SK Grafika gostovala v Ptuju ter odigrala proti SK Ptuju prijateljsko tekmo. Tekma je bila vseskozi zelo fair, vendar pa zanimiva in napeta. Neodločen rezultat ustreza prilično poteku igre. Sodil je g. Franki iz Maribora v splošnem dobro.
Ostale nogometne tekme. Ljubljana: V nedeljo Primorje:GAK 2:1 (1:0); v ponedeljek Primorje:GAK 4:1 (3:0).
Beograd: Hašk:Jugoslavija 3:2 (2:1), Split: Hajduk:Grad.ianski 3:0.
Subotica: BSK:reprezentanca Subotice 3:2 (2:2).
Čakovec: v nedeljo. Austria (Gradec :. Čakovečki SK 4:2 (2:1); v ponedeljek Čakovečki SK: Austria (Gradec) 5:.? (4:1). Sodil je oba dni g. dr. Planinšek iz Maribora.
Grgič (M) 1.60, 3. in 4. Perme (M) Malčič (Z). Točke 5.50:4.50 za Zagreb.
Tek 400 m: 1. ŽingerHn (Z) 56.1 sek 2. Martinec (Z) 56.9, 3. Venuti (M) 58.5, 4, Gala (M) 1 min. Točke 7:3 za Zagreb.
Tek 1500 m: 1. Muraus (M) 4:31 min 2. Štrucl (Al) 4:40, 3. Tomerlin (Z) 4:41 4. Kneževič (Z) 4:45. Točke 7:3 za Maribor.
Skok v daljino: 1. Musnik (M) 6.07 m, 2. Kallay (Z) 5.77, 3. Požar (M) 5.74, 4. Malčič (Z) 5.54. Točke 6:4 za Maribor.
Tek 3000 m: 1. Podpečan (M) 10 minut, 2. Kangler (M) 10:06, 3. Koren (Z) 10:08, 4. Žtngerlin (Z) 11:56. Točke 7:3 za Maribor.
Skok v višino s palico: 1. in 2. Feigl (Z) in Heller (M) 2.90 m, 3. in 4; Kallay (Z) in Franjo (M) 2.70. Točke 5:5.
Štafeta 4x100 m: 1. Maribor v postavi Monderer. Perme, Požar in Venuti v času 47.05 sek,, 2. Marathon, Zagreb v postavi Malčič. Martinec, Žingerlin in Kallay v času 49.3. Točke 8:6 za Maribor.
Končni rezultat 56 in pol proti 47 in pol točke za Maribor.
Organizacija prireditev je bila tokrat zares brezhibna, posamezne točke so se zelo hitro vršile, tako, da je bil ves dvomatch absolviran v 4 urah. Zato gre zasluga gg. Bergantu, Fišerju, dr. Jettmar-ju, 'Smerdelu in Starešini ter sodniškemu zboru. Lahkoatletske naprave na Mariborskem otoku sicer niso prvovrstne, ker so premehke, vendar pa so se izkazale za prilično dobre. Lahkoatletskim napravam primerno so pač bili tudi doseženi rezuKati.Včerajšnii miting pa je prav gotovo dosegel svoj namen, propagirati lahkoatletski šport. Da se je dvomatch sploh mogel vršiti, je zasluga mariborske mestne občine z vnetim propagatorjem športa g. dr. Lipoldom na čelu, ki pokaže ob vsaki priliki svojo naklonjenost športnemu pok r e tu. -en.
Ustanovitev kolesarske sekcije »Peruna* pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah
Na binkoštno nedeljo se je ustanovila pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah četrta kolesarska sekcija Kluba slovenskih kolesarjev in motociklistov »Peruna« v Mariboru, S to ustanovitvijo je klub »Penini pridobil zopet lepo postojanko in združil veliko število podeželskih kolesarjev pod svoje okrilje. Zasluge za u-stanovitev nove sekcije imata predvsem agilni načelnik motosekcije g. Črepinko in šentlenarški nadpaznik Alojzij Kukovec. Ustanovni občni zbor je vodil g. A. Kukovec. Uvodoma je orisal in poudarjal potrebo združitve vseh šentlenarških kolesarjev v »Perunu«. Kot zastopniki matice »Peruna« so občnemu zboru prisostvovali gg. Anton Hlebš, Ivan Kvas, Franjo Jaki, za motosekcijo pa gg. Oton Črepinko. Matija Višer in Ernest Fašing. Predsednik »Peruna« g. Hlebš je v daljšem govoru obrazložil pomen in cilje kolesarstva. Njegovim izvajanjem so številni navzoči sledili z velikim odobravanjem. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: načelnik A. Kukovec. podnačelnica Ivanka Polančeva, tajnik Hinko Brumen, blagajnik Franjo Arnuš: odborniki: Julka Letnikova, Jakob Kocbek. Avgust Mulec, Pepo Logar. Ivan Stelcar; nadzorni odbor:	Otmar
Križan in Konrad Senčar; tehniški referent Ivan Kranjc.
