80 Naše mlade gospodinje in pohištvo. Opozoriti hočem naše gospodinje na neko napako, katero zagrešajo zlasti mlade gospodinje, ki si še le ustanavljajo svoj dom. Dozdeva se mi pa, da mladim gospodinjam pomag-ajo grešiti tudi starejše t. j. mamice mladih —, in ako se v tej zadevi o njih ne motim, sprejme naj prijazno moj dobrohotni opomin in ako bodo imele še kedaj priliko (t. j. ako bodo še kako hčerko možile), popravijo naj drugič svojo napako. Toda, ako se prepričam, da jim delam s svojimi besedami krivico, rada potresem v znak ke- sanja svojo glavo s pepelom. Prepričana sem — menda s tem nazorom nisem in ne ostanem osamljena —, da mora biti resna dolžnost mladim in starejšim go- spodinjam, ki mladim pomagajo, da ne mislijo pri opravljanju stano- vanja samo na njegovo zunanjo skladnost, ampak tudi na to, je li oprava primerna stanu in premoženju tistih, za katere se stanovanje pripravlja. In na to se pri ustanavljanji novih domov pozablja vedno bolj in sicer le na škodo tistih, kateri naj bi v njih našli svojo srečo. Naš mladi svet tekmuje kar križem, da drug- druzcga prekosi v ,,Ž. s." : Xaše mlade tjospodinje in ])ohi.štvo HI neumestnem, dostikrat prav neukusnem lišpu svojih stanovanj, da razumen človek kar obstane ter si ne more dati odg-ovora na vpra- šanje: »Cemu vse to?« Mislim, da ima to nekaj sličnega z onimi časi, ko so začeli prejemati od višjih in premožnih krogov pretirano parado tudi srednji in nižji krogi, opuščajoč v svojo lastno škodo priprosto, toda ukusno nošo. Kakor je pretirana parada žen in hčera v družinah, kjer dohodki prav za prav ne zadostujejo za tako parado, čestokrat vzrok, da si morajo odtrgavati od ust velikokrat na škodo zdravja, prav tako zahteva tudi neumesten lišp v pohištvu svoje žrtve, in Se vse druge nego je s pomanjkanjem oslabljeni želodec. Nikakor pa ne mislim s tem govoriti nekako proti umetnosti, kajti baš od tega lišpa, o katerem govorim, je prava umetnost jako daleč. Moje besede merijo proti lišpu, katerega si mnogi nabavljajo ne iz ljubezni do umetnosti, ampak zaradi lišpa samega, ker je ta lišp prišel v modo, modo popolnoma brezobzirno, kakor je brezobzirna vsaka druga moda. Ali se vse to vsacemu spodobi, na to se nikdo ne ozira, istina je le, da marsikateri, zlasti pa marsikatera, zaigra zaradi mode vse, večkrat tudi pogoje svoje pričakovane sreče. Tajiti se ne da, da se vse vsacemu ne spodobi. Tudi lišp ne pristuje vsacemu ; kakor bi nas neprijetno iznenadila čisto priprosta jednoličnost pri znanem bog'atašu, tako napravi tudi čuden v..is na človeka, ki pozna socijalne razmere, zunanji blišč in bogastvo tam, kjer se o bogastvu in premožnosti niti od daleč ne more govoriti. Bogato opravljeno stanovanje nepremožne družine obudi sicer lehko občudovanje neskušenih, naivnih ljudi, toda normalno razumni ljudje se gotovo trpko nasmehnejo ter pomajajo z glavo. Ako so hudega jezika, lehko ti še veter donese na ušesa njih besede, s katerimi te odhajajoči obsojajo. Res ne bi škodilo, ko bi zlobni jeziki o tej stvari več govorili, toda ne za hrbtom, temveč naravnost v oči in o pravem času, ko se da preprečiti še marsikatero zlo. Kajti verjetno je, da bi si dala marsikatera gospodinja-začetnica dopovedati, ako bi se jej razložilo, da njena bodoča sreča ne obstaja v tem, da bode imela prav tako bogato ali še bog-atejše napravljeno stanovanje, kakor je ima nova gospa komisarjeva ali kaka druga njena že omožena prijateljica. Morda bi bilo tudi v podlago njeni varčnosti, ako bi pametni oče in mamiea pred svatbo rekla: »Napravimo ti priprostejše pohištvo nego je ima N-ova Anka, zato ti pa damo hranilno knjižico s 300 gld., da bodeš imela kam seči, ko