o ' ’ N J A NJIi-M ICk , V CK LJU tn A GLASILO KOLEKTIVA Izdaja GIP »INGRAD« Celje, v nakla-1.500 Izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnlk, tehnični urednik Marija Jagrič. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekclja« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974. CD Kako smo uresničili SINDIKALNO LISTO 1 •* Smidiikalna lista predstavili a skupen dogovor delavcev v temeljnih organizacijah, združenih v Zvezo sindikatov Slovenije. V njej so »tališča o tistih vprašanjih, za katera je po mnenju sindikatov potrebno doseči usklajeno urejanje v Ustreznih samoupravnih sporazumih On družbenih dogovorih v temeljnih lin drugih organizacijah združenega dela. Vloga in družbena odgovornost sindikalnih organizacij je v ustavi 'izredno poudarjena, zlasti v sistemu samoupravnega sporazumevanj a in družbenega dogovarjanja, ko gre za urejanje tistih vprašanj, ki zadevajo medsebojne odnose delavcev v združenem delu. Sindikalna lista obvezuje Slane sindikata, organizacije in organe sindikatov ter Zvezo sindikatov, da se zavzemajo za uresničitev določil, vsebovanih v sindikalni listi pr,i opravljanju Svojih dolžnosti in pravic. Zlasti osnovne organizacije sindikata so dolžne s svojo aktivnostjo zagotoviti dosledno spoštovanje določil te liste. Sindikalna lista ni Statičen dokument. Zveza sindikatov Slovenije, republiški svet, zagotavlja, da ko se bo pokazala potreba, da je Itreba listo dopolniti, se bo to storilo, prav tako se bodo vsako leto valorizirali zneski in to v času, ko se sprejemajo dru-žbeno-poliltilčni dogovori o družbenem in ekonomskem razvoju SR Slovenije. Okvirne določbe v sindikalni listi, sprejete na zborih v naši delovni organizaciji, so naslednje: 1. osebni dohodki 'in njihova valorizacija, 2. izplačila, ki bremenijo osebne dohodke 3. prejemki in izdatki, ki štejejo med ooislovne Stroške, 4. izplačila, ki se nadomeščajo .iz dohodka 5. .namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje 6. prejemki In izdatki iz Sklada skupne porabe. 1. Osebni dohodki in njihova valorizacija NalHižji osebni dohodek znaša 55 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, naivišji osebni dohodek pa jie določen po samoupravnem sporazumu gradbeništva in znaša v indeksnem razmerju 5,25 do NK delavca zaposlenega v delovni organizaciji. Nadalje sindikalna lista upošteva vsakoletno .revalorizacijo osebnega dohodka, na katero vpliva več elementov: — razpoložljiv dohodek, — družbeno ekonomska politika iv tekočem letu, — omejitve in merila samoupravnega sporazuma, — gibanje življenjskih stroškov, — že dosežena raven osebnih dohodkov v primerjavi s temeljnimi organizacijami v podjetju ter s sorodnimi! organizacijami v panogi in na svojem obmdčju. 2. Izplačila, ki bremenijo osebne dohodke Pri teh izplačilih so mišljeni razni dodatki in to za: — nadurno delo, — nočno delo, — delo na dan nedelje, — delo na dan praznika, — deljen delovni čas. V'si navedeni podatki ostanejo na .isti ravni kot v preteklem letu. Enako ostane tudi nadomestilo za čas bolezni in to 90 odstotkov povprečnega osebnega dohodka, ki ga je delavec dosegel v preteklem letu; izjema pri tem je nesreča pri delu, poklicno obolenje ter spremljanje bolnika, ko znaša nadomestilo 100 odstotkov. Dodatek za stalnost in minulo delo ostaneta enaka kot v preteklem letu. (Nadaljevanje na 2. strani) DRUŽBENI PRIZNANJ! NAŠIMA DELAVCEMA V počastitev dneva OF in 30 letnice osvoboditve je več družbenih delavcev v Celju dobilo visoka priznanja, tako znake OF kot tudi državna odlikovanja. Tako je med drugimi red dela s srebrnim vencem dobil Roman Ajster. Sindikalna organizacija pa je v počastitev prvega maja nagradila dolgoletne delavce s srebrnim znakom Zveze sindikatov Slovenije. Takšno priznanje je dobil tudi Franc Vrbnjak. Obema odlikovancema iskrene čestitke! ŠOLA V MESTINJU Otvoritev 23. maja Držali smo besedo. Nova osnovna šola v Mestinju, solidarnostni prispevek celjske občine po potresu prizadetemu območju v šmarski občini, je zgrajena. Gradili smo jo mi. Slavnostna otvoritev tega objekta, ki pomeni novo vez med Celjem in Mestinjem, je bila v petek, 23. maja popoldne. VISOK OBISK — PRIZNANJE NAŠEMU SINDIKATU V pripravah na junijski plenum Zveze sindikatov Jugoslavije, je bila na začetku prejšnjega meseca pri nas na obisku posebna delegacija, ki so jo sestavljali člani zveznega in republiškega sindikalnega foruma. Njeno delo, tudi v našem kolektivu, je veljalo proučevanju položaju delovnega človeka in organiziranosti sindikatov. Večurni razgovor je pokazal na zavzeto delo naše sindikalne organizacije. Posebno priznanje pa je komisija dala uve-1 j avl jan j u delegatskega sistema in skrbi za delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Seveda pa so velika priznanja dobila tudi druga delovna področja, še zlasti šport in rekreacija in podobno. IVICA BEZLAJ gre na kongres Dne 12. junija 1975 bo v Prištini 8. kongres sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Za delegata s področja Celja je plenum republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije izbral Ivico BEZLAJ, predsednico občinskega odbora sin "" kata gradbenih delavcev Celje. (Nadaljevanje s 1. istranfi) 3. Prejemki in izdatki, ki štejejo med poslovne stroške Dnevnice, ki so za vse delavce enake, znašajo: za čas odsotnosti več kot 8 ur do 12 ur 90,00 din, za čas odsotnosti več kot 12 ur pa 140,00 din. Gornja mej,a za stroške prenočevanj a, ki se plačajo ptileg dnevnic znaša: na podlagi računa 160.00 din, brez računa pa 70,00 din. Kjer 'delajo na terenih manjše skupine delavcev ali posamezni delavci .in ni možnosti zagotoviti organizirane prehrane In nastanitev s Strani TOZD oziroma podjetja, se jim izplačujejo znižane dnevnice ne glede na čas trajanja takega terenskega dela. Tukaj pridejo v poštev gradbišča, ki so oddaljena najmanj 12 km od kraja, kjer je sedež delavčeve stalne enote ,in prav tako od kraja, kjer je delavčevo bivališče. Tabela znižanih dnevnic znaša: ned 12 hm do 25 km 35,00 din nad 25 km do 40 km 45,00 din nad 40 km do 55 km 50,00 din nad 95 km do 75 km 65,00 dih nad 75 km 75,00 din Ce pa je gradbišče oddaljeno manj kot 12 km od sedeža Staline enote ali delavčevega stalnega bivališča, pripada delavcu osnovni ter eniški dodatek, in sicer znaša stalni del terenskega dodatka 15.00 din za delavce, ,ki sitamujiejo v delavskih malseljih po koledarskem dnevu in za vozače na delovni dan. Dodatni terenski 'dodatek znaša od 10,00 do 45,00 din na dan. Višina tega dodatnega terenskega dodatka se določi za posamezno gradbišče glede na stopnjo težavnosti dela. Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta: Nadomestilo uporabe osebnega avtomobila v službene namene znaša 1,50 din za prevoženi kilometer, za motorno kolo 0,70 din za km, za mloped 0,45 din za km in za dvokolo 0,20 din za prevoženi kilometer. Dodatek za ločeno življenje znaša 1,200,00 din, katerega odobri del a viški svet temeljne organizacije združenega dela za Vsak primer posebej. Prevoz na delo iin z dela: delavec sli krije stroške javnega prevoznega sredstva sam do višine 30,00 din mesečrio. NajVeČ-ja regresirana oddaljenost znaša 40 km. Za relacije, kjer ni javnega prevoznega sredstva, se prizna povračilo stroškov prevoza na delo do 1 km v višini cene javnega prevoznega sredstva. Regres za prehrano med delovnim časom pri organizirani prehrani znaša 200,00 din mesečno, pri neorganizirani prehrani pa 100.00 din. Novost, ki jo prinaša letošnja sindikalna lista, in ki so jo tuldi sprejeli delavdi na svojlih zborih je, odškodnina izumiteljem, raci-onalizatorjem in novaltorjem. Vsak delavec, ki poda utemeljen predlog za racionalizacijo delana področju tehnologije, na organizacijo proizvodnje ali poslovanje na kateremkoli drugem področju dela TOZD ali podjetja, ima pravico do nagrade oziroma premije. Višina nagrade je odvisna Od nastalega prihranka. Torej se nagrajuje visako novaitorst-vo in izumiteljstvo. V kolikor pa se določen izum sprejme oziroma patentira, se nagrajuje posebej. IV. Izplačila, ki se nadomeščajo Iz dohodka Ta izplačila se nanašajo na pogodbena dela, katerih kriteriji in merila ostanejo enaki kot v preteklem letu ter na nagrade za učence v gospodarstvu in nagrade študentom in dij alkom na praksi. Maksimalne nagrade Učencev zinašaj-o za prvi 'letnlilk 1.200,00 din, za drugi letnik 1.400,00 din in za tretji letnik 1.700,00 din. MesOčna nagrada pa zavisi tudi od prizadevnosti in uspeha posameznega učenca. DAN GRADBINCEV 7. JUNIJA OSREDNJA PROSLAVA SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA V LJUBLJANI — Priprave na praznik 3. junij — dan gradbincev Medtem, ko so lani prvič samo povabljeni predstavniki gradbeništva Slovenije, zbrani v Ljubljanski festivalni dvorani, počastili dan gradbincev Slovenije, si je letošnje praznovanje organizator, Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev zamislil kot manifestacijo vsega slovenskega gradbeništva, z osrednjo proslavo v Ljubljani, ki bo 7. junija. V. Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje GRADITELJI IN BORCI! iNameniška sredstva za stanovanj tike izgradnjo znašajo 8 odstotkov od bruto osebnih dohodkov in za izobraževanje 1,5 odstotkov od hrutto osebnih dohodkov. Prad 39 leti — 3. junija 1936 — so se takrat skrajno zapostavljeni gradbeni delavci Slovenije pod vodstvom KP uprti in organizirali splošni štrajik. V spomin na ta dan smo lani organizirali na ta datum DAN GRADBIN- * f *** ‘-'v ui auivuuuičiiaii. Ob tem dnevu se bomo spominjali naših gradbincev, ki so bili enakopravno z drugimi vključeni v boj za narodno in socialno svobodo, meti vojno minerji in graditelji utrdb proti 'okupatorju po vojni! pa so nase prevzeli glavno breme obnove v porušeni domovini. V naporih teh let je gradbena operativa prestala svojo veliko politično preizkušnjo, saj so marali graditi db pomanjkanju mehanizacije in tudi materiala. Oto pričetku prve petletke je bilo v Sloveniji osem podjetij gradbene stroke, danes pa jih je že 162 s skupno 54.000 zaposlenimi. V vseh teh letih po vojni so naša gradbena podjetja zgradila preko 200.000 stanovanj, ogromne površine proizvodnih hal, trgovskih objektov, turističnih in rekreacijskih objektov in podobno ter več kot 3.500 km cest, od katerih je prav gotovo najveličastnejša sedanja gradnja Slovenije. Tako kot v objekte splošnega standarda in industrije, so zakopali krampe tudi v izgradnjo energetskih objektov. Lani smo praznovali dan gradbincev s poudarkom na njiihovi revolucionarni, zgodovini, letos pa bomo pokazali ob tem dnevu na naše uspehe, ki so iz te zgodovine zrasli. Danes nam ni treba