Številka 253. Trst. v sredo 13. septembra 1905. Tečaj XXX. gV Izhaja, Vt&kl Tail ob necersn :n praznikih ot> 5. un. ob pccećeljkih ob uri z.utraj. 7»f«itiriie #t*Tllk* w prooajajo po S novi. (6 stotini) » aiofih tr.oazaman » Trstu in okolici. JLjubljani, Gorici, Caili. Kr»njo. m«nboru. O lovcu. Idriji. Si Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmeatu itd. Of ut Is naredbe sprejema utirava lista .Edinost", allea 4Ur?to Galattl «t. IS. — Uradae are »o o« 2. pop. d* t stečer. — Cene o*ta»oai 16 st na vrsto petit: poslanice, •smrtnice »vnr ranvaie in domaći Ofiasi po pogodbi. . ^^^^^ TELEFON itei. 1167. Glasil« ptlitičMga društva „E*iM«t" za Primorska. V mdinomti Jm moć I Saro dnina snaia sa vse leto 24 K. pot leta 12 K. 3 mesece 6 K. — ■aroCbe brez dopoBiane naročnine ae oprava ne oeira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo Usta. Ne franko v »as pisna se ae sprejemajo in rokopisi se ne tračaj o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glor*io Galatti 18. (Narodni dom.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij Usta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij. lista „Bdinost" v Trstu, ulica Oior^io Oalatu it. ia. Poltao-hraailaični račun St. 662.841. Položaj na Japonskem.lMdttlh k"-'ib-v «0BUle0M in okolici je «■ r , &lo ubit h * >00 oseb. (Brzojavne vesti.) Oklopojača > Mik m a ae pogreznila Skupno je dos€d j obolelo za kolero 1*56 oseb, od teh jih je «»6 umrlo. MAR3ENWERDER 12. »Neue we?t-preus. Mittheilungen« poročajo, da ni daneB nikakih poročil, da bi b.la v mariemverder-akem okraju kaka oseba zbolela za kolero. Not predor skozi Alpe. PARIZ 12. Oi več strani se poroča, V krajih, ki so najbolj prizadeti je v potokih i o rekah vzlic suši voda narastla in TOKIO 12. ilUuterjev biroi Na oklop- ; na nekaterih krajih celo izstopila, .jači .M.atši« je nastal ogenj, ladija se j« ! MES3INA 12. Včeraj ob 1. uri 7 min. /*eraj ob 2. in pol uri zjntraj potopila. popoludne je b lo čuti tukaj slab potresni » M.kssa« j® bila admiralska Udi> sunek. Streha neke mestne šole te je T-.gove eskadre. Zgradjena je bilaltti j podr,a. j da dloži n ja;8ter za javna dela ob se- mtla je 15 400 tjnelat, 50 t ,pov m 18,5 PARIŠ 12. BaEMue de Par:s et de« | ^^ Mkowki nagrtf da ge £gradi vezalo* brrne. Op. ured.) bae je darovala ^>000 irankov ea pr zi- . m . __ _ . ,, A .__dete po potresu v Kalabriji. V^elik ljudski akod v Oaaki Ostavka y 1 ministerstva ni bila v«prej«ta TOKIO 12. Vtlki ljud-ki Bhoi, ki se f#»#ZaJ M OflrftKMI. i« včeraj vršil v Osaki, je vsprejel resotuc jo, j BUDIMPEŠTA 12. »Ogr. b ro« poroča v kateri zahteva, da se mirovna pogodba od-| z Dunaja: Ministarski predsednik barcn pove in da odstopi ministarstvo. Povtdom Fejervarv bo danes ob 10. ur. predpoludne tfga shjda je prišlo do nemirov, na kadrih vsprejet ^d cesarja v avdijezc". e b.la ena oseba težko, 40 pa lahko ranje- DUSAJ 12. Cisar je danes ofc 10. uri t h. Pct juje ee, da ni mikado vsprejel predpoludne vsprejel mmisterekega predsed-iemisije minstra za notranje stvari. Po »tari nika barona Fejervary v avdijenci. O izidu navadi so vsi 'm in« tri itročili cesarju spis, avdijence ti dosedaj ničesar znano. Govori v katerem eo c'fieijelno pr znali, da je aj.hov se, da odpetuj« baron Fejerva«y še le jutri položaj kočljiv in gi prosili za njegovo v Budimpešto. jd!o*o, naj li še ostanejo na s;ojih mestih BUDIMPEŠTA 12. »Ogr. b roc poroča al naj pa odstopijo. Ob ednem sipovdarjali E Dunaja: M nisterski predsednik baron •t«. rebo, da se preglasi obssdno stanje. Ciaar Fejervarv j« bil danes ofe 4. uri popoludne e danes odgovoril, da oaj ministri ostanejo ( vsprejet od cesarja v posebni avdijenci. Ob v svojih slutbafa. 4. in pol je zapustil cssarsko palačo ter se !je podal v palačo carskega miniBterstva. l>o£«4l.i na lluskein. i bcdimpesta 12. x«k.t«ri ii.d tu- PETKCMittAl) 12. V Baka j. «d.j so r dirjali ven, d?ek vodilnega odbora alie je, ki je ^g^ga v včerajšnjem poročilu 1 najdba. BUDIMPEŠTA G. Kopsč je menil mej drugim., da dr. bil izvoljen, da sestavi obtožn.cj proti vladi, _____^______^ . ji danes imel 6fjo, sj kateri je poti Poleny. &UK€ršič vedno glasaje za kanone, a on je banu so tvr Jk« nt e ustavile zal .ganje kur- predložil ^^^ kat*re sestava je bila el&Vieaeki Daroden pos^nee . - . tfa to je za- „ „ Bj€mi poverjena. Po 1 odsek je obt jžnrcj. j^j^j Na Bavarskem pa so se vsprejel in Bklenil^ da jo predloži na jutr€j-»«3ei)eini demokratje p*vodoia zadnjih vol;t9v šnji Eeji vodilnega odbora. j zvezali e klerikalci, Jor m mi nismo v zvezi ____________je klerikalno stranko. N« to je g. Kopše po- jašajeva), zakaj da a j e« soeijalai demokratje fna Bivai-kem cvezali - klerikaino stranko^ To fe je zgodilo zato, ker so se klerikalci jave onim brodc^stnikom, e katerim nimajo pogodeb, ker pričakujejo, da ponehajo transporti iz Baku. Erodolaatniki eo sedaj prisiljeni ustaviti voicje ter odpustiti svoje mornarje in deLavee. Vsied tega j;h na tisoče pride ob službo. V BasKončaKu so induetri-jalc. soli iz nekega vzroka prisdjeni ustaliti s »oje delovanje, valed česar zastane r.bišia ebrt, kar pomeoja za ta okraj ogromno izgubo, (iuverner je predlagal, naj velike Pretsa«, bo državni zkor za dna 20. t. m. ivrdke nt -e u^nove posebno zalog^ oOO.OOO skl; -an v kratko zasedanje. Brzojavna vesti. pudov ntite, ki odpomore potrebi brodolast-nikov in solni industriji. Potres v južni Italiji. , - ^• i_ . alkoholizmu, na kateri eo dusli udeleženci MON TE LEONE 12. Kralj je obokal ' . ... . . vsega sveta mnogo krajev, ki so biJi pa potresu prizadeti, ter je tolažil prebivalstvo. RIM 12. PrebivalBtv-) ee je od petreane ks attrofe zopet pomirilo ter se polagoma Oi 11. do 12. t. m. opoludne je i>ilo v vrača v svoje h še. Skoraj vsi ub ti bd že pruski državi uradno prijavljeno 8 sumljivih pokopan'. Salaj grad j j koče v posebao pri- kolere; 