Po končanem občnem zboru je takoj pristopilo 26 članov, tako da so se vrste našega »Peruna« ponovno pomnožile z? 42 članov.
SK Svoboda :SK Grafi** (Ljubljana) 3:2 (1:2).
Na binkoštno nedeljo se je odigrala na igrišču SK Svobode prijateljska tekma med SK Grafiko iz Ljubljane in SK Svobodo, ki se je končala s pičlo, toda zasluženo zmago domačinov.
SK Grafika je predvajala lepo nizko igro in dokazala, da razpolaga z dobro napadalno vrsto in solidno obrambo. Kril ska vrsta pa je malce zaostajala. SK Svo boda je tekmo odložila 7, izvrstno krilsko vrsto, v kateri je bil prav dober srednji
krilec. Napad je igral precej raztrgano, vendar pa je bil pred nasprotnim golom odločen ter je mnogo streljal. Obramba je v splošnem zadovoljila.
V prvem polčasu sta si bila oba nasprotnika skoro enakovredna, dasi je bila v nekih presledkih vidna premoč Svobode. V drugem polčasu, zlasti proti koncu, pa je bila Svoboda absoluten gospo dar na igrišču. Sodil je g. Bergant objektivno.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja zmagala nad rezervo SK pohode v razmerju 2:0 (2:0).
Ptuj
Sresko načelstvo poživlja vse lastnike motornih vozil, da si morajo takoj proti oddaji starih nabaviti nove evidenčne številke za leto 1934. Predložiti morajo dokaz, da so za leto 1934 plačali državno in banovinsko takso.
Združenje pekovskih mojstrov za politična okraja Ptuj in Ljutomer s sedežem v Ptuju, ima svojo pisarno v hiši Tomaža Lozinška, Hrvatski trg 4.
Pekovski mojster Josip Lašič, ki je kupil mitnico od mestne občine, pre-urejuje to stavbo z dozidanjem za trgovinske lokale.
Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 15. trn., je bil izredno dobro založen in tudi kupčija je bila zelo živahna. Prignali so 144 konjev, 160 volov in bikov ter 341 krav in telic, skupaj 645 glav živine. Prodali so 273 glav, od teh je šlo 12 volov v Italijo. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debeli voli Din 3—4, poldebeli 2.50—3.50 Din, za pleme 2—3 Din; biki 2.50—3.50 Din; krave za klanje 1.50—2.50, za pleme 2.50—3.50 Din; telice 3—4 Din; konji so se prodajali po kakovosti od 600— 3000 Din eden.
Svinjski sejem v sredo 16. tm. je bil istotako dobro založen, in sicer so prignali 152 svinj in 289 prascev, skupaj 441 rilcev. Kupčija je bila razmeroma slaba, prodali so 165 glav. Cene za kg žive teže so bile sledeče: prolenki 5—6 tttn, mastne 6.50—7 Din, polmastne 6— 6.50 Din; mrtva teža Din 9.50; prasci stari 6—8 tednov so se prodajali po kakovosti od 90—160 Din eden. ________________
Spominjajte je CMD
MARIJ SKALAN:
62
Roman Iz prazgodovine človeštva.
»Torej so bile tudi te njegove besede samo grda laž!« si je govorila. »Bile so prevara, ki naj bi me premotila, premamila, da bi prelomila NajviSjemu izgovorjeno obljubo.. .k
XV.
V	gostem zelenju tihega parka je Net-teta nestrpno čakala na Savadagaka, po katerega je poslala svojo sužnjo Amaro. Potekale so neskončno dolge minute, v katerih je nenavadno jasno tkala svoje misli. Po obisku pri 'Arikdinili se >3 zavedala, da ima mogočno pomočnico, ki bo premagala vse težkoče in uresničila predrzne načrte. Treba ji je samo še pridobiti azteškega častnika, in mreža bo sple tena, pripravljeno bo vse...
»Bo tvegal tako pustolovščino?« se je vpraševala. »In če jo bo, mu bo uspelo neopaženo ukrasti galejo in spraviti jo na dogovorjeno mesto? Če bi odkrili namero, zasačili njega in njegove ljudi? Kaj bi bilo potem? Kdo bi potem izvedel
predrzni načrt? Kako bi spravili Evala-sto iz Semisirisa in iz Atlantide.«
Te misli so ji bile neprijetne, zato jih je skušala lahkomiselno odpoditi:
»Zakaj ne bi sprejel? Zakaj se mu ne bi posrečilo? Da, sprejel bo, mora! In spreten je; vse se bo izvršilo po Arik-dinilinem naročilu. Saj je. čarovnica, lahko začara... Toda kje je Amara, kje je častnik? Zakaj ju še ni? Ju je ustavila straža?«
Stopila je iz skrivališča in se previdno ozrla po stezi, ki je vodila skozi močno zaraščen gozdiček. Zaslišala je korake, korake dveh.