iskati pomoči piri različnih grad-njiah od drugod, kar že gradimo, smo mojstri objektov mi sami. Tako smo zgradili lastno tehnologijo za izgradnjo industrijskih objektov, za izgradnjo cestnih in energetskih velikanov /itd,, še celo več: svoje izkušnje prenašamo drugam. Tako lahko vidite embleme naših gradbenih podjetij VI. Prejemki in izdatki iz sklada skupne porabe Osnovni regres za letni dopust ki ga dobi Vsak delavec, znaša za leto 1975 1.100,00 din; solidarnostna pomoč Ostane enaka kot v preteklem letu, prav tako odpravnina ob odhodu delavca v starostni in invalidski pokoj. Višina jubilejnih nagrad, za katere so delavci upravičeni ob 10, 15, 20, 25 'in 30 letnici neprekinjenega dela v delovni organizaciji znaša: za 10 let 800,00 din za 15 let 1.200,00 din za 20 let 1.700,00 za 25 let 2.500,00 din za 30 let 3:600,00 din To so inekatere določbe iz sindikalne liste, ki so spremenjene ne glade na lansko leto. Z ozirom na določena nesorazmerja v analitični oceinli delovnih mest, so se delavdi na svojih zborih odločili, da se pripravi s strani strokovnih služb lin komisij ponovna ocenitev delovnih mest v skladu z že obstoječimi razmerji, predvsem pa s pravilno ocenitvijo ter pomembnostjo dela, ki ga delavec opravlja. Navedena naloga pa bo izpeljana pravilno im dovolj hitro le oto aktivni pomoči vseh za to aktiviranih strokovnih služb, komisij ter dmžbeno-poliitičnlih organizacij. Rok za izvedbo te naloge je mesec junij, do takrat pa so se delavci na zborih enotno odločili za povišanje OD za 22 odstotkov, za režijske delavce pa je stopnja povečanja OD 20 odstotkov. Plansko analitska služba V gradnji tehniška srednja šola v Celju v vzhodnoevropskih državah ,,na zahtevnem zahodu, v severni Afriki, na srednjem vzhodu, celo v daljno Avstralijo smo zašili. Utrli smo si pot navzven, pa vendar to nas ne uspava, še naprej si prizadevamo izboljšati tehnologijo v maši stroki, da bomo lahko čim hitreje in čim boljše gradili tiste objekte, ki jih naša družba ima še vedno premalo — stanovanja in objekte družbenega standarda, saj končno vsi služimo namenu: »Prvi je človek«. V procesu gradnje smo gradbinci gradili poleg hiš, tovarn, mostov tudi dotore odnose med nami. Na naših gradbiščih utrjujemo preko osebnih stikov bratstvo med našimi narodi in skrbimo za nenehno usposabljanje dotor,ih kadrov. Zadnji čas smo organizirani vtem Oljnih organizacijah združenega dela, začeli uresničevati tils/to, kar so si naši predvojni tovariši samo želeli: odločamo o razporeditvi in vlaganjih rezultatov svojega dela. Preko svojih organizacij združenega dela se povezujemo v sestavljene organizacije, poslovna združenja in podobno, saj je združevanje dala .in sredstev v močnejše, kompleksnejše organizme pogoj za trajnejše izboljšanje materialnih, socialnih in kulturnih razmer dela in življenja v gradbeništvu. V prihodnosti čakajo gradbince nove zadolžitve: planiranje na vseh področjih, modernizacija tehnologije, uvajanje znanosti in povečanje proizvodnje cenenih stanovanj lin družbeno ter strateško pomembnih objektov. Talko Usmerjeni Stojijo gradbeniki na prvli frontni črti naše družbe. Osrednja prireditev v Ljubljani bo 7. julnija na Gospodarškem razstavišču. Zamišljena je kot politična manifestacija, hkrati pa kot majhen festival amaterske tvornosti med gradbinci Slovenije. Organizator je povabil organizacije in posameznike iz podjetij k sodelovanju v kulturnem sporedu slavnostnih dnevov. Nastopili bodo pevci, .inštrumentaM-sti, zbori, recitatorji in folklorne skupine 'iz samih gradbenih podjetij. V dneh proslave bo v spremnih prostorih pripravljena razstava kulturnih in umetniških dosežkov amaterjev. Prijavili so se že slikarji, grafiki, razstavljene bodo umetniške fotografije, skulpture, umetelni ročni izdelki ipd. Na dan .osrednje prireditve bodo na razstavišču predvajali tudi filmske zapiske kino amaterjev gradbincev s področja dejavnosti njihovih delovnih organizacij doma in v tujini. Organizator načrtuje, da bo v istem ali naslednjem mesecu o-mogočil ponovitev razstave in (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) projekcije filmov tudi po drugih slovanskih središčih in na večjih graidibščih, kjer bo za to zanimanje. Odziv med kolektivi je velik. Na posebnem natečaju, ki ga je razpisal republiški odbor sindikata gradbenih delavcev med podjetji v panogi, sta bila že iz- brana učinkovita osnutka za plakat in spominsko značko jubilejnega 3. junija. Dan gradbincev 3. junij bodo proslavljali tudi delavci po vseh večjih središčih ter na svečanih sejiah osnovnih organizacij sindikata in organov delavskega samoupravljanja. •N. N. VELIKE NALOGE Za uresničitev proizvodnih programov Gospodarski plan podjetja mora hiti odraz ciljev poslovne politike podjetja. Na poslovno politiko podjetja vpliva veliko faktorjev in ofcolnosti znotraj podjetja (opremljenost, Organlizadija) kot tudi izven njega. Vsi ti faktorji in okolnosti so medsebojno povezani, zato jih je treba podrobno in sistematsko analizirati, da bi lahko predvideli bodoče dogodke. Plan izhaja iz predvidene prodaje oziroma potreb tržišča. S tem v zvezi moramo vedeti, kakšni marajo biti dohodki, kakšni bodo stroški, ali je zadovoljiva dosedanja opremljenost, kakšna sredstva potrebujemo, kakšna mora biti produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Lahko rečemo, da podjetje želi z gospodarskim planom doseči ravnotežje med mogočo proizvodnjo in prodajo. Prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti je, kakšen naj bo obseg Vrsta objekta 1. Objekti stanovanjske izgradnje (klasična gradnja, liti beton 2. Objekti terciarne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, šolstvo, zdravstvo) 3. Objekti gospodarskih dejavnosti (industrija, kmetijstvo, u-p ravne zgradbe) Iz tabele je razvidno, da predstavljajo objekti Stanovanjske izgradnje najtvečji delež, prav tako pa tudi največji predviden porast izgradnje (indeks 107) v letu 1975. Proizvodni programi za ostale PE v okviru TOZD Gradbene operatiive, TOZD IGM in PO So bili sestavljeni na naslednji način: —za PE Mehanizacija predviden vrednostni obseg posameznih delovnih enot in delavnic na podlagi dosedanjih dosežkov, gibanja cen in razširitve kapacitet, proizvodnje, se pravi določiti količino vsakega proizvoda. Obseg proizvodnje izhaja ne samo iz potreb tržišča, temveč tudi iz kapacitete podjetja, možnosti dobave potrebnega materiala, števila deillarvcev in ne nazadnje finančnih sredstev. Zaradi tega ni sestava plana samo delo finančnikov, temveč tudi strokovnjakov .iz tehničnega področja. Ob temeljiti analizi potreb tržišča, kapacitete podjetja, delavcev itd., je strokovna komisija ob sodelovanju vodstev poslovnih enot in OZD sestavila proizvodne programe posameznih TOZD 'in ostalih organizacijskih enot v okviru TOZD. Planirani fizični obseg proizvodnje v letu 1975 izražen v m2 dograjenih gradbenih objektov: 1975 1975 Indeks 37 £20 40.000 107 9,110 9.380 103 24j940 24.420 98 — za PE Projektivni biro na podlagi sistemiziranega števila in Strukture zaposlenih in optimalne storilnosti , — za PE Delavska preskrba na podlagi dosedanjih rezultatov, gibanja cen in povečane stopnje koriščenja kapacitet, — TOZD IGM predvideva količine izdelkov na podlagi optimalnega koriščenja kapacitet, dosedanjih dosežkov in optimalne Stopinje povečanja produktivnosti, — TOZD PO vrednostno izražen obseg proizvodnje na podla- gi dosedanjih dosežkov na zapor sl en ih po posameznih delavnicah slenega, gibanja cen, sistemizira- ter povečane stopnje produktivnega števila in Strukture zapo- nosti. I. PLANI PROIZVODNJE v 000 din 1. TOZD Gradbena operativa Enote lastna proizv. tuje storitve bruto produkt PE Celje 127.000 73.000 200.000 PE Store 30.000 10.000 40.000 PE Konjice 30.000 15.000 45.000 PE Žalec 43.000 22.000 65.000 PE Kozjansko 3.000 — 3.000 PE Ljubljana 62.000 40.000 102.000 OPERATIVA 295.000 160.000 455.000 strojni park 16.500 — 16.500 avtopark 14.300 2.700 17.000 servisi 11.350 150 11.500 PE MEHANIZACIJA 42-ilSO 2.850 45.000 PE PROJEKTIVNI BIRO 5.200 600 5.800 delavsko naselje 2.050 — 5.800 menza 6.200 — 6.200 bife S ŠD 1.550 — 4.560 počitniški dom 195 — 195 PE DELAVSKA PRESKRBA 9.995 — 9.995 TOZD GO 352.345 163.450 515.795 2. TOZD Industrija gradbenega materiala Enote lastna proizv. tuje storitve bruto produkt betonarna 16.100 — 16.100 gramoznica 2.400 — 2.400 peško! om 5.900 1.600 7.500 armatura 16.000 — 16.000 polagalci 4.200 — 4.200 PE GRADBENI MATERIAL 44.600 1.600 46.200 votlaki 5.000 — 5.000 cevi 5.900 — 5.900 okna 5200 — 5.200 cementnima 1.450 — 1.450 montažni elementi 5.950 — 5.950 transport 2.450 — 2.450 vzdrževanje 1.100 1.100 PE BETONSKI IZDELKI 27.050 — 27.050 TOZD IGM MEDLOG 71 £50 1.600 73.250 3. TOZD Proizvodni obrati Enote mizarstvo žaga tesarstvo slikarstvo plastika PE LESNI OBRATI lastna proizv. . tuje Storitve bruto produkt 9.000 800 9.800 4j30 — 4.300 3.400 — 3.400 5.150 1.150 6.300 2.600 — 2.600 24.450 1,950 26.400 Tabela prikazuje proizvodni program gradbene operative, od katerega sta odvisna programa TOZD IGM in PO, saj je njuna proizvodnja v veliki meri Odvisna od obsega del gradbene operative PROIZVODNI PROGRAM GRADBENE OPERATIVE ZA LETO 1975 Celje Store Konjice Žalec Kozjan- sko Področje GePje Ljubljana Skupaj PC 200.000 40.000 45.0 00 65.000 3.000 353.000 102.000 455.000 Program % 74 115 130 114 162 164 123 123 123 1975 TS 73.000 10.000 15.000 22.000 — 120.000 40.000 160.000 (Kapaciteta) % 74 123 115 114 160 126 126 130 LP 127.000 30.000 30.000 43.000 3.000 233.000 62.000 295.000 % 74 mo 135 114 162 164 121 121 101 Prosimo člane kolektiva, da vsako eventualno spremembo bivališča takoj sporočijo kadrovski službi podjetja zaradi nujne evidence! kl-j učavnič anstv-o kleparstvo vodovod centralna kurjava elektro dostava 5.850 4.600 5.800 7.700 6.750 350 100 100 900 150 5.950 4.700 5.800 8.600 6.900 350 PE KOVINSKI OBRATI 31.050 1.250 32.300 TOZD PO 55.500 3.200 58.700 4. Zbirni pregled lastna tuje bruto TOZD proiav. storitve produkt Gradbena oper-ativa 352,345 1-63.450 515.795 Industrija gradbenega materiala 71.650 -1.600 73.250 Proizvodni -obrati 55.500 3.200 58.700 PODJETJE 479.495 168.250 647.745 II PLAN ZAPOSLENOSTI — zbirnik TOZD in PE proizvod. režijski skupaj vajenci operativa 981 142 1.123 131 mehanizacija 175 34 209 36 projektivni biro 22 3 25 delavska preskrba 36 4 40 uprava TOZD 38 38 GRADBENA OPERATIVA 1.214 221 1.435 167 gradbeni material 80 7 87 16 betonski izdelki 92 5 97 uprava TOZD IND. GRADB. MATERIALA 172 38 210 15 lesni obrati 1(10 20 1-30 20 kovinski -obrati 100 20 120 41 uprava TOZD 9 9 PROIZVODNI OBRATI 210 49 259 61 SKUPNE SLUŽBE 138 138 PODJETJE 1.596 446 2.042 243 Porast zaposlenosti: leta 1974 je 1.824 100 % leta 1975 je 2.042 1112 % .Znano je reklo, da kdor stagnira, ta nazaduje. Te besede so prisotne tudi v našem razvojnem programu, toliko bolj pa še morajo bilti osnova za vodenje tekoče poslovne politike. 