3 osebe eo za slučajev kolero umrle. Sklieaaje držarneee .zbora. DUNAJ 12. Kakor je zvedela >N. Fr. ] ^ekli za splošno volilno pravo. Epizodo a drom- Rvtalam povodom zadnjih državno-zborek h volitev pa je g. Kopač opisoval tako-le : Ker sta biii na ožji volitvi ia V kurijo v Trstu dve 6tranki, priiel je on, govornik, k dru. Rvbaru, ter mu ponudil socijalnodemckratične glasova, ako se dr Rytar obveže, da bo deloval za spVm volilno pravico in ako se obveže, da v a t o p i v parlamentarni klub socijalnih demokratov. Dr. Rvfcar pa je — kar mu govornik šteje le v čast — takoj in odkrito odklonil to ponudbo, izjavivši, da ne more kar čaz noč sleči svoje suknje. (Ali tu treba posebno naglasiti, da se je dr. Rvbar X. kongres proti alkoholizma. BUDIMPEŠTA 14. V umetniški dvo razi mestnega gojzdiČa je bil d laes predpo-ludoe otvorjen X jftddnarodai kongres proti Kolera na Pruekem. BEROLIN 12. >Ksichsanzeiger* poroča: že v manifestih izjavil za splošno volilno pravico, da je torej odklonil le drugo zahtevo : vstop v sccijalno demokratični klub. Op. ur«d.) Zato bo se socijalni demokratje vzdržali volitve. Tu je vskliknil dr. F.yUr : Na Bavarskem so ee vendar soo. demokratje zvezali s klerikalci, ne da bi se bilo s^hte- valo od teh poBlednj h, da vstopijo v s:c jalno-demokratiČno stranko ! Kar se doitaje razmerja tržaških Slovencev do duhovščine v Istri, ni rekel g. Kopač da je slovetska Btranka pod duhovn ško komando, pač pa je menil, da v par letih pride do tega, da Ee bo morala stranka odločiti : ali bo morala nastopiti proti duhovščini, ali pa pride pod duhovniško komando. Kopeču je odgovarjal gospod akademik R i b n i k a r zelo ostro in rezko. Slovenski dijaki bo se — je menil govornik — mnogo pečali s socijalnim vpiašanjem, a reči mora, da tacih socijalnih demokratov šs nieo videli, kakoršnji so danes govorili. Ali je bil to resen govornik, ki je govoril o vsem drugim, s imo o šolstvu ne, ki je bilo na dnevnem rodu. Če je dr. ŠuBteršič govoril o kanonih in glasoval za kanone — v kaki zvezi je to z današnjim dnevnim redom ? Res je, da kapitalisti izkoriščajo delavce. Nu, katsre narodnosti so tu v Trstu blizu vei kapitalisti ? Slovenski niso. A katerega delavca je naj-laglje izkoriščati? Onega, ki ni izabražeo, ki je neumen. To ve dobro tuli gosp. Kopač. "S.ovenci smo in bomo žrtve vsake vlade, dokler — ne bomo imeli šol. Potem je govornik povdarjal povzdignenim glasom, da so bili kranjski socijalni demokratje v veeh zveeah. G. Kopač je menil, da naj skrb mo za to, kako bomo preživljali eebe in svojo družino. Nu, tudi mi slovenski študentje predobro vtmo, k&j zahteva želodec. G. Kopač naj veruje, da je morda 90% med slovenskimi dijaki, ki so večkrat lačni, nego pa g. Kopač. Ali slovenski študentje nimajo samo želodca, ampak tudi čuteče narodno erce — srce, ki čuti za ubogo slov. deco. Zato ziht^vajo slov. dijaki šol za našo dcco, da se jej bo bolje godilo nego doslej. Zato bo postavili tudi na današnjem shodu šolo na dnevni red. (Viharno pritrjevanje.) Govornik se identificira s Kopačevo trditvijo, da Avstrija treši več za oboroženje, nego- li za povspeševanje omike. Će pa je g. Kopač nekako smešil strah pred nemštvom, odgovarja govornik, da moč oemštva nartšSa vedn > bo'j, kar je naj. bolje izraženo v množici nemških ljudskih, oziroma meščanskih in srednjih šol v Trstu, dočim Slovenci nimajo niti jedne šole. Tudi mi se ne bojimo ne Nemcev, ne Italijanov, ali skrbeti moramo, da Be j:m postavimo pravočasno v bran, da ne postanejo tako močni, da bi se jih morali bati. Tudi v Ljubljani je le malo število Nemcev in vendar eo bili do pred 20 leti gospodarji v Ljubljani 1 PODLIST£L Prokletstvo. prerei m. o—a predmestju, a za njim se je gugala eopeča starka. — Ne tako hitro, pres m te pri Bogu, je rekla etaia, zmanjkuje mi sape. — A da, mati, ako nisi poginila do jgcdcviaaki roman AvfuU tsaas. — NanUjevaJ «edaj, ne pogineš tudi danes. Le za hip drži in doTriil X. B. To ml 6. BVOj 8tar] mej,( ti ne poči, pa je vse dobro. Bolja ja, da si malo ožuliš pete, nego da te prokleti Gričani sežgo na trgu kakor čarovnico. Ali v ta hip j. je prijel Pa viša za roko 1 Že sta bia mino cerkva sv. Margarete in jo potegnil za seboj. ia sta dospela do Nemške vasi. Paviša se ni — Hod;, hodi, mati, do Kapitelja je še držal hiš, ampak ja ?el jo sredi trga, kjer pol sveta pot . Moram še vzbuditi kuma ja bilo tudi drevja in grmovje, ter ja srečno vratarja, ker spi kakor drva; a obiaki, ki dodal aa glavno cesto, kjer se ja ilo is Kase za njimi skriva mesec, bi mogli izginiti p telja do prevosa eavskega. Sadaj ja imel in potovati bi morala po mesečini. ( kreniti preko qno3ta na Kapitelj, ali 7 ta hip Starka je hitro za svojim vodjo, na mu ja sakl:>*il grifiki nočn stražar, opazivši, rekši niti besediae. Samo *isrla se je še J da Paviša nosi na rani velik sveženj in mi-enkiat in prekrižala hi#o trikrati. Hitro sta sleči, da ja tat: se spistila begunca po Meeniiki ulici, a I — Stoj ! Kdo ei božji ia zaletel se je vratar, kum Paviiin, ja prijel t obema ro- aa Pavisem. kama za vrč, kakor v oni noči, ko je bil | Gončinko je zazeblo c*o dna dude. Sedaj dal Prišlio po tatu Martinu ukrasti jedinca je bila blizu kapiteljskega zemljišča, na pragu ŽiviBovega. Hitro je korakal Fsviia po svojega odrešenje, a sed»j ltte tu sa njo g^—--——— """ griški stražarji. Ako jo zgrabijo, bo sežgana Nu, Paviša ni foilušal stiažarja. Videl je, da starka omahuje, čutil je, da se stražar primiče vedno bi že, da ja morda se oddaljen samo nekoliko korakov. Zato je potegnil starko čvrtto za roko in je začel skokoma leteti protr Kapiteljskemu mostu. Vlekel je starko za seboj tak", da je izgubila palico in kapo in da to jej beli lasje padali po rameni. Že so se b.li stražarji primaknili na pet korakov, a Paviš. se je delal leden pot na čelu, Gončinki so ee začeie u pogibati noge. Tedaj