»Prihajata,« je vzkliknila zmagoslavno. »Amara in Savadagak prihajata. Bliža se veliki trenutek odločitve. Biti moram oprezna in spretna ...«
Koraki so se bližali; še trenutek, in Nefteta je skozi vejevje opazila vitko postavo svoje najvdanejše sužnje in krep ki stas bakrenopoltega vojščaka. Stopila jima je naproti.
»Milost, gospodarica!« je pozdravil Savadagak in padel na kolena.	j
»Vstani in pojdi z menoj!« je ukazala favoritka. »Ti pa se odstrani in pazi koncem poti, da kdo ne pride!« je naročila Amari. »Nihče ne sme izvedeti, da sem govorila s tem vojščakom iz dežele večernih gora! Si razumela?«
»Sem, gospodarica!«
»Potem stori kakor sem ti naročila!«
Sužnja se je odstranila, Nefteta pa je potegnila Savadagaka za seboj v najgostejše zelenje. Tam je obstala in se z naglo kretnjo obrnila k častniku; pogledala mu je ostro v oči in spregovorila;
»Ti si Savadagak, pribočnik kralja kraljev, ki ti je princesa izprosila milost pri velikem?«
»Sem, gospodarica.«
»Potem me poslušaj! Toda najprej: nihče ne sme izvedeti, da si kdaj govori’ z menoj! Nihče in nikoli, pa naj bi se zgodilo karkoli! Mi obljubiš?«
»Obljubljam, gospodarica!«
»Našim vojščakom je obljuba sveta in je nikoli ne prelomijo. Upam, da je tudi častnikom kralja kraljev?«
»Da, gospodarica!«
»Torej, pošilja me princesa princes, lepa tvoja gospodarica Evalasta. Rešila
ti je življenje, tebi in tovarišu tvojemu Buramaku. Sedaj pričakuje, da ji poplačaš izkazano milost.«
»Pripravljen sem storiti vse. karkoli želi,« je vzkliknil Savadagak ognjevito. »Moje življenje je njeno; lahko razpolaga z njim.«
»Bil bi propalica, ako bi govoril drugače!« je dejala ostro Nefteta. »Princesa princes je v .smrtni nevarnosti in samo ti in Buramak jo lahko rešita. Hočeta?«
»Dejal sem, gospodarica, da je moje življenje njeno. Pripravljen sem.«
»Dobro. Torej, princesa princes bo naskrivaj pobegnila z dvora Semiša 0-firisa iz Semisirisa. To se bo zgodilo brez vajine pomoči. Vaju potrebuje samo za beg iz Atlantide. Pogovori se z Buramakom in svojimi ljudmi, kolikor jih potrebuješ.«
»Storil bom po tvojem naročilu, gospodarica!«
»To moraš storiti še danes. Ponoči pojdi na reko Kalo, izberi primerno galejo, ukradi jo in odpelji po reki navzdol do mrtvega rokava pod ravnino piramid. Tam jo skrij med najgostejše zelenje, da je nihče ne bo mogel opaziti, in čakaj na njej s svojimi ljudmi na princeso princes. Preskrbi tudi potrebna živila!«
Konji
lice
Zbor delegatov občinskih organizacij
JNS se je vršil v ponedeljek 14. t. m. ob polnoštevilni udeležbi zastopnikov vseh krajev okraja v Narodnem domu v Konjicah. Na zboru, ki ga je vodil predsednik okrajne organizacije notar Rado Jereb, je poročal o aktuelnem političnem položaju podpredsednik dr. Ervin Mejak. Po tem poročilu se je vnela daljša, živahna in vseskozi zanimiva debata, h kateri so se oglasili posamezni delegatje. Pereče gospodarske zadeve je razmo-triva! Alojzij Križnič', tako zlasti vprašanje likvidnosti denarnih zavodov, udejstvovanje gospodarskega sveta, javnega dela v okraju itd. Obravnavala so se
tudi nekatera lokalna vprašanja, zlasti akcija za zopetno obratovanje dela v kamnolomu Čezlak, nabava premoga iz rudnika v Stranicah in zadeva avtomobilske ceste na Pohorje iz Oplotnice in iz Vitanja. Soglasno so se sprejeli sklepi glede zahteve po banovinski organizaciji JNS in po ustanovitvi strankinega glasila. V resoluciji, ki jo je zbor sprejel z navdušenim odobravanjem, se je zavzelo stališče napram tkzv. bojevnikom in stavilo v resoluciji zahtevo o nekaterih perečih gospodarskih vprašanjih. Sklepi in resolucija se odpošljejo na razna merodajna mesta. V kratkem se pričnejo stran kini shodi in sestanki v raznih krajih okraja.
 lu.-	1
I
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni sin in brat, gospod-
Andrej Marinič
podnar. kr. broda »Hvar«,
star 21 let, v nedeljo, dne 20. maja zvečer, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v tukajšnji splošni bolnici mirno v Gospodu zaspal.