'S podpisom samoupravnega dogovora, ki so ga sklenila vsa gradbena podjetja Slovenije, se je Ingrad obvezal, da bo izpolnjeval obveznosti tega dogovora, ki se nanašajo na: — dvig družbenega standarda zaposlenih (osebni dohodki, stanovanja, družbena prehrana, rekreacije), — dviig materialne osnove podjetja (sredstva za razširjeno reprodukcijo). V letošnjem gospodarskem planu so vse tte zahteve prisotne. Že naveden!! podatki kažejo, da je letos pred nami velika nalaga, za katero uspešno rešitev iso potrebni in predvideni organizacijski, tehnični!, socialni in ekonomski ukrepi. Na kratko povedano: — izpopolnitev organizacije, — ;izpopolnitev tehnologije, — Vlaganje sredstev iv sodobno mehanizacijo, v lastna obratna sredstva, — zagotovitev proizvodnim enotam pravočasno tehnično, ekonomsko ii!n organizacijsko dokumentacijo, — posvetiti več pozornosti raziskavi (tržišča, — intenzivirati (Strokovno in splošno izobraževanje v lastnem izobraževalnem centru kot izven podjetja, — dvigniti storilnost zaposlenih tako operativnih kot administrativnih delavcev, — poostriti vprašanje osebne odgovornosti, — doseči boiljlše .izkoriščanje razpoložljivega delovnega časa in boljšo delovno disciplino, — zagotoviti ustrezne delovne pogoje, — in izpopolniti sistem stimulativnega nagrajevanja po enoti proizvoda kot nagrajevanje organizatorjev proizvodnje. Analitsko planska služba Odprli smo nova gradbišča V okviru stanovanjske izgradnje v (Celju nadaljujemo oz. bolje rečeno zaključujemo z izgradnjo stanovanj na Otoku III G, kjer se zadnja stolpnica približuje III. fazi. 'Da bo pa ta predel v celoti zaključen, smo dolžni izgraditi iše eno ltriplex garažno hišo z zaklonišči v spodnji etaži, in eno triplex garažno hišo brez zaklonišča. Gradbena jama je že izkopana, treba bo nadaljevati s pričetimi deli. Na dragi stanovanjski soseski Dela na rekreacijskem centru Golovec so v polnem zamahu. Prva faza del: prireditvena hala z aneksom, ki jo vidite na sliki. na Lavi, Iki jo izgrajujemo s po spešenim tempom, smo tri stanovanjske bloke že predali kupcem četrti (blok pa je v zaključni fazi. Od petih stanovanjskih stolpnic je ena že v gradnji in bo kmalu pod streho. Pripravljamo dokumentacijo in gradbišče za nadaljnji dve ,sltol|p-niiči. Vse priprave moramo nujno pospešiti, da ne bo zastojev pri prestavitvi outinord opažev. Zadnji -dve stolpnici bomo isukoe-sivno nadaljevali, kakor se bodlo sproščali -opaži, izgradnjo celotne soseske bi morali zaključiti konec leta 1976. V sklopu ite soseske -gradimo še otroški vrtec, pričeli smo -pa že tudi z izgradnjo samlopostrežne trgovine. Žal smo z deli morali prekiniti, zaradi nepopolne dokumentacije. Stanovalcem te soseske smo dolžni izgraditi tudi zaklonišča in triplex garaže. V žalski poslovlni enoti smo pričeli z gradnjo treh lamel P + 4 stanovanjskih blokov v Dobrteši vasi s skupno 56 stanovanji. Dela izvajamo po istih projektih kot v Žalcu, samo z delnimi manjšimi spremembami. Cim bodo stanovanjski bloki v ŽalCu v IH. fazi, ibom-o outinord opaže prestavili na to gradbišče. V okViru stanovanjske izgradnje v žalski -občini bomo dela nato nadaljev-al-i na -115 stanovanjskem bloku na Vranskem im 12 stanovanjskem bloku v Libojah. iPr.iče-Ji smo z deli (tudi na poslovni stavbi za Tovarno nogavic v Polzeli. Objekt -je 5 etažen, s skupno cca 1000 m2, dela -morajo biti končana v letošnjem letu. Za istega investitorja bomo še pričeli z deli na trgovini in vratarnici. Na Polzeli bomo pričeli z deli za izgradnjo otroškega -vrltca pb projektih našega projektivnega oddelka. V Žalcu -smo pridobili -dela na Izgradnji hale Sigma. Pogodba je že pripravljena za podpis pri in- vestitarju. Investitor bo pogodbo podipisal, ko bo imel v celoti zagotovljena finančna sredstva. Poslovna enota Store bo končno le lahko nadaljevala z deli na osnovni šoli v Šentjurju pri Celju, kjer je investitor zagotovil finančna sredstva. Zal nismo uspeli pridobiti tej enoti dela na izgradnji doma počitka v Šmarju pri Jelšah, zato pa smo uspeli dobiti dela na prizidku šole v Podčetrtku. Razen tega predvidevamo, da se bo kmalu začela gradnja novega stolpiča v Šentjurju in stolpiča v Slivnici. Pričeli smo z izgradnjo nove soseske v Zrečah. V okviru te izgradnje smo pričeli z dvema stanovanjskima blokoma po 30 stanovanj. Tema blokoma se bo priključil še tretji. Prav tako smo v razgovorih s samoupravno stanovanjsko Skupnostjo v Slovenskih Konjicah za izgradnjo nadaljnjih dveh stolpičev in to na lokaciji, kjer pravkar zaključujemo dva enaka stolpiča. Poslovna enota Konjice je pričela z gradbenimi deli na izgradnji lastne investicije v pesko-lomu Stranice. To so predvsem temelji silosov in strojev. V to investicijo se vključuje še izgradnja asfaltiranega cestnega priključka od glavne ceste Celje — Maribor do peskoloma, kar bo predstavljalo za podjetje precejšen strošek, h kateremu pa prispeva republiški sklad za ceste samo manjši del. Na tem področju smo uspeli pridobiti še eno večje delo in sicer izgradnjo cestne baze v Tepanju. Cestna baza obsega več objektov in to: obratna zgradba, delavnica in garaže, skladišča, bencinsko črpalko in zunanjo ureditev. Skupna in- PREDNOSTI GRADNJE STANOVANJ PO SISTEMU OUTINORD NAPRAM KLASIČNI GRADNJI Sistem stanovanjske gradnje iz litega betona se je v zadnjih nekaj letih izredno naglo razširil po vsej Jugoslaviji, potem, ko je osvojil že večino evropskih držav. Danes ni našel svoje mesto le v stanovanjski gradnji, tudi številni javni objekti so že zgrajeni tako. KJE SO VZROKI ZA TAKO HITRO OSVOJITEV TEGA SISTEMA GRADNJE? Vedno večje potrebe po stanovanjih narekujejo večjo produktivnost v stanovanjski gradnji. Klasični sistemi gradnje z zidavo iz elementov malih formatov tej zahtevi niso mogli zadostiti. Zato je šel razvoj v smeri povečanja teh osnovnih gradbenih elementov vse do sistemov težke montaže. Čeprav se je hitrost gradnje na ta način znatno pospešila, pa so se kmalu pokazale druge pomanjkljivosti tega sistema. Da bi se dosegla ekonomičnost pri tovrstni proizvodnji, je bilo potrebno doseči veliko serijsko proizvodnjo malega števila različnih elementov. To pa je ogrožalo prilagodljivost sistema in prešlo meje humanega bivališča. Najti je bilo treba način, ki bo zahteval malo časa in delovne sile, hkrati pa bo ohranil pri- vesticija je 15 milijonov din. Roki so kratki, skoraj vsa dela morajo hiti dokončana do otvoritve hitre ceste, (ki bo ob Dnevu .republike. Na ljubljanskem področju nastajajo neljubi zastoji na začetku gradenj stanovanjskih objektov. Stanovanjski bloki v soseski SS-7 v Šiški, iti se izvajajo v okviru programa 80, bi se morali pričeti že v lanskem leltu. Sedaj, ko je končno pripravljena celotna dokumentacija, občina ne izda gradbenega dovoljenja, dokler ne bo dosežen sporazum z izvajalci stanovanj glede izhodiščne gradbene cene. Prav tako se je zataknila izdaja gradbenega dovoljenja za terasaste bloke v Kosezah za vas 1. Naročeni so bili s strani izvajalcev novi projekti v outinord izvedbi, ki predstavljajo z ozirom na prejšnje proiekte samo manjše odstope v gabaritu, nekoliko večje na v strukturi in številu stanovanj, v gostoti prebivalcev, nrmidvspirri on v številu otrok. P-edvsem število otrok postavila obveznost občini, da zgradi dodatne šolske kaioacitete in vzgojno varstvene ustanove za kar na nrimanlikuje sredstev. Čim bodo ti problemi rešeni skupno s predstavniki občine, bo daina zelena luč za nadaljnjo gradnjo. V Umagu smo pričeli z gradnjo dveh počitniških hišic za potrebe naših članov kolektiva. Čakajo nas pa obsežne lastne investicije, ki jih bi pričeli graditi v letošnjem letu in to: samski dom, ključavničarska delavnica. halo za st role. pokrito skladišče. hala za IGM in poslovna stavba podjetja. Ivan Cijan, dipl. gr. ing. lagodljivost obsegu, oblikovanju in funkcionalnosti glede na dane pogoje v času in prostoru. Opažni elementi, ki so se lahko sestavljali v različne kombinacije celic z različnimi razponi in dolžinami ter beton, ki se je prilagodil vsakemu kalupu, so bili tisti elementi, ki so to omogočili. Sistem gradnje s tunelskimi o-paži je eden izmed sistemov gradnje z litim betonom. Ker se je od sistemov tunelskih opažev pri nas najbolj razširil francoski sistem Outinord je postalo ime te firme pri nas pojem za tovrstno gradnjo. Osnovni elementi sistema so jeklene polškoljke, ki se sestavljajo v tunele različnih modularnih širin in dolžin. Ti se vežejo med seboj v kombinacije, ki jih narekuje tlorisna zasnova. Na tunele se montirajo armatura, instalacije, razni vložki za odprtine in pritrditve ..nato pa se vse zalije z betonom. Naslednji dan, ko se opaž odstrani, ima stanovanjska celica že vse svoje osnovne konstruktivne elemente: tla, stene, strop. Pri tlorisni zasnovi stolpnice traja čas za opa-ženje in betoniranje ene etaže 2 — 4 dni, pri blokih pa do teden dni, kar zavisi seveda od tlorisne zasnove. Prihranek na času pa ni možno doseči le pri gradbenih, temveč tudi pri obrtnih delih. Jekleni opaži omogočajo izdelavo gladkih betonskih površin, ki zahtevajo minimalne površinske obdelave. Vendar prednosti, ki jih nudi sistem niso dosežene, če se ne upoštevajo njegove specifičnosti in ga ne obravnavamo kompleksno. Lahko pride celo do situacij, da se doseže obraten učinek, kot ga želimo doseči. Torej niso niti beton, niti opaži tisti faktorji, ki sami po sebi omogočajo hitro in ekonomično gradnjo. To je dejstvo, ki ga ne smejo prezreti niti projektanti, niti izvajalci. Neprilagojena in neracionalna tlorisna zasnova, prevelika razčlenjenost in višinske razlike, nedoslednost pri projektiranju instalacij, nevsklajeni vzporedni gradbeni elementi in materiali, neracionalno koriščenje opažev, nepravilno zaporedje del, način Na osnovi številnih razgovorov in razprav v družbeno političnih organizacij ah v GIP INGRAD in tudi v občinskih forumih v Celju in celjski regiji, je Svet ZK pri podjetju Ingrad na svoji razširjeni sejli dne 25. 3. 