StN. 276. V Ljubljani, o petek, dnč 29. novembre 1901 Leto mu. Velja po pošti: za telo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ t3'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20 V upravniStvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— ra četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ „ T-70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo ie y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s«» nc vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Štev. 74. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. Jusoslouanfta obstrukcijo. Doživeli smo jo. Hribar obstruira nagodbo in belokranjsko železnico. Citiramo čisto dostavno, kaj pišejo dunajski listi, ki niso prav nič »klerikalni« in ki gotovo Hribarju ne delajo namenoma krivice. Najvažnejši je v tem oziru vladni »Fremdenblatt«, kateri poroča: »Rusinski radikalec Hlibovicki je danes vložil v poslanski zbornici nujni predlog, ki zahteva reformo uprave. Ze vsebina tega nujnega predloga, ki ni v zvezi z nobeno aktualno politično zadevo, označuje ta nujni predlog kot obstrukcionističen. Rusinski frakciji ne bi bik) mogoče vložiti tega nujnega predloga, če jim ne bi bili dali na razpolago podpisov češki radikalci, ki hočejo sploh biti obstruk-ujska stranka v zbornici. Razen članov teh dveh skupin in poslanca dr. Stranskega, ki se je sedaj očitno priznal za obstrukcionista proti nagodbi, je pa podpisalo tudi deset članov jugoslovanskega kluba, namreč poslanci: Ivaniševič, Biankini, Perič, Baljak, Spinčič, Prodan, Hribar, Bjeladinovič, Laginja in Mandič !« Ko je vladno glasilo konstatiralo to dejstvo, pa mu pridene sledeči komentar, ki utegne Hribarjevim liberalnim volivcem in vsej narodno-napredni stranki služiti v pojasnilo, kakega razboritega zastopnika interesov ljubljanskega mesta so poslali v parlament. Oficiozni »Fremdenblatt« piše namreč: »V očigled temu dejstvu se pač moramo vprašati, ali dalmatinsko prebivalstvo s tem soglaša, da se pripravlja del njegovih zastopnikov preprečiti nagodbo, ki naj prinese deželi tako zaželeno železniško zvezo. Vprašati morama, ali je tako sovražno ravnanje dalmatinskih poslancev opravičeno v tem času, ko se vlada neprenehoma dejansko tnidi, da bi gospodarsko povzdignila Dalmacijo.« In na to pravi »Fremdenblatt«: »Najbolj pa mora tznenadlti, da čitamo pod tem, brez dvoma z obstrukcijeklm namenom vloženim nujnim predlogom ime Hribarja, ljubljanskega župana, ki je šele pred krat-k m, dne 7. t. m., ministrskemu predsedniku izročil zahvalno izjavo ljubljanskega občinskega sveta, v kateri se slavi gradba dolenjskih železnic in dalmatinske zveze ln se vlada pozlvlfe, da naj brez odloga takoj vse ukrene, da se ustavnim potom zagotove te železniške gradbe, ki t h smatra ljubljanski občinski svet kot nujno potrebne ne le za južne dežele te državne polovice, ampak za vso avstro-ogr-sko monarhijo. Ako poslanec Hribar izkuša zdaj z nujnim predlogom preprečiti ustavno zagotovitev nagodbe, ki jo je sam označil kot IIK6K, Živ pokopan. (Slika.) Bilo je mrzlega novemberskega večera leta 1879, ko sva sedela s prijateljem, stotnikom Z. pri partiji šaha v tihem kotičku udobne graške gostilne. Ko je naredil poslednji ravno občutljivo luknjo v mojo vojsko, je vstopil najin prijatelj, doktor medicine R. S prijaznim smehljajem naju je doktor pozdravil, ali kmalu sva opazila, da je bila danes njegova veselost le prisiljena. »Kaj vam je, dragi gospod doktor?« sem vprašal. »Zdi se mi, da ste nekoliko slabe volje?« »Pravkar sem se prepiral z enim svojih kolegov. Mislita si, gospoda, tri dni sem že leži pri nas v mrtvašnici truplo petnajstletne deklice. Njena lica še cveto kot dve roži in o mrtvaškem duhu ni ne govora. Moj kolega je hotel dati deklico pokopati, a jaz sem proti temu protestiral, ker bi lahko bila le navidezno mrtva.« »In ali je bila deklica pokopana?« je vzkliknil stotnik strašno razburjen. »Hvala Bogu, še ne,« je rekel zdravnik. Ali za božjo voljo, kaj vam pa je. "ospod stotnik? Kako smrtno bledi ste postali!« Po mučnem presledku se je stotnik globoko oddahnil in si je otrl čelo. »O to je grozno,« je rekel, »biti navidezno mrtev! Človek leži v rakvi pri popolni zavesti in posluša vse priprave za pogreb, a ne more pokazati niti najmanjšega znaka življenja ! nujno potrebno, je to pač nekaj hujšega kot nedoslednost, in vprašanje je, če bodo volivci odobravali to postopanje.« Cc pomislimo, da oficiozni list, katerega navada ni, da bi stopil iz svoje rezerve proti političnim osebam, na tak način postavi Hribarjevo značajnost na javni oder, tedaj si lahko mislimo, kak ugled more še tak mož uživati. Z njim je pa udarjen občinski svet, ki stoji s svojim županom vred tu v kaj čudni lu-Tudi drugi listi, ki se niso doslej za Hribarja nič brigali, gledajo zdaj, kak mož da je ta. »N. F. P.