jo je Paviša obupno prijel za pas, skočil na most in jo preneaal na kapiteljsko stran, kjer se mu ni trebalo bati etrsž, ker so kapiteljska goapoda vzdrževali samo dva stražarja t a vse svoje vladanje a ta dva sta toliko cenila svojo posteljo, da nista mislila na tc, ds bi po noči hodila okoli. Griika straža pa ni smela preko kapi t sljskega mostu ia stopiti na prečastna tla, pa tudi če je gonila najvefie lopove. Lahko aoč, dragi plavci, je zaklieal Gonč stražarjem v spremenjenem glasu, pojfce spat, na vi š h petah visi preveč blats. Iztisnivši grdo psovko, so se modroroki griški stražarji obrnili, Paviša Gonč pa je s svojim bremenom pokleknil na kolena, vrgel sveženj z ramen in polož 1 nanj glavo obnemogle starke. — HvaJa Bogu, je vzdahnil Paraa, da naju uiso zagrabili ti griški malopridneži, pa da sva srečno ubežala na ta posvečena tla, kjer se neb uje kramarska oblast. Ali bil je Ekrajni čas : še trenotek in izgubljena bi bila. Tu leži stara bleda brez zavesti. Mrogo je prestala muke. Da vidimo, je nadaljeval Paviša, pograbivši po leBeni čutari, ki mu je visela ob boku, s tem napitkom bs je vedno zdravila v svoji bolezni, s tem dvajsetletnim slivovoem. Najprej je posrknil Paviša sam, tlesknil a jezikom. Potem je posegnil Gončinki pod iglavo in spustil nekoliko kapljic v njena usta. In ras je stara kmalu odprla o?i. Paviša jo je potreael dva trikrat ter rekel: — Mati Gonč'nka, ostani! — Kje smo ? hladno je. Zebe me. (Pride še). Govor fcka^earka Rbnikarja je bil -premljan p aef re-iaaem navdušenem cdo-bravanju. zbornici. Najbrž fa Gaut-ch ne ep->polni mi-n'sterstve, dokler traja sedanja zbornica, ki 'ima le še nekoliko mesecev* obstanka in bo bcssii, tako, d a s o mu morali t o 1 • m a S i t i !« V italijanskem kraljestvu t^rej, na- Na to je predsednik g. Gorinp dal na v prihodnjem Iatu obnovljena. Zato je srna- redno jedinstveni državi doživljamo torej, da glasovanje že priobčene resolucije, ki so bile trati, da namerava Gaut*ch :zvrš ti svoje vepreje:e s.giasn in ob vseobčem ploskanju, načrte se le po volitvah. ter je zaključil ta shod. velepomembni impozantni j Dogodki v Rusiji. Položaj v Baku Iz Baku (o sporočili v Petrograd : Velic naporom oddelka ru&k h eat, 9 3 Ta-tarji v Baku oplenili 4ve benki ter jih za* žga!». Pričela ar» dohajati vojaška ojačena, k: se takoj odpošiljajo proti u tašem. Bjj je t rez usmiljenja. Vojaki, raziačeni proti Tane »N. Fr. PresBe« nc izključuje možnosti, Kaiser \\"ilheim II.« ter dospe v Pariz 18. t. m. \Vitte namerava ostati v Parizu le nekoliko dni ter se potem s svojo rodbino poda v Ostende, da ee tamkaj odpočije. Koliko časa da ostane tamkaj, je odvisno od vremena in od povelja iz Petrograde. ! premestilo kancelista L?ODarda N o v a j o 1 1 i i prtživele par mirnih uric, ki jih mestno živ-| iz Gorica v Trst in kanedi^ta Josipa P e - j ljenje ne nud:. To je več, nego more po-jčenka iz Trata v Gorico. žr«ti tudi najmirneji človek. Nova namestniška palača. V zadnjih Taki napadi so najbolji dokaz o nemški | dneh ao se polagoma preselili uradi c. kr. ; fortschrifderski nssramnosti ! ' namestništva iz ulice Caeerma, kjer so bili! Koroški Slovenci! Sosebno Vi Ziljani! nastanjeni skozi ™Pak n3ihova jedi** ^rb je Danes se je vršil tu vsealovenski abitu- ponemčevanje nas Slovencev ! Zruši naj se stvo svojo demisijo. Proglašenje polnoletnosti srbskega prestolonaslednika. Iz srbskega uradnega vira poročajo, da so kralju Petru povodom proglašenja polnoletnosti srbskega prestolonaslednika Jurja došle brzojavne čestitke od cesarja Fran Josipa, carja Nikolaja, predsednika Loubeta, kralja italijanskega, romunskega in grškega, od kneza črnogorskega in obeh prinčev, od kneza bolgarskega, cd velikih kneginj Stane in Milice, tet prestolonaslednika. Brzojavki casarja Fran J.sipa in predsednika L. ubeta so posebno prisrčnega čsatitek je došlo tudi ■ so ee vršile zahvalnice. značaja. Neštevilno dežele. Po vsej Srbiji Na mandiurskem bojišču. Londonskim »Times« je dopisnik sporočil z mandžurakega bojišča : Povrnil sem se z bojišče. Obiskal sem glavni stan v Muk-denu, kjer sem zvedel, da je general Fuku šima v petek odpotoval kakor pooblaščenec japonske armade, da sklene z ruskim pooblaščencem premirje. Pooblaščenca se Bes ta -neta med Kaijungom in KanČufu. Medtem obiskujejo Rusi pod parlamentarno zastavo Japonce na vsej črti ter se vedejo nasproti njim aelo prijateljsko. Drugo poročilo pravi, da je japonska armada nezadovoljna s sklepe m miru. V glavnem stanu se govori, da ne bo možno isprasniti Mandžurije pred mesecem aprilom 1906. Načrti barona Gautscha. Dunajska »N. Fr. Presee« komentira aajnovejo spremembo v ministarstvu ter pravi, da ae zamore sklepati iz dejstva, da t ae zamore sta bila za ministerstvi za nk in bogočastje ter za trgovino imenovana na mesto odsto-pivš h ministrov le voditelja, da hoče mini-steraki predsednik baron Gautech minister stva ta u k i a bogočaatje, za trgovino, za železnice in za pravosodje imeti aa razpolago za alučaj, ako bo treba prenoviti minister-etvo v parlamentarnem smislu. Izpraznjena mesta dobe nekateri členi večih strank v Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil dtžel-nemu šolskemu nadzorniku v Trstu dru. Franu 8 w i d a red železne krone III. razreda. Pred svojim pragom, gospoda Italijani ! V odbijanje naših zahtev po enakopravnosti našega naroda, se naši italijanski nasprotniki kaj radi poslužujejo »argumenta«, da je taka zahteva od nt še strani drzna, ker jez k naš da je najprimitivneji in tako neraben, da se niti sami ne amejemo mid seboj. Ne prihaja nam na misel, da bi pobijali take bedaste — argumente. Saj dajajo na to bedoatočo odgovora : naša društva, naši shodi, naša predavanja, in tieoSi in tieofti, ki Sitajo naša knjige in časopise. Izlasti pa tiBtih nad 80.000 členov dražbe sv. Mohorja. Kdaj ša ao Široke mase čitale knjige, ki