1975 v zvezi z organiziranjem novih TOZD v podjetju sprejel naslednja IZHODIŠČA — Iz sedanje TOZD GO je organizirati naslednje TOZD: — TOZD GO Celje, — TOZD GO Ljubljana, — TOZD GO Slovenske Konjice, — TOZD GO Šentjur, — TOZD GO Žalec, — TOZD Mehanizacija. Variantno je izdelati analizo pogojev poleg prej navedenih še za: — TOZD GO Laško, — TOZD Družbena prehrana, — TOZD Projektiva. Posebna skupnost gradbenih TOZD ni potrebna. Vsklajevalno funkcijo morajo opravljati strokovne službe po osnovah samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP Ingrad in drugih aktih ter sklepih organov samoupravljanja. Za zagotovitev zbiranja sredstev za razširjeno reprodukcijo za obračun in poslovanje med TOZD je sprejeti poseben samoupravni sporazum. TOZD naj bodo organizirane tako. da bodo operativno sposobne prevzemati in opravljati vsa gradbena dela. Strokovne službe SDS morajo biti organizirane tako, da bodo nudile TOZD vso strokovno pomoč in da jim bodo dajale na razpolago vse potrebne podatke, ki so jim potrebni za tekoče poslovanje in gospodarjenje, kakor za odločanje v organih samoupravljanja ter zborih delavcev. Pri postavljanju organizacije In razmejitvi nalog med SDS in TOZD je posebej paziti, da ne bo prišlo do dupliranja nalog in s tem povzročanja nepotrebnih stroškov. V SDS se ustanovi nova služba »Tehnična služba«. Sedanja tehnološka služba, v kolikor bo projektiva poseben TOZD, se u-kinja. Pri izdelavi predlogov samoupravnih sporazumov se je poslu-žitl izkušenj tudi pri diugrih po- vgrajevanja betonov — to je nekaj činiteljev, ki znatno vplivajo na rezultat dela oziroma izdelka. To potrjujejo tudi kalkulacije različnih objektov, ki so bili vsi grajeni s tunelskimi opaži Outinord. Iz tega sledi sklep, da sistem litega betona s tunelskimi opaži sicer omogoča hitrejšo in bolj e-konomično gradnjo kot je to možno doseči s klasičnimi načini gradnje, ni pa sistem sam po sebi jamstvo za dosego tega cilja. Osnovna in najbolj učinkovita pot je kompleksna racionalizacija z izkoriščanjem vseh prednosti tega sistema ob upoštevanju njegovih specifičnosti. Elza Crepinšek, dipl. ing. arh. djetjih kot so na primer: Pionir Novo mesto, Tehnika Ljubljana, Projekt Kranj. Izdelati je rokovnik nalog s konkretnimi zadolžitvami tako, da bodo TOZD v smislu teh izhodišč organizirane do 30. 6. 1975, do katerega roka morajo sprejeti tudi potrebne samoupravne sporazume. Glede na prej navedena osnovna izhodišča so strokovne službe dolžne pokraniti vse, da se realizirajo naloge v zvezi z organizacijo novih TOZD. V ta namen je bil sklican sestanek, dne 2. aprila 1975, na katerem so sodelovali: — glavni direktor, Marjan Prelec, dipl. gradb. ing. — pomočnik glavnega direktorja Franjo Cevnik, iur. — direktor kadrovsko-pravne službe Franc Berginc, dipl. psih. — direktor plansko analitske službe Ludvik Arnuš, dipl. oec. — direktor finančne službe Janko Golob, dipl. oec. — tovarišica Silva Hočevar, dipl. iur. — predsednik sindikata Bogo Amdolšek, -— sekretar Sveta ZK Mešl Jože — predsednik komišije za organizacijo TOZD v svetu ZK Milan Colarič, ki so na sestanku sprejeli PROGRAM nalog im zadolžitev v zvezi z organiziranjem noVih TOZD v GIP INGRAD. 1. Izvolitev delovnega telesa z organiziranjem novih TOZD opravijo posamezne enote tako, da izvolijo delegate in sicer, PE Celje, Žalec, Ljubljana, Store, Slovenske Konjice, Mehanizacija, Delovna skupnost skupne službe, TOZD PO in TOZD IGM. Posamezna delegacija šteje 3 člane, katere skupaj tvorijo delovno telo. Zadolženi: direktor kadrovsko-pravne službe tov. Berginc in tov. Hočevarjeva, ki je zlasti zadolžena, da bo postopek v skladu z zakonom formalno pravilno Izpeljan. V ta namen je pripraviti navodilo in obrazce zapisnikov za izvolitev delegacije. Pri izvolitvi sodelujejo družbeno-pb-(Nadaljevanje ,na 6. strani) PREDNOSTI OUTINORD Izhodišča za nove TOZD (Nadaljevanje s 5. strani) litične organizacije in organi sa-moupravlj a-nj a. Rok za izvolitev delovnega telesa je 21. april 1976. 2. Izdelati je pismeno analizo pogojev za Ustanovitev TOZD. Analiza pogojev za ustanovitev TOZD naj bo izdelana v smislu predloga Sveta ZK z dne 25. 3. 1975 in siicer za: — TOZD QO Celje, — TOZD GO Ljubljana, — TOZD GO Slovenske Konjice, — TOZD GO Šentjur, — TOZD GO Žalec, — TOZD Mehanizacija. Varianta naj bo izdelana tudi za: — TOZD GO Laško — TOZD Družbena preskrba — TOZD Proj aktiva ■ Rok za izdelavo analize je: 20 5. 1975. 3. Delovno telo obravnava analizo pogojev za ustanovitev TOZD in jo da v obravnavo in odločitev delavcem ,na zbore. Rok: 31. 5. 1975 Zadolženi: delovno telo, tov. Berginc in tov. Hočevarjeva. 4. Pripraviti je osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v ozd gip »ingrad« in osnutke statutov TOZD in OZD. Zadolženi: za izdelavo osnutka samoupravnega sporazuma za splošni del tov. Berginc in tov. Hočevarjeva, za gospodarski del tov. Arnuš in tov. Golob. Za izdelavo osnutkov statutov za TOZD in OZD tov. Berginc in tov. Hočevarjeva. Rok: 31. 5. 1975. 5. Zbori delavcev, na katerih bodo odločili o organiziranju no- vih TOZD, sprejeli samoupravni sporazum o združitvi v GIP INGRAD Celje in statute, bodo sklicani v teku meseca junija 1975. Zadolženi: delovno telo, tov. Berginc in tov. Hočevarjeva. Rok: 30. 6. 1975. 6. V prehodnem obdobju od 30 6. 1975 do konca leta je opraviti vse preostale formalnosti v zvedi z vpisom v sodni register priprave glede organiziranja evidenc, izvolitev organov samoupravljanja, formiranjem družbeno političnih organizacij tako, da bi poslovanje po novlih TOZD tudi iz formalnega stališča v celoti steklo s 1. 1. 1976. Zadolžene strokovne službe in družbeno politične organizacije. 7. Za izdelavo predloga organi- zacije lin razmejitve nalog OZD, TOZD in SDS na podlagi izhodišč se zadolži naslednja komisija: — glavni direktor ing. Prelec, — pomočnik glavnega direktorja, — vsi direktorji služb v SDS in — direktorji TOZD. Rok: 20. 5. 1975. Vse prednje naloge je opravljati koordinirano z vodstvi družbeno političnih organizacij in organi samoupravljanja v OZD in TOZD, o čemer je seznaniti delavce po TOZD. Ta program z izhodišči je predložiti delavskemu svetu podjetja v potrditev. Objavi se ga tudi v Glasilu Ingrada. Glavni direktor: Marjan Prelec, dipl. gradb. ing. 1. r. Iz na. šlh TOZD Nove naložbe v temeljni organizaciji Proizvodni obrati Leto 1972 je pomenilo za takratne proizvodne obrate, sedanjo TOZD PO, prelomnico glede investicijskega vlaganja in opremljanju. Do tega leta namreč obrati niso :in niso prišli na vrsto pri kakšni večji nabavi Strojev al'i prenovitvi obratnih prostorov. Vise prevelike so bile zahteve po težki mehanizaciji: žerjavih, buldožerjih, itld. Potem pa se je delavski svet na pobudo komisije za gospodarjenje odločil za prvo fazo rekonstrukcije mizarskega obrata. Dela na izgradnji (Objekta so stekla, montirali so se novi stroji tako, da je obrat lansko jesen stekel v vlsej svoji moči. Uresničila šo se predvidevanja o obsegu proizvodnje, saj je letni bruto produkt znašal skoraj staro milijardo dinarjev. Ne isamo finančni efekt, zboljšali so se tudi pogoji dela, isaj so bili prejšnji utesnjeni prostori in provizorična razvrstitev Strojev vzrok pre-nekateri nesreči v obratu. Obrat je pridobil tudi sodobno lakirnico in skladišče drobnega. materiala. Manjka le še Skladišče gotovih izdelkov, ki morajo biti vedno v zalogi, zlasti pri gradnji stanovanjskih objektov. Prepričan sem, da bomo -ob skrbnem gospodarjenju dogradili tudi ta obrat. Lahi je delavski svet TOZD ,FO potrdil poleg -ostalih inv-eStic-ij tudi rekonstrukcijo žage. Ta obrat je bil do pred nedavnim tak kot je bil pred -tridesetimi leti ali več. Lociran na lepem kraju s takrat primemo -opremo in kapaciteto. Povprečno se j-e porabilo za razrez -1 m3 lesa ,(is skladiščenjem, nakladanjem itd.) cca 6 ur. Vse to pa je za današnji čas preveč. Obrat bi poštal ,nerentabilen in da do tega ne bi prišlo, j-e bilo m-ožno samo eno, to je rekonstrukcija, za kater-o se je DS tudi odločil. Oprema za obrat je že prispela, objekt-prizidek j-e -pokrit, manjka še nekaj strojnih temeljev in pričela se ibo lahko montaža. Dokončanje del se bo nekoliko zavleklo. To pa predvsem po zaslugi slabega vremena. No, vseeno upamo, da bomo prenovljeni obrat konec meseca maja slovesno- spustili v pogon. Letos načrtujemo tudi nakup posebne krožne žage, in a kateri bomo rezali gradbeni in konstrukcijski les in poslej ne bo več težav za pravočasno -dobavto teh artiklov. Le nekaj dni prej bo treba dati naročilo in mere. Ena od glavnih postavk v letošnjem programu investicij v naši TOZD je prav gotovo izgradnja nove hale za potrebe ključavničarskega obrdta. Tiu moram ugotoviti isto kot pri obratu žaga. Mnogo dobr-e volje, le pogoji za delo nemogoči. -V se- danjih prostorih, ki niso samo majhni, ampak tudi popolnoma neopremljeni (dvigala), je bila res prava muka izdelati kolikor toliko velik nosilec za strešno konstrukcijo ali kaj sličnega. Ljudje so pri delu trpeli in možnost poškodb j-e bile stalno prisotna. Poslej bo del-o v tem Obratu lažje, is a j bo v novi hali montiran tudi pettonski mostni žerjav tako, da bo premikanje in nakladanje težkih tovorov pratva Igrdča. Poleg obrdta bo novo skladišče plina, ki bo dovolj veliko za pokritje potreb ključalv-' ničarstv-a, obrata kurjave, strojnega servisa in kleparstva. Glede hal-e je v-redno omeniti še to, da bo izdelana po -domačem sistemu in v domači Industriji gradbenega materiala v Medlogu. Upamo, da bomo z deli pričeli že v -tem mesecu. Omembe vredna postavka investicijskega programa j-e tudi a-daptacija sedanje ključavničarske delavnice za potrebe slikarstv-a. Ne samo, da j-e lokacija sedanjega slikarskega obrata na Mariborski cesti neprimerna, marveč tudi ne dopušča nobene rekonstrukcije ali dopolnitve z opremo. Z novim rekonstruiranim obratom bi bili dani pogoji za pravočasno pripravo oziroma hitro izvršitev opl-eska na vseh predfab-riciranih elementih za stanovanjsko gradnjo. Tako bi v delavnici, kjer bo vgrajena lakirna naprava, opleska!! vse suhomont-až-ne mizarske izdelke kot so: vratni podboji, -obloge, kril-a, okna itd. (S tem načinom bi se nam znatno skrajšal potrebni čas za pleskarska dela na -Objektu samem. Velikega pomena bo nov obrat za slikarje tudi zato, ker bo v razmeroma velikih prostorih -o-moigdčal tudi dela preko zime. S tem se bo prihranil marsikateri dinar, ki ga je bilo sicer potrebno izplačati na račun zimske prekinitve. Rafko Funfcl Montaža hal Čimprej po lastnem sistemu hko z istim številom monterjev zmontirali precej več. Po naših prvih izikušnjah bi jih lahko letno zmontirali približno 140.000 m2 z dvema skupinama. Motalžne elemente .v glavnem izdeluje 9GP »Gorica«, TOZD »ABK« iz Nove Gorice. Lani pa se je v izdelavo nekaterih elementov zelo dobro vključila tudi naša TOZD Industrija gradbenega materiala Medlog. Montažna skupina deluje tudi sedaij v sklopu enega izmed gradbišč PE Celje (trenutno »Al-pos« Šentjur). Skupina šteje od 10 pa tudi do 25 