Ponreb nepozabnega bo v sredo, dne 23. maja ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče.
Maribor, dne 22. maja 1934.
2118	2aluioči ostali.
Aliika
Ul za uta
VEKA • Maribor
KLUB KNJIŽEVNIKOV V MARIBORU
sporoča slovenski javnosti, da je na binkoštno nedeljo zjutraj v 71. letu starosti dovršil pot življenja in snovanja njegov član, gospod
Josip Kostanjevec
pisatelj slovenski in vadniški učitelj v pokoju.
Pogreb zemeljskih ostankov moža, ki je dal našemu slovstvu veliko število črtic, novel in povesti, bo danes, v torek ob 15.30 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maribor, torek, 22. maja 1934.	2115
• V •-	;. ‘t '
V--.,.:.	•	-	V.	•
• *	'j-l1
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sem ga sprejela povodom bridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta itd., gospodu
Konrada Žugmana
mesarskega mojstra,
izrekam tem potom vsem najlepšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem mesarski zadrugi obrtnemu glasbenemu društvu, lovskemu društvu na Pobrežju, krščanski ženski zvezi, pevskemu društvu >Drava« za žalostinke, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem, ki so dragega pokoinika spremili na njegovi zadnji poti.
Maribor, dne 22. maja 1934.
2119	Žalujoča	sproga	Terezija	Zugman.
Sobo odda
SOBO
z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu s 1. iuni-jem. Dr. Verstovškova ul. 6, II. nadstr., vrata 19.	1S98
VELIKA SVETLA SOBA.
lepo opremljena se odda takoj solidnemu gospodu. Eventualni zajuterk po dogovoru. Cena in ostalo se izve v uDravi »Večernika«. ■	2066
Mali oglasi
Prodam
Službo išče
PRVOVRSTNA SUH\ DRVA
ttii® Din 330.—. Vpraša se Be-lpglavec, Stritarjeva ulica 30, Studenci.	2117
ŠIVILJSKO POMOČNICO
sprejmem. Maistrova ul 17. oi on
Posest
POSESTVA
vile, gostilne, dvonadstropno hišo pri parku 500.000 Din. — Posestvico, 1 y3 orala, Lim buš, 55.000. — Gozdno graščinsko posestvo, 247 oralov, proda ugodtno Posredovalnica, Maribor Slovenska ul- 26.
0191
Podpiralte Protltuberkulozno ligo!
Telovadni razpored Sokolskega društva Maribor-Matica.
Vabilo
Člani »Hranilnega in posojilnega društva, r. z. z o. z. Sv. Lovrenc na Pohorju*« sc vabijo, da se udeležilo izrednega občnega zbora, ki bo v petek, dne 28. mala 1934 ob 8. uri zvečer v gostilni g. Josipa Kasjak v Sv. Lovrencu na Pohorju- — Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sklepanje o likvidaciji zadruge. 3. Volitev likvidatorjev.
Hranilno in posojilno društvo r. i. z o. z. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Rudolf Kukovič, Alojz Jager,
   2122
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
Tek. štev.	Oddelek	Pondeljek	Torek	Sreda	Četrtek	Petek	Sobota	Telovadnica
1	člani starejši		‘/,7-8			•/,7-8		gimn«z>is^a
2	Članice atarejie	7-'/,9			7-7,9			•
3	Člani mlajši		8-10			8-10		realčiia
4	Članice mlajše	7-V,9			7-7,9			H
5	Naraščaj moški od 14-16 let			7,7-8			7,7- 8	d
6	Naraščaj moški od 16-18 let		-/, 7-8			7,7-8		»>
7	Naraščaj ionski	•/,6-7			V,6-7			m
a	Zenska deca srednješolska		•/,6-7,7			7,6 - 7,7		•
9	Zenska deca Ijudsksiolika 1 oddelek		4-V,6			4—’/,6		Cankarjeva ulica
10	Ženska deca Ijudsliošslska II oddelek	4-7,6			4-7,6			rcalčna
11	Moška deca			5-7,7			5-7,7	•
12	Deca do 7 let (mešani oddelek)		«/,4-5				7,4-5	Cankurjcva ulica
T« razpoted velja tudi xa letno telovadišče; prehod tj« objavi *»*>k prednjak(inja) v svojem oddelku.
Poziva sc k rodnemu in točnemu posočanju telovadnih ur.
Pradnjaikl zbor Sokolskega društva Maribor.matica-
izdajatelja in urednikTiTblVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.