jih ne umejo ?! Nu, ker pa nam že naši naaprotaiki neprestano prihajajo s takimi bedastimi prigovori, bodi tu kunstatovano vnovič, da imajo ravno po Italiji pred svojim pragom tiste «*metif ki jih vidijo vedno ls pred našim pragom. Dejstvo je, ki ae vedno ponavlja po Italiji, da na sadnih razpravah, ca katerih codelujejo italijanski sodnik', italijanski toiitelji, italijanski branitelji, italijanski porotniki in italijanaki toženci, morajo često rabiti tolmača, ker ne nmejo tožen-eev. Sličen in eklatmten slučaj se je dogodil ravnokar, o katerem poroča — tržaški »Pic-colo«. Kakor znano ao imeli te dni v Kalabriji grozen potres. Kralj je došel, da si cgleda kraj katastrofa. Vstavil sa je ▼ SantT On< frio. Kralj ee je obrnil do kmetov, da mu dado podatkov o tiati usodni noči. O tem poroča »Piccolc« : < Kmetje, ganjeni, »o odgovarjali v dijalekta. Ali kralj ni a>il mnogo rijentski shod, katerega se je udeUžilo 39 abiturijentov s Kranjskega, Primorskega in Štajerskega. Otvoril ga je abiturijent B e r c e, nakar je bil soglasno izvoljen za predsednika abiturijent K i s o v e c. Abiturijent Jurca Be je na to cglae:l k besedi in govoril o podlagi vsakega našega bodočega zbliževanja in ekupnega postopanja; o ljubezni do domovine, ki naj se osredotočuje v Kettejevem verzu :»Le ljubi z umom, srcem in rokami«. Abiturijent Kopitar je na to naslikal natančen razvoj vsenemške ideje, kakor ee je propagirala v minolem stoletju. Abiturijent J u r c a je z ozirom na to czaač.l vsenemške težnje na Primorakem sploh in v Trstu posebej ter naglasil, da naj nam bodo sredstva, ki jih sovražnik rabi — ne samo v svarilo, ampak tudi v pouk. Abiturijent H a j s je ocrtal potem razmerje mej Slovenci in Nemci na Štajerskem. Nalogo, opisati splošne slovenske razmere, je pravzel predsednik K i s o v e c. Na podlagi statističnih podatkov je pojašnjeval, koliko potreb še imamo, na podlagi vsakdanjega opazovanja, kako malo da Be za nje menimo. Ze kakor akademiki moramo torej obračati svojo pozornost na ćelo in sicer : 1. Sirimo narodno zavest. 2. Podpirajmo izobrazbo in šolstvo. 3. Posvečujmo se gospodarskemu delu. 4. Zahtevajmo enakopravnost v šolah in uradih. 5. Zahtevajmo slov. vseučilišče. 6. Cantralizirajmo svoje delo v narodnem in kulturnem rziru okoli Ljubljane, v gospodarskim pa okoli Trsta. Po tem govoru je abiturijent Cankar obžaloval, da shod ne bo imel tolikega pomena, ker je premalo udeležencev. Tudi najlepši govori in programi nam ne pomagajo nič, ako se sami na zresnimo in postanemo oli možje. R=soluc je, ki smo jih vsprejeli, so sledeče : 1.) dima slovenska javnost naj ''zve, da je »ver sacrnm« našega naroda prišel do prepričanja, da leži rešitev tega naroda v složnem delovanju njegove inteligence. 2) Zato ai bodo bodoči abiturijentje kakor členi raznih akademičnih društiv resno prizadevali ublažiti obstoječa principijelna nasprotstva, izlasti pa izogibati se osebnim mržnjam. 3.) Slovenski abiturijentje stoje na demokratičnem stališču in hočejo biti posredovalci mej vseučiliščem in priprost i na narodom ter mu tako ugladiti pot do boljše bodočnosti. Nesramnost nemških naprednjakor na KoroSkem. — (Zvršetek.) — Dne 24. avgusta t. 1. smo čitali v »Villacher Zei-tung« hujskovalen članek, v katerem je stala med drugim tudi sledeča grda in neumna denuncijacija: »Med božjo službo se je ukradlo nekaj »prenapetnežev« na stolp, kjer eo razobesili »rusko la^tavo«. Zločinca sta menda dijak jurist Š...h in trgovski pomočnik V...e, ki sta na počitnicah. Nu, že dne 27. avgusta je moral rečeni list preklicati avojo trditev. Skrajna nearamnost je, ako se kar naravnost tako obdolžnje kogar-si bodi. Tem neeramneje, ker ao vsi vedel?, kdo je zastavo razobesil ! — In pa še »rusko zastavo« ao videli ! Norci ali pa — oali. Mi imamo svojo slovensko zastavo in to bomo razobešali, kadar aa nam bo zdelo in se ne bomo menili za krik znorelih »h aj lovcev c. In kako drsno lažejo, ko pišejo dalja v omenjenem članku : »\Vas einen allgemeinen enkrat njihova Pokaž te j m ponos 1 V slogi je oblast nad ns^im narodom l enkrat svojo zaveBt in svoj mo5 ! Podpirajte po možnosti »Učiteljski dom«, da si vege-jite značajnih narodnih učiteljev ! ! Potem vam ne bo trebalo bati ae za svojo mladino in G^rotan bo stopal na dan ! Slovenski starišl pozor! Prejeli aao i Šjlske sestre, ki poučujejo ženBko mladino v šoli sv. Cirila in Metodija v Trstu, kupile so si lastni dom. V njem otvorijo dne I. novembra t. 1. privaten zavod za pouk in odgojo slov. deklic od (>. leta naprej. V re-vodu aa bodo poučevali razven vseh šolskih predmetov razni jeziki, risanje, ženska ročna dela in godba. Vsprejemale ae bodo tudi gosp ce tržaških družin v pci'.k o raznih ročnih delih, akoprav so šoli že odrasle. — Natančna pojasnila in pogoji ee izvedo v samostanu šol. sester : v;a Pa.'^uale Besenghi št. 6. — Na ta zavod ae opozarjajo slov. stariši, kateri že!£ preskrbeti Bvojim hčericam boljšo omiko in skrbno vzgojo. — Opomnimo š» to, da h ši stoji na hribu v čistem zraku^ v zelo mirnem delu mesta, odkoder je krasen rargled na morje. Obdaja jo Benčnat vrt. Tržaška mestna bolnišnica in — človekoljubje. Predvčerajš »jim zjutraj ob 8. uri je šla Antonija Dekleva iz Podgrada v tukajšnjo bolnišnico, da jo preišSejo in da eventuvelno tam ostane. Predstavila se je dotičnomu zdravniku, ki je vsprejemal bolnike. Ta je vprašal ženfko, kaj da hoče. Ta pa je odgovorila, da ne umeje italijanski i Na to je zdravnik pigledal listek zdravnika v Podgradu in je rekel po slovenski: Vi ste iz Podgrada, idlte torej v Ljubljano, kjer znajo slovenski. Tu govorimo le italijanski. Sicer pa — je menil ta ... človekoljubni zdravnik —, kaj treba vam hoditi v bolnišn co, kupite si raje kravo za ta denar ! !! In žeaa je odišla žalostna iz teh prostorov — človekoljubja. Naslednjega dne pa je šla žena zopet v bolnišnico, kjer je — na njeno srečo — naletela na gosp. dra. \Velponerj». Ta jo je vsprejsl zelo uljudno, jo pregledal zelo na-tanjČno tsr jej napisal dva recepta. To poslednje dejstvo je v dokar, da je ženska res potrebovala zdravniške pomoči in bržkone bolj nego — krave. Ta dogodek pa priča zopet, da je v mestni bolnišnici zdravnikov, ki ne morejo umeti, da je tam me^to človekoljubja in ne narodnega sovražtva in ki torej ne umevajo vzvišenosti svojega poklica. Oglednha v Boki Kotorski. »Crveni Hrvatski« pišejo, da sta bila ujeta dva ogleduba, oba Italijana, jeden na sv. Troj oi vrhu Kotora, drugi v Ljut;. Našli so pri njima geografskih kart, načrtov in drugih priprav. Izročili so ju policijskemu funkcijo-narju." »Omnibus« pripominja : »Dobro bi bilo, (ako nifcti že bila), da ju pošljejo v Pulo in jima puBte, da tudi tu izvršit) svoj pOBel in da potem svoje delo s krepost;o »prijateljskih odnošajev« izročita Italiji v nadaljno uradovanje. Predor na novi železniški progi poškodovan. V predoru pri Buhovem na novi železniški progi se je podrlo 2a kakih 6 metrov oboka. Ta predor, ki je dolg 000 metrov, je bilo težavno zgraditi, ker so tam nenavadne fežkcče. Pokazalo se je, da bo treba pri tem predoru poprav vsako leto, dokler se ga dobro ne vtrdi. Umrl vsled sršenovega pika. Neki viničar se je peljal od Sv. Trojice v Ptuj. Med potom ga je pičil v obraz sršen. Cez deset minut po piku je bil mož že mrtev. v l-^'on Mosehe. V angležkc-nemšai ienosi franaka u alatu. Novci i pisma '.a -iici v K ?ario de Santa tt (Argentinija) šalju se vlastniku i glavnom uredniku »Tr je umrl v 33 letu ataroati Egon Moscbe, ain Icanakog LVvda«, g. F r. K u 8 i n i 6 u, 1 rst pokojnega ijubljsn-kegi odvetnika dra. Mo- j Via Fabio Savero, br. P. 104 T. 246 (vla- sche ja. Smrt na ulici. Včeraj v jutro ob 6. uri in pol je bil zdravnik ee ziiavn £ke postaje teltf'-aičnim pototn naprošen, naj bi pnsel v al co sv. Ivana, kjer da leži na ce&ti mož, ki potrebuje zdravniške pcmoči. Zdravnik je š«l takoj ca označeno mesto in tam je našel ležečega na tleh neznanega, približni nO letaega m ž*, oblečenega 10 leiavsko. Prifetopivsi k njemu, je zdravnik takoj k nstatoval, da je ceznaue^ že mrtev. N«kio izmsj okolu stojeJih je pa pove stita kr«:>). Razne Vesti. Arbanaški list. V Dubrovniku je pričel izta ati arbanaški list pod imenom : »Nada Albanije« ; pisan je na hrvatskem, italijanskem in arzavt^Lem jeziku. Grozna ljubavna drama. Iz Pečuha javi a;o : V vasi Bat) se je v nedeljo cd igrala ljubavna drama v kat ri so tri osebe izgubile življenje. Dva kmetska tinta sta se dal, da je - kakor je on, pripovedovalec, | Plezala za ljubezen kmetske deklica, imenom videl — nezcaTiee spodrsn i stopivši na na tleh ltžači olupek fi^a in pade1. PadŠi je pa udaril z g-avo ob rob trotcarja in ae ni več gen'!. Pre škavsi mrliča natančneje; je zirav nik k # .stat »val, da ima isti res malo znamenje udarr i na !e7em aeicu. Poskus samomora. Ivan M., star približno 60 let, doma iz Sežane in tam tudi bivajte-, je s:noč kmalu po »3. uri skečil v morje se sanitetnega obrežja. Pristaniščni čuva i so ga rešili iz vode in ga nesli na svojo poetajo , kamor so potem pozvali zdravnica se zdravniške postaje, ki je dal nesrečnega moža prenesti v bolnišnico, kjer je bil vsprejet v opazovalnico za umobolne Koledar in vreme Dane-: Virgifij, muče-ie<-: Zrenrl ; F'ovr-eaa. — Jutri: Povijanje sv. triia : Znanoslav : Rajna. — Temperatura: ob 2. uri popoludne — Celsius. Vreme: lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko draštvo »Slovenska mladina« pri sv. Ivanu na Frdeničo vabi na prvo vrtno veselico, katero priredi v pro stor h »Kousumnega društva« dne 17. septembra ob 4. uri pop. —- Vsporad : 1. »Tri-gliv« koračnica, godba. 2. 81.: >Naš narodni . J. Soka: »Ne kliči vraga«, burka v enem deavju. 7. Zajec: »Djmovini«, godba, i. H. Volarič : »Slovan na dan«, poje mešan zbjr. 9. : »Ventc slovenek'h pesmi«, gjdba. 10. Laharnar: »Pozlrav«, poje mešani zjor. 11. Girte R-š?el : »Moja ljubezen«, gjdba. 12. M. Vilhar : »Pcštena deklica«, šaloigra v enem dejanju. 13. Oimor. 14. P:ea cd do 12. ure. — Pri veselici in pesi svira domača godb?. Vstopnina k veselici 50 stot. (25 nvč.) za oaebs. K plesu mošzi stot. (40 nvč ), ženske 40 stotink jO nvč.i Preplač la se hvaležno sprejemajo. Na obilno ude'ežbo uljudno vabi ODBOR. Odbor »Tržaškesra Sokola« bo imel v četrtek ob 9. uri zvečer važno sejo. »Obrtno in konsamno draštvo« pri sv. I vanu i pri cerkv ) prosi alavna pevska društva, ki bi blagovolila sodelovati ob otvoritvi prostorov gornjega društva dne 1. ektobr.*, da naznanijo to v?aj do četrtka (14. t. m.) Nekatera diuštva so se že prijavila. Da pa bo možno določiti vspored, naj store to nemudoma tudi druga društva. Pevsko draštvo »Zvonimir« v Ro-<*o!u opozarja vnovič slavno občinstvo, da priredi v nedeljo dne 17. septembra veliko ve?el oj v prostorih gosp. Skilana, p. dom. Drejea. — Petje bo vodil goap. kapelnik V o g r i č. Književnost in umetnost. Broj 133. »Tr&'-anskog Llovda«, lista /i nerodno goep darstvo ialazeeag svake subote u Trstu, donosi dne 9. rujna t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tr£-:an!»ki Llovd«, preporuča setfL Oj donos članke u svim stru Gero. Eden fantov, pa imenu Pal, ki ga je dekl.ca odklonila, je svojega tekmeca čakal ob vhodu v vas ter ga po kratkem prepiru sunil v vodnjak, nahajajoči sa tam kaj, tako, da je fant utenil. Deklca, ki je od daleč gledala prepir, je tekla svojemu ljubimca na pDmoč, pr sla j a pa prepozno. Pal, od ljub samiosti ves iz sjbe, je tudi deklico zagial v vodnjak, kjer je tudi uto ni'a. Nato se je sam obesil. Visokošolci V Nemčiji. V Nemčiji narašča število visokošolcev ol dne do dne in vprešanje je, dobe li vsi ti mladi ljudje tudi primernih služeb ? V minolem šolskem letu je bilo na veeh vaeuč.liščih v Nemčiji v siniakcm semestru 40.063 dijakov ; v poletnem semestru je to število poskočilo na 42 143. Največ je bilo jnristov. V »imskem semestru jih je bilo 11.775, v letnem pa 12.110. Poten prihajajo filozofi, mediclnci, bcgoelovci, farmacevti itd. Potres V Italiji. Kalabrijo v južni Italiji s) od nekdaj pustošili potrss', kakor nobeno drago deželo v Evropi. Potres, ki je bil v tej pokrajini leta 1783, se da primerjati strašnemu potresu v Lizboni leta 1755. Omenjenega leta 1783 je va'etl potresa izga-bilo življenje 100.000 ljudi. Prvi veliki potres v Kalabriji, o katerim ve poročati zg -dovine, je bil meseca septembra 118«), ko je neko mesto o S Adrijan-tkem morju tekom nekoliko r.r popolnoma izginilo s zemskega površja. Grozen potres je bii tudi dne 27. marci 1638. Temu je sledil strašan potrt s, dne 5. februvarija 1783, kakor že navede ao. Dne 29. aprila 1835. je bilo porušaco mesto Cosecza in mnogo vasi v okolici, tedaj je tiaoč 1 udi izgubilo svoje življenje. Dne 12. oktobra istega leta so čutili-močne potrese pii C:s iglionu in kakih 100 oseb je bilo zasut h pod razval nami hiš. Toda še hujo škodo je pio7zrcČd potres dne 12. septembra 1856 v Monteaurčo in v dragih kalabrijskih mestih, saj je tadaj bilo ubit h 10.000 ljudi. Meseca oktobra 1870 je bilo porušenih več hiš v Kalabriji in dne 4. decembra 1887 Je v Besignanu vsled potresa 4000 ljudi ostalo brez strehe, 25 jih je pa našlo smrt. O J leta 1783 do leta 1857, tiraj v 75 let h je v nekdanjem neapeljskem kraljestvu, kateremu je pripadala tudi Kalabrija, m š o vsled potresa smrt 111.000 ljudi (1500 na leto cd prebivalstva, ki je štelo 6 milijonov duš). Anglež sir John H?r chel je označil petres od lata 1783. kakor en*ga ndjgrozoejih v novejem času. Leta 1 ~< $3 £o čutili nič manje nego 049 sunkov, od katerih je bilo 501 znatne jakosti. N. s'ednie !eto so našteli 151 sunkov. Središče podzemske delavnosti sta bili obe mesti Monteleone in Oppido; v okrožja 22 milj t d Oppida §o bila tekom 2 minut razdejana vaa mesta in vse vaal. Sanke so čutili v ekrogu 70 milj daleč, ki ao na nekater h mestih zapravili tudi veliko škode. Po vsej Kalabriji a> čutili pjtre* i i zemske sunke je bilo čuti celo preko morja v Mes-sini in v večem delu S c lije. G banj« zemlje je bilo pc dobno morskim \alovom in mnego ljudi je dobilo »morako bolezen«. V Oppidu ja bilo več h š dcslovno po greenjemh, presti predmeti so bili vrženi v sam po ' zrak meter visoke. Celi komadi semlje k ra- roda. g gospodarstva. S tega nijedan otmjeniji i9to6imi drevesi in živimi grajami vred BO trgovie, indus'rjjalac, obrtnik, p3sjednik, pc- 1 bili odne*dDl " krtiC' 40 000 1Judi ^ morac, ne bi smieo bit. bez njega. I evrat:- 1 vsled P°treaM "r° smrt in 20 000 jih ^ šla, kavane, g stione, č taonica, občine, š*e- ' umr,° veIed nMtaiih baU,ni in V8led Ukote' d,on ca, banke, obrtne i vjeresijske aadruge, I Moattl9°Be' ki er9dii6m P04*"*"* v jed a m rieči. svi bi merili držati »Trfdaaski >* tudi ^ ^ ulog°- L'ovl«, kojemu je zadača, da ora i radi na ivanske »Hranilnice in posojilnice« 14 K 10 stotink. »Slovansko pevsko draštvo« je o priliki podoknice zvestemu in vrlemu paru »Slov. pev. društva« gospice Anica Brenčak in g. H nka Kobau. nabralo 10 kron za družbi sv. <' rila in Metodij«-. Drobne politične vesti. Novi reški guverner. Več madjarskih novin zatrjuje, kakor poročajo iz Budimpešte, da je imenovanje grefa Pavla .Szapary-ja r šsim guvernerjem gotova stvar ter da se to imenovanje obelodani dne 20. t. m. Senzacijonelno aretovanje. Iz Budimpešte javljaj?, da je bil v ponedeljek po noči aretovan tamkaj sourednik »Pesti Hir!apa«, Arpad Zsigan, kakor pisec veleiadajniške brošure, izišle ped imenom prof. Ztyjiga. Aretovan: je priznal, da je deloma on spisal in razpečaval dotično brr-šuro. Skandinavska kriza. Iz Kc-danja ao sporočili »Berliner Tagebiattu« : Nade, da se švedsko norvežka unija razdruži mirnim potem, so zelo male. Švedska je baje cevpogljiva glede vpr&šdnja norveikih obmejnih trdnjav. Uradoi list sLiibackcr Anzsiger« poroča, da je Š/edska najela sedeča parnikov parjbrodni; družbe »£ii Ideutsche Gesell-Ecbaft«. Omenjeni parniki morajo biti dne 1. oktobra t. 1. v vojnem pristanišču Karls-krona. * Zadnje brzojavne vesti. Katastrofa oklopnjače »Mikasa«. TOKIO 12. Na oklopnjači »Mikasa« je o po*u:oči dne 10. t. m. navstal požar. Plamen se je polastil tuii shramba z\ Emoinik. Vsled nastale gr< zoe eksplozije, je »Mikala« utonila, o čemer je našlo 599 človeških biti1. Borana poro$lls 4ae 12. septembra TržaSka borza. Napoleoni K 19.10--19.12 anglaft-« Ure S, — — do —.—, London kratek termin K 4010— Francija K 95.37--"^5.47— Italija 1 9>.40 _ =.=)'— italiianaki bankovci K —.— " —.—. Memftj. £ 117 35--117.45 - nemlki bankovci v--—.- avstrijska ednotna renta K 100 5) 10J 70 og sec kronska renta K S6.S0 97 —, ita'ijanaka ton » --—kreditna akcije K 678 — — t SO. - državne fteleenice K 674.— — r>76.— Liombar-i, 105.-- Llojdov« akfliifc n 733 — 733 - Srećke: Tisa K 331.75 - 35.7>. Kredit K 470 — do 483— Bodenkredit lartO K 3'-2 — 310.— B.-denkredit 1339 K 3u2 — 310 — Turške K 145.— do 147. - Srbske —.— do —. Dunajska borza ob 2. uri pop. od K 11.88 do J 1.9 koruza za 3ept. K -.— lo K-- PeCuicm : ponudbe iu povpraševanje srednje, tendenca mirna. — Prodaja 30 000 met. stotov. nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme : lepo in \raue. Ha Tre. (rtklep) Kav« Santoa good a? ■ rasre m tek. msas? po «k — frk, st dre 48.—. Mirno. New-¥ork. fOtra Kavs Kio eb čš dobave. — Stalno, ti • 'premenjeno. do 10 stot. znižanja- Pi odaja i 2.Ct( vreC. H &m borB' . za nov.-december 30.10, za i ov.-februvar 30.25 .mirai). — Kepičnr olje za tekoči ineson 41 */4 za oktober 4S - -sa november-december 48 '/» za januvar - april 4i* -,trdno). Špirit za tekoči roinec 4!.—, za ok objr ^7.',i z* november-december 36 za januv-april 35 1 t (mirno). — Sladkor aurov 88 uso no^. 