delavcev, kair zavitii od trenutnega obsega montaže. Skoraj vise hale smo zmontirali v predvidenem roku ali celo prej. Pri delu smo večkrat naleteti na objektivne težave, Včasih pa so bili zastoji takšnega značaja, da bi jih lahko preprečili z boljšo organizacijo v podjetju. Problemi, ki nastajajo pri montaži so predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne mehanizacije (av-todviigala, žerjavi), zaradi netočne dobave montažnih elementov iz 200 km oddaljene Nove Gorice, kakor tudi zaradi oddaljenosti mesta montaže od matičnega gradbišča. Od leta 1972 montiramo hale, ki jih izdeluje drugo podjetje, betone pa v obliki montažnih elementov prevažamo kot je že omenjeno, celo na razdalji 200 km. Razumljivo je, da je takšen objekt sorazmerno drag in tak način ogroža tudi našo konkurenčnost. Skrajni čas je že, da pričnemo izdelovati halo po lastnem sistemu in se tako še bolj Vključimo v izgradnjo industrijskih objektov. Upamo, da se bo naša hala pojavila na tržišču v najkrajšem času. Anton Aškerc Plastika Prvo halo smo zgradili leta 1973 po požaru za TIM Laško varno izolacijskih materialov v Rečici pri Laškem. Priučitev je trajala približno mesec dni. Skupino vodi od Ustanovitve dalje delovodja Jože Balek. Do letos smo montirali samo som; — v letu 1975 smo zmontirali halo »Kristal« v Ljubljani (1.000 m2), v mesecu aprilu pa smo pričeli z montažo hale »Hladilnice« Zalog v Ljublja- Sredi februarja letos je pričel z delom nov obrat TOZD PO 4005, ali krajše imenovan »Plastika«. Naziv kot tak je nerodno podan, kajti tu ne gre za plastiko kot je poliester, polistirol, po-liuretan in podobne materiale, marveč za materiale, ki so narejeni od polimerskih sintetskih snovi, razpršenih v vodi. Od tod tudi naziv disperzijske barve. Vse barve in obrizgi so vodotopne, pralne in kar je osnovna razlika od ostalih tovrstnih materialov imajo lastnost, da »dihajo«. Z njimi lahko obdelujemo različne podlage kot so: nov apneni ali podaljšani omet, stari omet, lesonit, iverica, siporex, dipester, beton, azbest beton, stiropor, salonit in podobno. V skupino disperzijskih barv in obrizgov spadajo: sinkolit, poli-fix, terakolor, polikolor, juboko-lor, disperol, HD-F, plastofix, te-raplast, jubolit in še vrsta drugih od različnih tovarn. Obrat »Plastika« je predvsem formiran za finalno obdelavo fasad s plastičnim obrizgom. Ker je delo na fasadah odvisno od vremenskih vplivov in je zato sezonskega značaja, je skupina o-ziroma obrat tako organiziran, da so delavci — fasaderji obenem soboslikarji in opravljajo vsa so-boslikarska dela. Tako se izognemo »mrtvi sezoni« z notranjimi deli, ker se z disperzijskimi barvami ne more delati pri temperaturah nižjih od + 50 C, razen s posebnimi idodatki. Z letnim planom je predvideno, da bi obrat »Plastika« v letu 1975 izvršil del za preko 2.000,000 din. Trenutno pa že ima zagotovljenih del za cca 1.400.000 din v podjetju samem. Za ostanek do planiranega obsega so že razgovori z drugimi podjetji na ljubljanskem območju, kjer je tudi sedež ubrata. S prizadevnostjo in skrbnim delom vseh članov obrata in drugih želimo, da bi obrat upravičil svoj obstoj in pripomogel k še večjemu uspehu celotnega kolektiva. Radovan Jankovič, vodja obrata Na sliki je montažna skupina, ki je montirala halo za Opekarno v Ljubečni. Od leveproti desni stojijo: Jože Furjan, Cvetko Kršič, Ivan Žlaus, Rajko Krsič, Dorde Nikolič, Jože Balek, Brane Šajinovič, Simo Jovič; čepijo: Rado Božič, Dušan Božič, Mesud Nežic ločne halle po sistemu, ki ga .uporablja SGP »Gorica« iz Nove Gorice, letos pa smo zmontirali že tudi dve hali z ravno streho, ki jo tudi izdeluje omenjeno goričko podjetje. V obdobju dveh let in pol .smo zmontirali približno 50.000 m2 ločnih bal in 9.000 m2 hal z ravno streho. Ločne hale smo montirali na naslednjih objektih: — v letu 1972 (5.600 m2) hala »Aero« Celje in »Bor« Laško, — v letu 1978 (14.000 m2) TIM Laško (po požaru), Kovaška industrij a Zreče, »Gamet« Zreče, Tovarna nogavic Polzela, »Obnova« Celje in železolkriv-ska hala Ingrada v Medlogu; — v letu 1974 (29.000 m2) Kera- ni (v izmeri cca 5.300 m2, gradbena dela izvaja ljubljanski Gradis). Hale z ravno streho smo montirali v letu 1975 in sicer Polnilnico Pivovarne Laško (6.500 m2) in Muflon Radeče (2.500 m2). V kolikor bi montaža Ml tekla kontinuirano, bi lahko letno zmontirali precej večje površine objektov kot smo jih sicer. Tako bi npr. lahko z dvema skupinama po 9 monterjev zmontirali v enem letu približno 70.000 m2 hal ločne izvedbe, saj zmontira ena skupina dnevno cca 140 m2 kompletne ločne hale. ,Iz tega sledi, da je poraba časa za montažo ločne izvedbe približno 0,85 ure na m2. Mtomltažnih hal z ravno strešno konstrukcijo pa bi la- zrazrmrazrazrazszjzszszrazn.razrazrazmzrazszizrauuLrairazrazszramjzra H Odbor za medsebojna odnose GIF »INGRAD« CELJE razpisuje 5 1 NATEČAJ 1 S za priglasitev članov kolektiva GIF »Ingrad« Celje, kateri so 5 C zainteresirani, da vložijo prošnje za kreditiranje individualne 5 S stanovanjske izgradnje v letu 1975. K Delavski svet GIF »Ingrad« Celje je v skladu s statutom ti ti in drugimi samoupravnimi akti sprejel sklep, da v letu 1975 S ja nameni za kreditiranje individualne stanovanjske zgradnje S g 1,500.000,00 din. Določil je zgornjo mejo kredita, ki lahko znaša ti ti največ 100.000,00 din In ga koristnik koristi v treh zaporednih jč ti letnih tranšah. K Odbor bo na podlagi prijav in razpoložljivih sredstev do» ti ti ločil višino kreditiranja za one prosilce, kateri prosijo prvič za g ja kredit in za one, kateri so v zadnjih letih že koristili kredit, e g Upošteval bo tudi druge pogoje, kot je stopnja gradbene faze ti ti itd. Vse ostale pogoje predvideva Pravilnik o kreditiranju sta- g g novanjske izgradnje, ki je v razpravi. Odbor bo po sprejetju c c pravilnika dodeljeval kredite skladno s pogoji pravilnika in ti ja ogleda na samem gradbišču. g Razpisni rok za priglasitev je od 1. 6. do 15. 6. 1975. V tem ti G času pošljite prijave Kadrovsko splošni službi. Vse doslej pri- ti ti spele vloge pa bodo že upoštevane pri reševanju. Natančnejša pojasnila dobite pri referentu za stanovanjske ti ti zadeve Francu Štembergerju v SDS skupne službe. razrazramramrazrazramrazrazmzrazrazrazrazrazrazrazrazsj izraznim Skupino za montažo hal smo v Ingradu ustanovili leta 1972 ,v sklopu PE Celje, gradbišča TIM Laško.Skupina se je za monltažo priučila pri izgradnji hale za To- mika Gorenje (gradbišče Vegrada), »Aipos« Šentjur, »Kli-Ljuibečna z .montažnim anek-ma« Celje, Komumalho podjetje Laško in hala opekarne Iz dela samoupravnih organov Delavski svet je sklenil Delavski svelt .podjetja je na svojem 9. rednem zasedanju 14. aprila 1976 — potrdil sklad skupne pora- a) redni del 'SKUPAJ Za Hitrejše reševanje stanovanjske problematike se je kolektiv na Oborih odločil za povišanje prispevne stopnje za stanovanjsko gradnjo in sicer od sedanjih 6 na 8 %. Dodatna sredstva, ki se bodo letos natekla iz naslova povečane stopnje prispevka, bodo orač ena pri banki, v prihodnjem letu, ko bodo sproščena pa jih bomo porabili za gradnjo samskega bloka. — V okviru reševanja stanovanjske problematike je delavski svet: • odobril nakup prostorov v bloku upokojencev Slovenske Konjice, ki jih bomo delno namenili za eno Stanovanje, del teh prostorov pa bo Služil kot poslovni prostor PE Slovenske Konjice. S preselitvijo pisarn v nove prostore, bo podjetje oziroma poslovna enota Slovenske Konjice pridobila nekaj samskih stanovanj, saj bo sedanje poslovne prostore preuredila v samska Stanovanja. be — redni in stanovanjski del. Naše podjetje razpolaga v letošnjem letu z naslednjimi sredstvi sklada skupne porabe: ® odobril je kredit Ignacu Mohorku za gradnjo stanovanjske hiše. Mohorku Ignacu je potres uničil hišo in si mora zgraditi noivo, • odobril je kredit Antoniu Čušu v znesku 50.000 din za nakup stanovanja, • dodelil je enosobno stanovanje v Štorah Milenku Arsenlču iz PE Žalec, • za potrebe poslovne enote Ljubljana je odobril nakup enega dvoinpolsobnega stanovanja in enega enoinpolsobnega stanovanja, • odobril je povišanje limita za kredite za stanovanjsko gradnjo in nakup stanovanj in sicer znaša novi limit za individualno gradnjo največ 100.000 din in za nakup stanovanja največ 150.000 din. Naročil je odboru za medsebojna razmerja naj za letošnje leto pripravi predlog razdelitve v ta namen rezerviranih sred-ste. Ker so ta sredstva minimalna glede na število prošenj, se ta znesek odobrava v letnih tranšah, razen posojila za nakup stanovanj, ki se odobrava v enem znesku. — Razpravljal je o problematiki izobraževanja in potrdil predloge odbora za medsebojna razmerja o odobritvi šolnin za izredno šolanje nekaterih članov kolektiva, koriščenje dopusta za študij, plačilo enkratnin nagrad najboljšim učencem in študentom itd. — Potrdil je investicijski program za leto 1975. Po letošnjem programu je namenjeno za razširjeno .reprodukcijo 80,815.441) din, od tega je plačljivo v tem iecu bd.7čii.4UU din. investicijski program bo objavljen posesej. — Udobni je obračunavanje pospešene amortizacije. — Potrdili je dogovor med skladom za urejanje mestom zemijisc m Ingradom o dodeiiicv.i zeinijisea na Lavi, kjer namerava ingraa agraum novo ip osnovno in pa proizvodne naie. Dogovorjeno je nasieanje: 1. io,iCiaa auiuen nagrada zemljišče na Lavi ob sedanjih obratih v izmeri cca 14.UUU m‘. Kot protivrednost za dooeijeno zemljišče i-ngraa prepusti tiKna-uu sedanje svoje zemljišče od i^iuojjansisi cesti iv ozimen b.uiid in-, sKupno s sedanjo poslovno stavno. Vse pa taico, oa stranki nimata rnaa seooj no-oernin terjatev. 2. Sedanjo pusiuvno stavno na J-jniUDij.anskt cesti St. lo mora ingrao izročiti SKiadu prazno v roMU uren mesecev po izdaji uporaunaga aoivo.janja za novozgrajeno poslovno stavbo ob Čopovi unči na zemljišču ob sedanjm obratni na Lavi. Ingradu je prepuščena oui>ocitev, oa sam v istem ro-kiu poruši stavno ob Ljubljanski cesti brez piaciia poseone odškodnine. 3. uneae ostalih objektov, ki so rast Ingrada na zemljišču od Ljubljanski cesti, tj. sindikalni dom, kegljišče z bitejem in objekt, v katerem je . priprava oeia in prodaja stanovanj, se bosta stranki za odsKoum-no naknadno dogovorili. 4. Ob sprejemanju ten pogojev lanko Ingrad takoj nastopi posest za zemljišče na Lavi in ga tudi ogradi v onsagu, ka-.Kor je bilo dogovorjeno, bklad bo dal potrebne izjave, na podlagi katerih bo Ingrad lahko pridobil gradbeno dovoljenje za zgraditev objektov na tem zemljišču. 5. Sklad bo pripravil potrebno pogodbo za realizacijo tega u-tiguvui a cun bo Ingrad sporočil, da soglaša z njim. — Potrdil je spremembo cenikov za: gramoz, pesek, betone, betonske voitlake, betonske cevi, les, armaturo, stroje in prevoze z veljavnostjo od 1. 