pride potreba«. S2 »ž. s.": Naše mlade gospodinje iii pohištvo. Ali bi tu; storil tak pameten sklep tnarsikatero mlado gospodinjo tudi v priprosto prirejenem stanovanju srečnejšo nego je ona, katera se kreta med dragim pohištvom, hodi po mehkih preprogah ter se ogleduje v visocih zrcalih, katera si pa mora po dobro sestavljenem mesečtiem proračunu kupiti suknjo ali kak drug potreben del svoje obleke na obroke ali celo na dolg? Kako more veseliti tako gospo- dinjo lišp okrog nje, ko se pri njem tem bolj kažejo drugi nedostatki, in ko je tako rekoč porogljivo spominja njene bedastoće, da je za nakup tega nepotrebnega blišča izdala inarsikateri groš, za katerega bi si bila lehko nabavila kaj primernejšega, ki bi jej delalo trajnejše veselje. In ko se jedenkrat vzbudijo v nas neprijetni občutki, posta- nejo nam gostje, tem pogosteje, čim večkrat imamo pred očmi njih prouzročitelja. Tako si lehko svojo zadovoljnost uničijo tisti, ki žrtvujejo brez prernisleka, samo zaradi brezglavne mode in iz neumestne častihlep- nosti, da bi prekosili svoje znance, pri ustanavljatiju svojega doma marsikateri goldinar, ki so jim ga mogli dati starisi za dvomljivo veselje, da se bode moglo o tijih govoriti, kako imajo krasno oprav- ljeno stanovanje, krasnejše nego ta ali ona bogata g"ospa. Dasi tudi je velika tieumnost, da, lahkomiselnost, vlagati vso doto samo v pohištvo in morda v balo, ter pozabljati tako tiepriča- kovanih potreb vse ostale bodočnosti, vendar bi se dal najti še kakov, četudi precej šepav izgovor za tako početje. Toda nikakor se ne dajo opravičiti dejstva, ki se od leta do leta bolj množe, in o kojih bi mogli naši mizarji in izdelovalci preprog kaj veliko povedati. Mislim namreč te slučaje, ko stopajo v zaroko ljudje brez vsacega premožetija, odkazani k večjemu na stalno mesečtio plačo — včasi prav skromtio — kateri v svojej nerazumljivej prevzetnosti, ali prav za prax* beda- stoći, pozabljajo razmer, v kojih so vzrastli in v kojih jim bode tudi dalje živeti ter se hočejo, nakupivši si dražega pohištva iti k tijemu spadajočth luksurijoznih predmetov, mahoma mnogo više povspeti, neg-o jim morejo zadostovati njih dohodki. In tiasledki tacega brezumtiega početja? Lehko jih je uganiti. Le izvolite malo poračuniti. Na letni dohodek 1200 gld. naročili so si na obroke pohištva iti druzih po- trebščin za Ó00 gld. Zopet drugi so si dali na lettii dohodek 1800 gl. prirediti stanovanje za 1000 gold, tudi na obroke. Rada bi pozriala matematika, koji bi izračunil, v kako velicih in v kolicih obrokih ti ljudje svoj dolg izplačajo. Jaz sama tiisem še tiikoli skušala tacih račenov, pač pa sem brez računanja videla že nekoliko tiasledkov tacega gospodarjenja. Običajno je prišlo do eksekutivne dražbe, kojo so si izposlovali neizplačani zalagatelji nepotrebnega blišča. Koliko 8a radosti užijejo lastniki take njim neprimerne prevzetnosti od početka do javne dražbe in pozneje, to se se številkami težko izračuni. To bi moral sam doživeti, kdor bi hotel o tem natančneje poročati. Tega pa nikomur ne želim. Po mojem menenju je večja sreča, živeti priprosto in jednostavno pa zadovoljno, nego v zunanjem blišču pa v finančnih stiskah. Lišp sam na sebi, sosebno pa v zvezi s pravo umetnostjo, je sicer prav lepa reč, toda le za tiste, ki imajo sredstva zanj ; oni pa, ki nimajo, sredstev in se vendar obdajajo z luksusom, pletó si sami sebi zanjko, v katero zadrgnejo najprej sami sebe ter se tako pogube. Naše babice in prababice so si pač utrpele za potrebno pohištvo, ali nepotrebne prevzetnosti v njem — niti pri premožnih — niso marale. Po njih naj bi se vzgledovale naše mlade gospodinje v lastno korist in srečo. „Ž. s."