2 4— 2ll,1 t mirno i bel za tekoči menđc 2-1 za okt 25.:,/s. s-oktooer-janu7ar 25.^ H za januvar-april 26^ , (mirno) raSnirai. 59'/«—60.—. Vreme: oblačno. Najbolje vinske stiskalnice in mastilniee se dobivajo pri Zivic i dr.i trgovinska ulica §t. 2. Zaloga tu- in inozemslcili vin, špirita in lilcerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e i r a c q u e 5t. 12. (nasproti Kaffe Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-o grških vin. Bordeaus, Bur, gunder. renskih vin, Moaella in Chianti. — Rum-konjak. razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec — Izdelki J, vrste, doSli jz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja ae po povzetju. — Ceniki na zahtevo ia fraiko. — Razprodaja odpol litra naprej. V novi mesnici vćeraj danes Državni de g t papirja 101.3 J 101 ?5 n „ „ srebru 101 25 101.3»» Avstrijska re-ita v zlatu 119 55 119.70 „ . n kronah 4 100.65 10 1.65 A vat. in ve 3 ti c ika renta 3'/,"/. 92 55 92.65 Ogrska renta v zlatu 4*/, 116.— 116.- - 77 „ „ kronah *•/, 96.70 96 85 n n 3 V, « 87 75 87.50 Akcije nacijonaloe banke 1610.— 1641.— Kreditne akcije 677.50 678.50 London, 10 Lstr. 239 97l/, 239.97 100 državnih mark 117.42 V- 117.40 20 mark 23.48 23 48 20 frankov 19.12 19.11 100 ital. Ur 95.4 J 95.40 Cesarski cekini 11.31 11.31 Parfžka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 103 32. italijanska renta 105.25, Španski ezterieur »3 40^ akcije otomanske banke 607 —. Menjiee na London 251.70. Pari a. (MH-p.j Am?*jaKi driavM tel** . —•— Lombardi 107.— onidciraua torlca renta 92 52 a ?Kri,9ka_ ziata t^a.. 10275, o^rac« »V vi* renta l*7 95; Lftndavban. 4S5— torlk« sreć e 136 50 panika banka 14 75, itaUjanafte mlje : narodno gospodarstvo. Predpiata na »Tri«;-nski L'rvd« iznosi na g dinu K 12, a na pol godine K 7 u c il>j monarkiji auatro rg^rskoj. Izvan Anstro- Upravi našega lista je iaroSil pred. g. profesor G milšSek ta meško podružnico sv. Cirila in Mttodja v Trstu enesek 10 kron. Hvala ! Za dražbo sv. Cirile in letodlja s« ( g« rake, gdje godj bil", godiinja predpiata je nabralo na otvoritvenem večeru sveto Mizarska^zadruga v Gorici'(Solkan) tovarna pohištva m stroj evnim obratom priporoča alavnema občinstva svojo zalogo pohištva "M prej ANTON ČERNIG0J m iei Rettori Ste?. 1 (Besane) - v Trstu - til certre Sf. Petra t lili Marenzl Največja tovarna pohištva primorake donele. Pokištro imdmluje me molidno, trpežno in lično, in aicer mamo i* le**, pomuienegm v UnrmrmiŠki mmSilniei » temperaturo So stopinj. m Jo izključena. H Hlbum pohiStva poilja ae brnzplaCno. Prodaja b« tudi na mesečne obroke. f iVLJITU ia ALEKIANDRIJI (ORJBNT). j^farcclni kolek jc mil f| fi hektolitrov v-neklh toduv v vsaki .UUU pn laja ;. • ;a• zretiaih •<;:: .:i tvrd*; a Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. IčPP cp postreznica za mkolik;r na | vSobitl Dll UDfdVi IOOC OC ,ian _ Naslov pove uprava ---L- lista. Štampilje iz kavčuka. i" V-cm ura dom, županstvom, cerkvenim p redst*>jništvom, trgovcem ti zasebnikom, nadalje zadrugam in «le-narn.m zavodom priporoma se za izdelovanje »t a m p i 1 j e v iz kavčuka in kovine prva si. tovarna na Primor- I VrmnAtlP J. i\riii[juui/. Pola. Piazza Carli št. 1. — Cene zmerne, postrežba hitra. — Štampilje se izdelujejo v vseh oblikah, rudi v obliki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot edini slavanski zavod te vrste na Primorskem, »ziroma Kranjskem in Štajerskem, pri}toro£a se toplo v podporo Slovan-»m Tem več. ker se vsa naročila izvršuje točno in v jezikovnem pogledu pravilno. — Od-lej ni ver potrebno sliT-ne reči naročevati pri in orodjih. Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24-. avgusta v ravno-:sto ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). bokini, man-doloni, kok, kislo zelje in Fižol zelje v glavah pošilja po povzetju od 50 klg. naprej pozmern h cenah BI. Iiavrencič Šiška - Ljubila. Za večje posiljatve p. n. gg trgovcem cene po dogovoru. Doge za parkete TVrastove ali jčlove prve vrste zzzzz: prodaja i>od jamstvom po tovarniški ^eni. Zaloga lesa - Miclauz ulica Fondtria št. •j Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. >0. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, miia, parfumi itd. itd. " Zaloga šip in ateklenin. nz^ Stavbinski materija! kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. pri t vrdki ===^== Belli Sc ulica Economo št. 1 2 (stari mlin). Šunka s kožo ;o r. . r re* ko-ti 1 gl. 10 nč.. piečeta brez ko*t.i -lisr.ina in -uho me-o po nč.. preži«'evi in goveji jtziki po 1 izL glavina brez kosti kilo po 4"» nč. $9l9M0 dui.aj-ke H'. a!a krakov-ke fine po VOlalll« i jrj iz ;nnke zelo priljubljene 1 gl. i, a «'^r-ke Trde 1 :rld. nvč. fine odrske 1 gi nč. kilo. Velike kranjske fine klobase po 3». ^IlUAllks in brinovec I. vr-te 1 gl. nč., ^lllrvVft«* I i vr-te po 1 gL. 111. vrste po To . r.v . brinov rvet pravi (tssenz) liter 1 gl<1. To pri pozna no dobro blajro pošilja po povzetju od •"» klg. naprej janko sik( prekajevalec m mmUatel živil y Kranju. „edinost" ZOBOZDRAVNIK : Univ. Med. Dr. Makso MM 3 v TRSTU allea S. An to al o it. 9. XI. aadatr. zadelanje z emajlem, porcelanom . . sreboan ia blatom. [ r I/deluje posamezne1 umetne zobove kakor m M tadl eei« zobovje. i M ORDINIRA od predp., 3.-5. popol J TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KROS TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 iibld7anJE PO K a J M 8DERMEJSIH !iETE7A 9 KATALOGI BREZPLAČNO. Prednaznanilo Z nastopivšim letnim časom se otvori nova prodajalna manifaktur ===== v ul PoDterosao lO (zraven pekarne Hillebrand) - Podpisana lastnika si uljudno dovoljujeta to slavno občinstvo o tem obvestiti ter se priporočata za mnogobrojni obisk Fogar A Sachetti. KONSTANTIN. RUBINIK C Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljir« » plinere Mrežice. — Vsakovrstni pripadki sa razsvetljavo. * _^ Nartčbe za popolno čiščonje stanovanj. Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim K rogom svojo v ul. gioachino rossim št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojaćnico. Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spada jočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Helo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. \ nanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna sk u^nja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST STUL AR Jržaska posojilnica in hranilnica -" registrovana zadruga z omejenim poroštvom. "" Pi**** Caserma Atev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 95a. r y vi Z t-" * jff T* c V — * » ^^ Vhod po glavnih stopnicah, isa H1*"!!"® sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51/,0/«, na menjice po 6%, na zastave po 51/, Uradno uro: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nsjmođerneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. =--Poštno hran 11 nI6nI račun 816.004. - 09 ® > O ^ JA LkJ * —i M —I Ul co najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo Najbolj se priporoča za BoKcalia.Oacaria, Chevreaux in lakirane čevlje. D UNA J, XIII. Hočete li dolgo živeti ln ao v ca eliti dobrega zdravja. Da to doaeiete, morate skrbeti, da si ohranite zdrav želodec ln uredite dobro prebavijanje. Kdor si je pokvaril uli prehladil želodec z neprebavljivim, prevročimi ali premrzlimi jedili in pna<'ami, vdubi gotovo odpcmoČ z Germanovo življensko esenco kojc -t i.pr rablja z najbe lj;im v^pehom pri pomanjkanja volje do jedi, slabotnemu želodcu, napenjanju, riganju, rezavlcl, aaboati, gavob u. omotici, trg^anjn, zapiranja, marojdam zlat. žili). Pri ttžkih jedilih, posebno pa ako ee uži\a mastne in težko prebavljive jedila povspežuje ta esenca prebavo in daja izvrsten tek tako da se s tem na največji stopinji vzdržuje in redi život. Vsled odstranitve v«eh pokvarjenih soko 7 v životu, čisti ta esenca kri ter daja prednost v primeru z drugimi jednakimi zdravili, vsled če?ar je {.opolnoma neškodljiva četudi se jo uživa na leta, kajti ista obstoji od izbranih dobrih rastlin ter ima | rijeten grenek aromatičen okus. koji dopade tudi jako občutljivim osebam kakor ženskam in otrokom Ctermanova iivljenaka esenca je pravo ljudsko in domače zdravilo, ki bi ne b-melo manjkati v nobeni hi^i. ker večkrat ž njo — ko ni pr i roki takoj zdravniške pomoči — obvaruje resne bolezni Pri kupovanju naj se zahteva le „Germanovo življensko esenco Iz lekarne pri „Črnem orla" iz Beiovara, ker se nahajajo tudi druge pod enakim imenom, Li pa ne presegajo na dobroti prave e-ence. Znak pristnoti je razviden na \>aki steklenici, ki je zavita na zelenem kartonu s polnim imenom tvrdke : Lekarna pri .Črnem orlu' K. German, Belovar (Hrvatake), kamor naj se pošiljajo \>e naroč e Cena steklenici K 1 4U ; po po»li se ue pošilja mauje od dveh staklenic. Pakovanje 40 st. po povzetju ali predplačilu Naslovi naj se blagovole pisati prav.luo in čitljivo. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila brezpiačno Geimauovo življensko esenco mora trpečim ljudem toplo priporočiti, ker sem jo toli jaz osebno preskušal in tudi svojim župljanom priporočal ter se prepričal v izvrstnem vspehu. Edmnnd Medeottl. župnik v Trojstvu (Hrvatska). ) Vam naznanjam, da sem posku-al že s mnogoštevilnimi zdravili, toda niso imele zaželjenega v« peli a nijedte kot Germanova življenska esenca. Andrej 2liek. Sv. Ana na Kranjskem. Prosim Vas, da mi zopet pošljete 8 steklenic Germanove življenske esence, katere moram vsem bolnim o» želodcu toplo priporočili. Moje zdravje se obrača že na boljše A polonij a Haberl. .->emrak na Štajerskem. ANTON S K E R L mehanik, zapriseženi zvedeneo. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnik tovarne koles ii motokoies „F nek". Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonev in fouografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavri -a zit popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oenah. TELEFON štev. 1734. Leon Fano ul™*l,, zlatar in draguljar prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Dr. I. Farbe r = štabni zdravnik v Gorici = zapisoval je vselej z najboljšim vspe-hom osebam, katere so že dlje bolehale na živcih ■r železnato vino G. PICCOLIJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanjit naročila točno i z v rs«'\ Podpisani priporoča svoj iskuseni železni plug s kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. sainovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori ln svoje ne-prenehjlve vinske stiskalnice. ŽIVIC, inženjer - Trst Skladišče— trgov insku ulica 2. Svetko Hanibal SkerI - trgovec pri Sv. Ivanu = priporoča svojo dobro/.naao pp^ prodaialnico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. Om~ Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov 3fran Campe TRST - ulica Moliu Grande št. 32 • TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina v buteljkah, shideiee itd. Sprejema naročbe za sladčiee. — „sanus" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemiranl zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI. Trst Barriera zS Covarna s zalogo pohištva svetlega in temnega kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. S pri tleh = (nasproti dvorani „Teraicore"). F.PertOturar TRST - ul. Poste nuore št. aivioeuo*. ccc „S I a v i j a tt 1 i TzajeM zaTamaina banta r Prani. — fiezerru M 31,865.386 80 1 izplačane oittoflnuie: 82.737.159 57 K. Po velikosti druga vzajemna mamrovrnlnicn mmše dršmre m rneaMomi mloT*n*ko-n»rodno upravo. ▼as pa|s—!!■ 4aje: Generalni zattep v Ljubljani, ćegnr pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in nnjakutneje. Uživa najboljii slovei, koder posluje. Dovoljuje rt čistega dobička izdatne j podpore ▼ narodne in občnok aristne aaaneDt.