4. 1975 dalje; — Potrdil je aneks k pogodbi o poslovnem združevanju Poslovnega združenja TEHNO IMPEX Ljubljana. Aneks se nanaša na spremembo delitvenega razmerja ustvarjenega dobička tega združenja. Sprememba tega razmerja je v korist članov tega združenja. V letu 1974 je bilo naše podjetje udeleženo na dobičku v višini 1.433,75 din. DS je sprejel sklep, da se ta dobiček odstopi Tehno Impexu in se nameni za .raziškavo tržišča. — Odobril je posojilo v višini 2UU.UUU din za adaptacijo sepa- racije Hotič v Litiji, kjer dobavlja Ingrad gramozni material za potrebe PE Ljubljana. — Pooblastil je: • Janka Goloba, direktorja finančne službe za podpisovanje vseh listin finančnega značaja v tuzemskem in inozemskem poslovanju, • Srihell Nikola, da podpisuje vse listine finančnega značaj a v inozemskem poslovanju v odsotnosti direktorja finančne službe, • Berginc Franca, direktorja ka-drovskoipravne službe, da podpisuje listine s področja te službe. Preneha pa pooblastilo za podpisovanje v imenu podjetja Gazvoda Francu in Brunšek Franji — Verificiral je sprejetje samoupravnih sporazumov o: • načelih, osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka, • načelih, osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe, W prejemkih oziroma -izdatkih, ki se kot poslovni stroški poravnajo iz celotnega dohodka. K členu 59 sporazuma o načelih, osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe je DS dal naslednje tolmačenje: 1. odpravnina se izplačuje ob starostni in invalidski upokojitvi delavca, 2. odpravnina se izplačuje ob odhodu delavca oz. ob izplačilu njegovega zadnjega osebnega dohodka, 3. glede izplačila odpravnine invalidom I. kategorije, ki nimajo pogojev za invalidsko upokojitev, bo dano posebno tolmačenje s strani skupnosti 'invalidsko-pokojminskega zavarovanj a. — Sprejel je podano poročilo o zunainje-trgovinskem poslovanju. — Potrdil je izhodišča za organiziranje novih TOZD v GIP »Ingrad« s programom nalog in z zadolžitvami za izvedbo le-teh. — Potrdil je obračun stroškov za izdajanje Glasila Ingrad v letu 1974 .in predračun za leto 1975 — Sklenil je, da Ingrad sodeluje na inozemskem tržišču preko združenega gradbenega podjetja Giposs Ljubljana s 15 % udeležbo. Ivica Bezlaj JAVNA POHVALA Družbenopolitične organizaciie GIP »Ingrada« Celje izrekajo javno pohvalo za zelo uspešno organiziran in izveden kulturni program ob praznovanju Dneva ženia 8. marca. Pohvale so deležni naslednji tovariši in tovarišice: Vera Smerc, SDS skupne službe, Valerija Škerbec, VVZ Anice Cerne-jeve, Anica Ramšak, VVZ Anice Černejeve, Slavko Lipovšek, TOZD PO, Davor VVimmer, PE Mehanizacija, Rudi Stifter, PE Mehanizacije, Milan Dečman, TOZD PO, Franc Ramšak, TOZD PO, Lea Cmak, SDS skupne službe, Marjan Ostruh, SDS skupne službe, Irena Naglav, ESS Celje, Zvonko Pesan, PE Mehanizacija, Andrej Kunc, Osnovna šola I. celjske čete in zabavni ansambl »Vihar« iz Oplotnice. Družbenopolitične organizacije GIP »Ingrada« Celje Začetno stanje Izločeno po zaključnem računu Anuitete zadružnikov Odplačila posojil za adaptacije stanovanj Obresti od a vista sredstev SKUPAJ 251.322,84 3,435.833 — 42.UUU.— 14.746.— 10.UUU.— 3,752.991,84 Ta razpoložljiva sredstva je delavski svet razporedil kot sledi: Regres za letni dopust 2,989.968,84 Kolektivno zavarovanje 169.888,88 Dotacije organizacijam podjetja 158.888,88 Dotacije in pomoči tuj-im organizacijam 36.888,89 Venci, osmrtnice 18.888,88 Gradnja počitniških hišic v Umagu 1,932.833,68 Naročnina za TV 5.888,88 Darilni paketi (bolniki) 6.888,88 Posojila za adaptacije 188.888,88 Prispevek občinam za komunalno urejanje krajevnih skup. 188.888,68 Dan žena 35.888,88 SKUPAJ 3,752;90ll;84 b) Stanovanjski del Za leto 1975 je na razpolago skupno 11,421.845,05 od tega zinaša: otvoritveni saldo 453.646,69 6 % stanovanjski prispevek 6,116.688,66 2 % dodatni stanovanjski prispevek '1,514.295,88 neizkoriščeno posojilo iz oročenih sredstev pri banki 85.666,69 posojilo iz oročenih sredstev pri banki 2,275.998,86 posojilo iz oročenih sredstev za Strokovni kader 875.668,66 amortizacija stanovanj 83.443,45 obresti od a vista sredstev 29.988,86 Gornja sredstva bodo koriščena za plačilo 3 % prispevka od 6 % stanovanjskega prispevka v solidarnostni sklad 1,834.898,98 Združevanje 38 % sredstev od 6 % stanovanj. prispevka 1.834.868,68 pokritje obveznosti iz leta 1974 1,569.831,99 posojilo za gradnjo hiše Mohorko 56.966,66 anuitete 876.668,86 obresti od kreditov 258.886,86 nakup stanovanj 1,658.108,55 posojila za gradnjo stanovanj 1,500.000,00 oročeno pri banki 1,000.000,00 gradnja malih stanovanj (samski blok) 1,514.295,00 11,421.845,05 Glas mladih Bo delo mladine zaživelo? Bno tretjino našega kolektiva sestavljajo mladinci. Pa vendar smo na ustanovni konferenci, ki je bila 26. marca tl. ugotavljali, da z delom za preteklo obdobje ne moremo biti zadovoljni. Da bi delo mladine v podjetju končno zaživelo tako kot to določajo resoluaije, statuti in sklepi kongresov ZSMS, ZK, sindikata, je Mo na konferenci podanih vrsto predlogov, ki bi kar najbolje služili v bodoče za čim-pestrejše in aktivno delovanje celotne mladinske organizacije. Kot vzrok neaktivnosti bi lahko med drugim navedli tudi fiuktuacij'0, saj se nemalokrat nas obvezujejo, da nihče izmed nas ne sme biti neorganiziran. Delegati pa morajo biti v verigi sodelovanja in povezovanja ti-M £len,, ki s svojo nenehno iniciativo in pobudami težijo k čim širšemu delovanju. V novi organizaciji ZSMS ima vsak TOZD svojo osnovno organizacijo, ta pa voli svoje predsedstvo, ki šteje najmanj 6 članov (predsednik, sekretar in referenti za posamezne dejavnosti). Na nivoju podjetja je voljena koordinacijska konferenca zaradi boljše povezave dela, ki prav tako voli svoje predsedstvo. OO ZSMS TOZD Gradbena ope-rativa: 1. Benič Nemad — predsednik 2. Momčilovič Nedeljko — sekretar 3. Šljivar Živko — blagajnik 4. Kneževlič Ljubomir — ref. za kulturo 5. Savič Rajko — ref. za informiranje 6. šlkamjič Radovan — ref. za SLO 7. Babič Franjio — ref. za šport 8. Svoboda Drago — član OO ZSMS TOZD Proizvodni obrati: 1. Ramšak Franc — predsednik 2. Dečman Milan — sekretar zgodi, da odhajajo ravno tisti, ki so bili izvoljeni v organe. Ker tako ni pravega vodstva, se ostali ne zavzemajo v zadostni meri za aktivnost. Izdelali smo akcijske programe, ki zajemajo naloge iz različnih interesnih področij. Poudarek je predvsem v izobraževanju mladih, vključevanju v samoupravne organe in družbeno politične organizacije, delu na področju kulture, športa, medsebojnih odnosov itd. Zavedamo se, da bomo zastavljene cilje dosegli le, če bomo šli po poti, ki nam jo narekujejo kongresi in resolucije. In prav ti dokumenti 3. Plevnik Majda — blagajnik 4. Verdel Miran — ref. za informiranje in propagando 5. VVimmar Davor — ref. za kulturo in izobraževanje 6. Breznik Franc — ref. za SLO 7. MaStorovič Tomo — ref. za Sportino dejavnost OO ZSMS TOZD Industrija gradbenega materiala 1. Curkovič Veljko — predsednik 2. Dončič Rajko — sekretar 3. Todič Ostoja — blagajnik 4. Modic Radovan — ref. za informiranje 5. Muhič Einver — ref. za kulturo 6. Čergonovič Vidoje — ref. za SLO 7. Bojič Živojin — ref. za športno dejavnost OO ZSMS SDS Skupne službe 1. Kračun Štefka — predsednik 2. Tavčar Majda — sekretar 3. Pšaker Marija — blagajnik 4. C op Marija — ref. za informiranje 5. Ocvirk Jožica — ref. za kulturo 6. Ostnuh Marjan — ref. za SLO 7. Podbrežmik Ljuba — ref. za športno dejavnost Člani predsedstva koordinacijske konference OO ZSMS GIP INGRAD Celje L Ramšak Franc — predsednik 2. Verdel Miran — podpredsednik 3. Kračun Štefka — sekretar 4. Pšaker Marija — blagajničarka 5. Curkovič Veljko — član 6. Benič Nenad — član 7. Dragič Radislav — član 8. Agrež Anton — član 9. Marš Viktor — član Uveljavili so se Praznovanje 1. maja, 30 let osvoboditve in 25 let delavskega samoupravljanja smo v Ingradu uspešno proslavili na slavnostni proslavi 29. aprila. Člani ZSM so se izkazali s skrbno pripravljenim kulturnim programom, v katerem so sodelovali tudi učenci 4. osnovne šole in pripadniki JLA, vojašnice Jožeta Meniha — Rajka. Ob tem je bil tudi spre-jem mladih v OO ZK, najzaslužnejši mladinci na področju kulture pa so prejeli posebna priznanja. BILI SMO NA OBISKU NAJMLAJŠI SOVAŠČANI V OBRATIH NA GOMILSKEM Prejšnjo sredo smo nameravali učenci osnovne šole Gomiilisko o-biskati TOZD »Ingrad«, obrat v Šmatevžu. Zjutraj pa nas je presenetil dež, zato srno ekskurzijo preložili na naslednji dan. V četrtek pa je bilo lepo sončno vreme. Imeli smo še dve uri pouka in po malici smo se vsi razredi zbrali pred šoto. Pri bifeju smo krenili proti severu. Pri vaški gmajini smo prečkali BoMco im krenili proti gozdu. Mimogrede smo si ogledali park, v katerem so nasajena lepa drevesa In ribnik, ki ga pra'vkar čistijo. TOZD »Ingrad«, obrat v šmatevžu, ima tri obrate: žago, tesarstvo in mizarstvo. Skladišče o-knogtega lesa imajo na prostem. Hlodovino nato razžagajo na deske, ki jih sušijo v sušilnici pri 80 0 C. Naenkrat sušijo 40 uF desk. Les odkupijo od Gozdnega Člani nadzornega odbora 1. Vočanec Breda — predsednik 2. Štifiter Rudi — član PO 3. Crepinšek Vera — član SDS 4. Krajnc Rajko — član PO Novemu vodstvu želimo vsi mladinci Ingrada bogato bero u-spehov ob sodelovanju nas vseh in da bi nas vzorno zastopali kot delegacija v občinski konferenci ZSMS Celje, organih in organizacijah v OZD. Jožica Ocvirk MLADINCI INGRADA PRIPRAVILI KULTURNI PROGRAM S samostojnim recitalom so člani kulturne sekcije OO ZSM Ingrad sodelovali tudi na otvoritvi nove jedilnice v TOZD Industrije gradbenega materiala v Medlogu. Posebno priznanje za njihov trud pa jim je bilo izkazano s sodelovanjem na proslavi v počastitev dneva osvoboditve 9. maja v domu JLA v Celju. Povedati je še treba, da imajo člani kulturne sekcije že pripravljen program dela za letos, ki o-beta bogato delo na kulturnem področju. Jožica Ocvirk gospodarstva Celje, Kamnika in od kmetov. Les dovažajo s svojimi tovornjaki, ki so opremljeni z dviigalli. V obratu tesarstvo sestavljajo ostretšja za hiše in stanovanjske bloke. Ravno sedaj delajo ostrešje iz a otrdški vrtec na Lavi. V tretjem obratu, to je mizarstvo, izdelujejo Okna in vraita. Okna tudi zasteklijo in pobarvajo. Mizarstvo ima tudi svoje skladišče. Skladiščnik je Igo Cizej, ki ga vsi poznamo. V skladišču imajo žeblje, okovje iza okna in vrata in delovno obleko. V Šmatevžu dela 70 delavcev. Vsako leto Opravijo delatvdi .izpit iz varnosti pri delu. Po končanem ogledu so nas povabili v jedilnico. Tam smo dobili vsak kozarec ore in dva žeblja za ispomiin. Vsem srno se prisrčno zahvalili za njihovo prijatznoslt in ogled. Naše želje so, da bi se TOZD »Ingrad«, obrat v Šmatevžu, razširil, moderniziral in zaposlil še več domačih prebivalcev. Vikica THSiLEJ 4. raz. as. šole Gomilška S proslave ob otvoritvi nove jedilnice v TOZD IGM Medlog Mladinci so pomagali .'pri okrasitvi delovišč za 1. maj ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Občni zbor društva V mesecu marcu je imelo naše društvo svoj redni občni zbor. Pomembnejše zadeve, Idi so bile obravnavane na občnem zboru so bile: 1. Pregled dela društva v zadnjih dveh letih in smernice za nadaljnje delo. Tu lahko zelo na kratko ugotovimo, da športno društvo popolnoma upravičuje svoj obstoj. Delo društva je zelo razgibano, zelo vidnii so rezultati, pohvalimo se lahko z vedno vdčjo množičnostjo, kar pa je tudi osnovni smoter društva — pritegniti čim-več Članov kolektiva k športu iin rekreaciji — nujnosti današnjega časa. 2. Izvolitev novega upravnega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik društva ing. Marjan Prelec, podpredsednik Franc Berginc, sekretar Ivica Bezlaj, blagajnik Milena Petrič, gospodar Rafko Gralbner, reklama — propaganda Albert Ker-koš. Referenti po sekcijah: Šah: ing. Ivan Cijain, namestnik Zvonlko Streidher. Odbojka moški: Janko Žilnik, namestnik Anton Aškerc. Odbojka žene: Metka Maloh, namesltnik Ljuba Podbrežnik. -Kegljanje moški: Zdravko Radič, namestnik Polde Ručigaj. Kegljanje žene: Krista Novak, namestnik Majda Tavčar. Namizni tenis moški in žene: ing. Jernej Pelko namestnik Irena Jager. Streljanje moški in ženske: Ajtiter Roman in A-ldj-z Borinc. Balinanje: Jože Škulj, namestnik Mliha Njegovec. Smiučanje: Rafko Funkl, namestnik Marija Jagrič. Rokomet, košarka: Vili Šuster, namestnik Marko R-ojšek. Nogomet: Boris Kompan, namestnik Tomo Majstorovič. Rekreacija: Zvonka Perovič, Planinstvo: Franc Bertglinc, namestnik SeljČ Drago. Predsednik ZSMS: Franc Ramšak. Nadzorni odbor: predsednik Franjo Čevnik, člana Berta Ho-nigman i-n Olga Kopitar. 3. Program dela: — udeležbama vseh tekmovanj ih-ki jiih bo razpisala občinska zveza za telesno kulturo, — množična udeležba na TRIM igrah, ki jih razpisuje zveza za športno rekreacijo Celje (bivše sindikalno prvenstvo), — udeležba na republiških in zveznih tekmovanjih za vse ekipe, ki se bod-o uvrstile na ta tekmovanja, — organizacij-a internih športnih dnevov, — udeležba na ŠIG z vsemi aki-paimli, — tekmovanje z gradbinci (Konstruktor, Pionir, Stavbenik, Salonit), — popestritev športne aktivnosti po poslovnih enotah izV-em Celja, — društvena prvenstva v kegljanju, šahu, smučanju, namiznem tenisu, streljanju, — organiziranje dveh izletov v planine, — meddruštvena srečanja v okviru priprav na ŠIG, — interno športno tekmovanje v počastitev Dneva mladosti in Dneva republike. Del zastavljenega programa je že realiziran. Tako so bila izvedena že naslednja tekmovanja: — troboj v smučanju med ekipami KK Žalec, Savinje Celje in Ingrad Celje, — društveno prvenstvo v šahu in kegljanju, — v okviru tekmovanja TRIM smo se udeležili v šahu, kegljanju moški, kegljanju žene. malem nogometu, odbojki moški iin žene ter kolesarjenju. — v teku je interno tekmovanje v počastitev Dneva mladosti Organizacijo tega tekmovanja je to pot prevzela osnovna-or-ganizacija ZSM skupne službe. Tekmovanje je bilo končano 22. imaja. — končan je spomladanski del liga tekmovanja v kegljanju. Naši kegljači so v II. slovenski ligi dosegli tretje mesto, — tekmovanje strelcev v ligi, — -tekmovanje namiznoteniške e-kipe v II. slovenski ligi. Vise ekipe so pričele z intenzivnimi treningi kot pripravo na športne igre gradbincev Slovenije, ki bodo letos že 26. in 27. junija. Ivica Bezlaj Ekipno prvenstvo GRIDBENE DEJAVNOSTI ZA LETO 1975 Letos je nastopila v-ellika razlika v tekmovalnem sistemu v vseh panogah športa. Tako tudi v šahu v šahu. V prejšnjih letih so bile vse ekipe podjetja razdeljene v štiri jakostne skupine, letos se je pa tekmovanje odvijalo posamezno po posameznih panogah. Podjetja, so pripravljala ekipe po TOZD4ih. Tako je naše podjetje zastopalo pet ekip in sicer: TOZD -gradbene operati-ve dve e-kipi, po eno ekipo pa so prijavili TOZD proizvodnih -obratov, TOZD industrije gradbenega materiala in skupne službe. Tekmovanje je traj-alo v času od 12. marca d-o 2. aprila 1975. Posamezne ekipe so dosegle naslednje rezultate: mesto točk % Ingrad — skupne službe Ingrad TOZD gradbena I 41 86 operativa A IM II 38,5 80 Zavod za napredek gdsp. IM II 38,5 80 -Geodetski zavod IV 31,5 64 Ingrad TOZD proizv. -obrati V 295 61 Nliv-o VI 29 60 -Obhova VII 27 56 Gradis — A ekipa Ingrad TOZD gradbena VIII 25,5 53 -operativa B IX 17,5 36 Ingrad TOZD ing. gr-adb. malt. X 17 35 Gradis — B ekipa XI 10 21 Remont XII 7 15 Primorje Ajdovščina XIII 0 0 Iz tabele je razvidno, da so se ekipe našega podjetja uvrstile zelo solidno. Ekipa škuphih služb je osvojila prvo mest-o, ekipa TOZD gradbena operativa A pa deli z Zavodom za napredek gospodarstva drugo oziroma tretje mesto. Solidna je tudi uvrstitev ekipe TOZD-a proizvodnih obratov. Zadnje plasirane ekipe s-o se tekmovanja slabo udeleževale, ka-r je razvidno iz doseženih rezultatov. Ekipa Primorja iz Ajdovščine, ki je zaposlena na hitri cesti Hoče — Lovec, se je prijavila za tekmovanje, vendar se tekmovanja sploh ni udeležila. V bodoče je boijje, da se ekipe, ki se ine nameravajo redno udeleževati tekmovanj, za ista ne prijavljajo. IVAN CIJAN dipl. gradb. ing. Smučanje TROBOJ V VELESLALOMU NA GOLTEH ODLIČNA TROBIŠ IN PINTAR Čeprav je zima že krepko za nami, se vseeno spomnimo malo nazaj, ko smo Še smučali. Ker ismo imeli letos bolj pozno in muhasto -zimo, is o smučarji Ingrada sodelovali samo v enem tekmovanju, ki je bilo v veleslalomu ina iGolteh, dne 27. marca. Na pobudo kolektiva »-Savinje« iz Celja iso -tega dne merili svoje smhčarske sposobnosti tekmovalci in' tekmovalke kolektivov: »Savinje« iz Celja, »Hmezada« iz Žalca in »Ingrada« Iz Celj-a. Tekmovalci in tekmovalke, ki jih je bilo na startu -skupno 36 so bili razdelijenli v tri skupine: članice, starejši člani itn člani do 35 let. Trije najboljši časi v vsaki skupini so šteli za ekipno uvrstitev posameznih ekip. Od Iingradovih smučarjev sta odlično prevozila progo Ivan Trobiš, ki je zmagal v skupini starejših članov iin Gabriel 'Pintar, ki je bil najhitrejši pri članih. Rezultati: Članice: 1. Eva Orač, Hmezad (42.01. 2. Marija Jagrič, Ingrad (42,15), 3. Kristjana Kerič, (Savinja (46,85), 4. Nataša Klemen, »Ingrad« -(48j59), 5. Marta Jagrič, Ingrad (52,02), 6. Marjana Sekulič, Ingrad (57,12). 7. Krista Novak, Ingrad (58,01), 8. Anka Šlibar, Hmezad (58,03), 9. Sonja Že-rovnik, Savinja (1:01,02). Starejši člani: 1. Ivan Trobiš, Ingrad (34,93), 2. Oto Rak, Savinja (34J95), ,3. Franc Gorjanc, Savinja (37.40), 4. Peter Pavlin, Tnierad (39.45), 5. Tone Korenjak, Hmezad (39,78), 6. Jože Rajnik, Hmezad (40,32), 7. Boris Lončar, Ingrad (43,36), 8. Leon Crepin-šek. Ingrad (43,59), 9. Franc Berginc, Ingrad (43,87), 10. Ivan Čm-ak, Ingrad (44,07). 11. Jože Novak, Ingrad (46,99), 12. Ivan Luževič, Hmezad (49,97), 13. Franc Novak, Savinja (51,90). Člani: 1. Gabriel Pintar, In- grad (30,80), 2. Franc Zupanc, Savinja (311,53), 3. Karl Rom, Ingrad (34;54), 4. Leopold Turnšek, Hmezad (36,66), 5. Ervin Pirnat, Ingrad (35,99), 6. Jože Jakop, Ingrad (37,76), 7. Ivan Jakop, Hmezad (38,18), 8. Janez Kovačič, Ingrad (40,10), 9. Jože Blazin-šek, S-avinja (40,58), 10. Milan 'Ambrož, Ingrad (41,53), II. Jože Grum, Ingrad (444,34), 12. Alojz Kranjc, IUdrad (46,37), 13. Vili Sulster, Ingrad (47,69), 14. Drago Guzej, Savinja (48,28). Ekipni zmagovalec troboja je bil tokrat »Ingrad« s 85 točkami, sledi »Savinja« z 52 točkami ih »Hmezad«, ki je zbral 49 točk. V prijetnem razpoloženju po objavi rezultatov v bo-telu, so sl tekmigovalci vseh ekip obljubili, da bodo taka tekmovanja prirejali vaško leto. Tekmovalci in tekmovalke Ingrada so bli tega sklepa še posebej veseli, saj bodo prihodnje leto branili prvo mesto in s -tem prehodni pokal, ki so ga prejeli letos. NE POZABIMO KMALU ŠIG! Kot je znano bodo ob koncu junija letošnje športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Spet se bomo srečali v Ljubljani. Ne pozabimo, da smo doslej dosegli lepe uspehe in da hi tudi letds ne smeli -zaostajati. Zato tudli skrbne priprave, več treningov, da ne ibo nepotrebnih spodrsljajev. Sicer pa, končni ,uspeh, naj bo zrcalo našega stalnega in rednega dela na športnem področju! Nova solidarnost BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI V SKUPNIH SLUŽBAH Na pobudo 'osnovne organizacije sindikata pri SDS skupne službe je bila ustanovljena blagajna vzajemne pomolči kot prostovoljna organizacija članov sindikata te enote. Že naslov pove, da igre za organizirano varčevanje in razvijanje solidarnosti med Člani te delovne skupine in to v obliki dajanja posojil in v drugih oblikah denarne pomoči iz sredstev članskih deležev. Blagajna vzajemne pomoči bo torej poslovala na temelju prostovlijinega varčevanja članov. Zato ta sredstva nimajo značaja družbenih sredstev. Po pravilniku je višina posojila, ki se lahko odobri posameznemu članu, odvisna od vsote vplačanih deležev, sicer pa po naslednji lestvici: pri deležu do vključno 50 din lahko dobi 500 din, pri deležu do vkljulčno 100 DELEGATOV POROČEVALEC Da bi izboljšala informiranje delegatov, je občinska skupščina v Celju začela izdajati svoje glasilo »DELEGATOV POROČEVALEC«, iki je namenjen Vsem delegatom za zbore občinske skupščine pa tudi krajevnim Skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim im družbenopolitičnim or ganita adi jam. Prva 'številka novega delegatskega poročevalca je izšla na začetku maja z napovedjo dnevnega reda bližnje skuipnti seje delegatov vseh treh zborov ter s posredovanjem sklepov devete seje zbora združenega dela. SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA Glede na zahtevo nove ustave je pred kratkim začelo z delom tudi sodišče združenega dela. Sodišče bo delalo za vseh osem občin celjske regije. Ima 'trideset sodhikov, od tega le dva profesionalna, predsednika lin njegovega namestnika. Za predsednika sodišča združenega dela so Vse občinske skupščine imenovale Jožeta Cerjaka, doslej sodnika občinskega sodišča v Žalcu. Sodišče združenega dela bo predvsem reševalo spore ta samoupravnih raiztnerlj Združenega dela ter zagotavljalo samoupravne pravice delavcem. POMEMBNI SKLEPI zbora združenega dela Ob koncu aprila je bila deveta loičena seja delegatov žbora združenega dela celjske občinske skupščine, na kateri so obravnavali predi vsem tri pomembna gospodarska vprašanja: gibanje gospodarstva lanli, problematika delovnih pogojev in varstvo pri delu v delovnih organizacijah ter stanje inovacij in izumov v orga- din lahko dobi 1.500 din in pri deležu nad 100 din lahko dobi 2.000 Idin in več. In še to: mesečni delež posameznika znaša 10 din. 'Posojilo bo treba vračati takole: do 500 din v enem Obroku prihodnjega petnajstega v mesecu pri izplačilu osebnih dohodkov, do 1,500 din v dveh obrokih in nad 2.000 din ali več v treh obrokih ali več. To so le okvirna oziroma najvažnejša določila pravilnika. Sicer pa kaže v tej zvezi opozoriti zlasti na odločitev osnovne organizacije sindikata pri SDS skupne službe za to pomembno solidarnostno akcijo, za ustanovitev blagajne vzajemne pomoči. Prav gotovo bo tudi ta oblika kmalu pokazala vse svoje prednosti, in zato bi jo kazalo priporočiti tudi drugim enotam našega kolektiva. Premislite in se odločite, to je nasvet, ki vam ga dajemo. nlzacijah združenega dela v občini Celje. Delegati zbora so po razpravi o vseh teh vprašanjih sprejeli vrsto sklepov, ki obvezujejo tudi delovne kolektive, v njih pa vse samoupravne organe in družbeno politične organizacije, da jih proučijo, ocenijo lastno stanje in sprejmejo ustrezne zaključke. Da bi ne 'Ostalo samo pri sklepih, bo zbor združenega dela spremljal vsa ta dogajanja v delovnih sredinah in jih ponovno ocenil. Zadimiva pri tem je pobuda o ustanavljanju komisij za dobro gospodarjenje v delovnih organizacijah. Glavna pozornost, vsaj kar tiče problemov gospodarjenja, pa je posvečena skrbi za znižanje stroškov. RAZGIBANO CELJE Te dni je Celje v znamenju tradicionalnega rdladinškega pevskega festivala, velike mednarodne prireditve, ki privablja v mesto ob Savinji številne mlade pevce iz Jugoslavije in drugih držatv. VPRAŠAJ, PREDLAGAJ, POVEJ! Za vse to je sicer dovolj možnosti na sejah lin sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, na zborih .kolektiva in drugod. In vendar se zgodi, da kateremu beseda ne gre iiz ust. Za vSe te in druge seveda je zdaj pri vhodu v upravno poslopje postavljena posebna skrinja. Zanjo so se odločili delavci skupnih služb. Vanjo pa naj bi metali napisana vprašanja, predloge in kritike. Praviloma naj bi bili vsi ti prispevki podpisani, saj bodo predvsem služOi samoupravni delavski konitroli pri ugotavljanju kršitev samoupravnih ■aktov pa tudi pri ugotavljanju morebitnih pomanjkljivosti in nepravilnosti pri poslovanju. Nepodpisane, anonimne, zapise bo komisija upoštevala z družbenimi očrni in jih seveda obravnavala le tedaj, Če bo ugotovila, da koristijo namenu. In še to — vsi ti predlogi, mnenja, viprriš atija, kritike .. ne bodo ostali brez odmeva. 'Na te prispevke bo komisija za samoupravni delavski nadzor v okviru skupnih služb odgovarjala v našem glasilu. Gre torej za javno, obravnavo, ki lahko edina doseže svoj namen. Zato čenče .in izjave »refela-kazala« ,ne bi smele imeti prostora v tej iškri-rijl. Gre za resno in odgovorno delo. Za skrinjo se je torej odločila komisija za samoupravni delavski nadzor pri SD1S skupnih služb. Kako bi bilo, če tii temu zgledu sledili v temeljnih organizacijah združenega dela?! Kmalu za tem, 14. junčja, pa bo v Celju proslava ob 404etnici zleta Svobod Slovenije. Celje je namreč bilo organizator slovenskega zleta Svobod, ki je bil za tiste čase mogočna manifestacija naprednega delavskega razreda. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta in moža MAKSA BADIURA se najiskreneje zahvaljujeva članom kolektiva Ingrad za številno spremstvo na njegovi zadnji poti in izraze sožalja v najinih najtežjih trenutkih. Enako zahvalo izreka Sindikalni podružnici PE Mehanizacije in družbeno politični organizaciji podjetja za obisk in darovana venca, sodelavkam in sodelavcem skupnih služb pa za poklonjeno cvetje ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči sin Gorazd in žena Draga Vesti iz Celja POZIV TEMELJNIM SAMOUPRAVNIM ORGANIZACIJAM IN SKUPNOSTIM, DA NAROČIJO GLASILO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati »Poročevalca« kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščin, sko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo »Poročevalec« po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gradivo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. »Poročevalec« bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljaniu dolžnosti, ki jim iih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da sc ti pogoii uresničujejo tudi na ta način, da bo »Poročevalec« redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstvo samoupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročilo toliko izvodov, kolikor je no njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij. »Poročevalce naročite na naslov: SKUPŠČINA SR SLOVENIJE. ŠUBIČEVA 4, 61000 LJUBLJANA. ZAČASNA LETNA NAROČNINA ZNAŠA DIN 80. »Poročevalec« bo na voljo tudi v prodaji po 3 din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov. Predsedstvo Skupščine SR Slovenije Izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze Slovenije Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Podaljšani porodniški dopust nnjirznnnnsi5mnnjm5Vi525iiisinjmnsiiuiiuiii5mnjijrm5mn.-iiin£um 1 Predračun časopisa | Kat ste lahiko že pri pregledu sklepov zasledili, je delavski K K svet podjetja v ,aprilu ldtos potrdil obračun stroškov za izdaja- a S nje iglasila v preteklem leltu in predračun iz a leto ,1975. Uredniški odbor je planiral stroške za izdajanje glasiti a v 5 K tem letu po stroških 'iz preteklega leta, ko je bilo za Štiri šte- a S viike glasila (povprečna naklada ene številke 1500 izvodov In 9 C obseg 12 strani) porabljenih din 49.064)17. S Letos bo izšlo šest številk glasila. Stroški izdaje za eno šte- a 3 vilko, naklada 2000 (izvodov in obseg 42 strani, pa se planirajo 9 9 za tisk, klišeje in ostale storitve v višini 16,600,00 din, ali za čj S šest številk skupaj 99,600,00 din. a a v planiranem znesku je upoštevan strošek za povečanje 9 S naklade časopisa in podražitev tiskarskih storitev. jg e 5 nnjirmsmnnnnn uzjmsznsmJiiuuimsmnsuuHmjmsmsznsiiuimLmii Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS št. 18/74) določa podaljšan porodniški dopust preko 105 dni, oziroma skrajšan delovni čas do dvanajstega meseca o-t roko ve starosti. Po določbi 48. in 49. člena Zakona ima delavka, če to zahteva, po preteku nepretrganega porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni, pravico, da 1. nadaljuje porodniški dopust še 141 dni, ali 2. dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, torej eno ali drugo — ne oboje! Novost je v tem, da ima zavarovanka na svojo zahtevo po preteku porodniškega dopusta v trajanju najmanj 105 dni, pravico koristiti še nadaljnih 141 dni porodniškega dopusta ali pa delati po 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti. Če mati umre, ima pravico do preostalega porodniškega dopusta oče otroka, oziroma tisti, ki otroka neguje. V kolikor se bodo zavarovanke odločile nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni nato pa bodo pričele delati s polnim delovnim časom, mora dt-lovna organizacija z zavarovanko skleniti pismen dogovor. V dogovoru mora zavarovanka izjaviti, da bo sporočila vse spremembe, ki bi nastale med tem časom (npr. če otrok umre, ali gre v bolnico). Za tiste zavarovanke, ki se bodo odločile delati štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti pa pošlje delovna organizacija potrdilo o skrajšanem delovnem času, kot smo delali doslej. Mati, ki do dvanajstega meseca otrokove starosti dela po 4 ure na dan, ima za ta čas pravico do osebnega dohodka, za delovni čas nad 4 ure na dan pa še pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. V skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih ima podaljšan porodniški dopust namesto matere lahko tudi oče otroka, če otroka neguje in če sta se roditelja tako sporazumela. Določbe o porodniškem dopustu in skrajšanem delovnem času, se začnejo uporabljati od 1. 1. 1975 in se uporabljajo tudi za zavarovanke, ki so 1. januarja na porodniškem dopustu že bile. Kadrovske vesti V pnvem .tromesečju letošnjega lata so bile v naiši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: na dan 31. 3. 1975 je bilo stanje zaposlenih v naši DO 1920; v obdobju januar — marec je prišlo 245 novffih članov (vrnilo .iz JLA 20), odšlo iz DO pa 149 in sicer: — 65 samovoljno zapustilo DO, — 56 odšlo po lastni želji, — 24 odšlo v JLA, — 4 člani DO invalidsko upokojeni Invalisko so bili upokojeni: — Ivan ČOH, .zidar v TOZD GO, PE Store, — Uroš RADULOVIČ, gradbeni delavec v TOZD GO, PE Celje — Danica VODLAN, pomožna kuharica iz obrata družbena prehrana. IZID ŽREBANJA Za nagradni rebus v prejšnji številki glasila je prišlo 13 rešitev. Žreb je določil: — prvo nagrado din 50.— Marjanu Ostrnhu, SDS skupne službe — druigo nagrado din 30.— Alešu Gajšku, Drapšinova ulica, Cellje — tretjo nagrado din 20.— Erni Mauer, SDS skupne službe Rešitev glasi: OSMI MAREC — DAN ŽENA. POMLAD, POMLAD ... Včeraj me je vozil neki fant na motorju. In k alko ti je bilo všeč? Se ne vem, zmenjena sva šele danes. »Mladina je danes mnogo bolj pokvarjena kot v najinih časih, je delaj a stara dama svoji prijateljici. »Res je«, je vzdihnila druga. »Slccda, da nisva več mladi.« Čigav je pa tale portret? To je začetnik naše rodbine. Kaj pa je delal? No, zaplodil je naš rod! Dobro, dobro — ampak, kaj je delal podnevi? TEHTANJE CEMENTA! V Skladišče je prišlo pet kamionov, naloženih s cementom v vrečah. Skladiščnlik je dobil sporočilo, da so na enem kamionu vrdče napolnjene le z 49 kg cementa. Ugotoviti mora, na katerem kamionu so lažje vreče, na razpolago pa imamo samo eno tehtanje. Kako bo postopal? (Rešitev bo v prihodnji številki glasila) Nagradna križanka Z IZREKOM Navedene besede razporedite v lik tako, da dobite v treh navpičnih vrstah, označenih s piko, neko misel. Rešivte pošljite na uredništvo glasila do 15. junija 1975. 2 črki: AB, AS, DE, EN, HS, LA, UT, MU, RA, ISN, SP, TS; 3 črke: ENI, GAD, IRI, KAČ, OAS, TED, UFA; 4 črke: AREH, AVAR, ESEJ, GOCE, JUNG, LIIRA, MARK, NAAB, NICE, OREH, OBKA, .REMS, RICE, RIMA, RUNE, STEP, TANA, TEOL, TOME, VRAN; 5. črk: ARION, ČAČAK, GESLO, NAPAD, OS VIT, OTAVA, REMZA, SENIK, STRAH, TACIT, TOČKE, UJEDA; 6 črk: APELES, EDAMEC, IRANCI, .NOHTEC, ORNICA, RADUHA, RAŠICA; 7 črk: AKVAREL, ANAPEST, SPERANlS, SVEŽINA; 8 črk: ITALOFIL, LISTAVEC, OPERATER, SOČASN1K; 9 črk: ESPERANTO, GOSTITELJ, KOZJANSKO, MARINETTI; 11 črk: NESTVARNOST; 13 črk: EN AKO VBSTNOST.