« list, ki jc slovenske liberalce vedno hvalil — imenuje Hribarjevo nastopanje »Parlamentarischc Selbstverstiimmelung«. Imenovani list izvaja sledeča: Žalostno je to, da so se morali združiti voditelji velikih strank, da zahtevajo rešitev nagodbe, dalmatinskih in dolenjskih železnic nujnim potom. In tako izredno sredstvo, da sc rešijo za ljudstvo tako važne zadeve, je postalo potrebno zaradi kuloarskih intrig, lakote po ministrskem portfelju in zaradi fri-volne £amoljubnosti. Posebno presenetljivo je, da se dobe Slovenci in Hrvati, ki podpišejo obštrukcijski predlog proti imenovanim zahtevam. »Velike stranke«, pravi »N. F. P.«, »stavijo nujni predlog, ki hoče rešiti nagodbo in ž njo v zvezi ugotovitev železnične zveze z Dalmacijo. Hrvatje in Slovenci pa, ki so že skozi desetletja zahtevali zgradbo teh železnic, stavijo v tem trenutku, ko se jim naj ravno izvrši njihova želja, nasproten predlog, ki stavi po taktičnem manevru zgradbo dalmatinskih železnic v nevarnost ali jo celo popolnoma prepreči. To je parlamentarno samo-okrnjenje. »S kakšno pravico«, kliče imenovani list, »morejo zastopniki kranjskih mest ali hrvaških volivnih okrajev nasprotovati nujni obravnavi zakonske predloge, ki hoče to ubogo gospodarsko tako zaostalo deželo vendar enkrat z železniško zvezo pritegniti k neposrednemu evropskemu prometu? To se pravi res smrtno grešiti nad to nesrečno Dalmacijo, ki jo umetno zapletavajo v razna politična pustolovstva. Kako more kranjski poslanec pred svojo vestjo zagovarjati, da deželi vzame korist, ki bi jo brez dvoma imela od prometa z dalmatinskimi železnicami in od nove poti do dalmatinskih pristanišč? Kako more hrvaški poslanec iz Dalmacije delati zoper najvažnejše interese svoje dežele? V tej politiki parlamentarnega samookr-njenja se pogrešata dva nagiba, ki morata voditi vsakega poslanca. Skrb za splošnost in interes volivcev. S stališča splošnega interesa je rešitev nagodbe brez ozira na podrobno presojo že zato potrebna, ker bi potreba zopetne prisilne rešitve spravila v ne- Poslušajte torej, kaj je bilo vzrok mojega čudnega vedenja! Tudi jaz sem bil enkrat navidezno mrtev in sem preživel vse strahovite trenutke takega nesrečneža. Bil sem šele dvanajst let star, ko mi je umrl oče, cesarski častnik. Kmalu po očetovi smrti sem moral v vojaško šolo v oddaljeno mesto. Bil sem slaboten otrok in sem kmalu hudo obolel. Moja mati je živela v revnih razmerah in ni mogla potovati tako daleč, da bi me obiskala. Jaz sem oslabeval jako hitro. Nekega dne sem z grozo opazil, da so bili moji udje popolnoma trdi, kakor udje mrtveca. Svinčeno mi je ležal jezik v ustih za trdo stisnjenimi zobmi. Tok krvi je bil, kakor da je zamrznil, vsi čuti kakor da so odmrli, le raz-zum in sluh me nista pustila na cedilu, da, slišal sem še ostreje kot prej. Naenkrat sem zaslišal ropot; več oseb je vstopilo; zdravnik — poznal sem ga po koraku — se ie približal moji postelji in me je menda tipal, kakor se mi je zdelo, kajti dotikanja nisem občutil. Dolgo so trajale manipulacije. Konečno sem slišal, da je rekel: »Iglo, gospod nadzdravnik!« — Cez nekaj časa je zdravnik rekel: »Čudno, čudno; čisto kot da živi; ta sveža lica, te cvetoče ustnicc, te —« — »Prosim, gospod polkovni zdravnik,« ga ie prekinil nadzdravnik; »poglejte te temne lise; to so gotovo mrtvaške lise.« »Sem že opazil, dragi kolega, ali vendar sc ne morem otresti te misli. Vendar, dovolite, da poizkusim zadnje sredstvo; saj ne more nič škodovati. Luč in pečatni vosek, prosim!« »Slišal sem, kako zaprasketa vžigalica; nato zopet slovesna tišina. Konečno je spregovoril zdravnik: »Razgalite mrtvecu prsa — pečatni vosek prosim in luč bližje--še bližje, da bo kapala goreča smola na prsa!« varnost celo eksistenco osmešenega parlamenta. Kaj pa zahtevajo interesi kranjskih iu dalmatinskih volivcev, se lahko spozna, če zopet opozorimo na stotere klice dalmatinskih poslancev zaradi manjkajoče železniške zveze. Bolestno samookrnjenje je, če cel tucat slovanskih in hrvaških poslancev stavi slučajno neškodljiv postali nujni predlog o reformi uprave v trenutku, ko se naj nujnim potom sklene zgradba dalmatinskih železnic. * ♦ • Ce pregledamo poslance, ki so podpisali ta nujni predlog, nam pade v oči, da manjka imen nekaj jugoslovanskih poslancev, med njimi načelnika jugoslovanskega kluba dr. Iv-čeviča. Cel klub obstruira — načelnik pa nc. To morejo biti lepe razmere! Tembolj je pa očividno, da Hribar sili v obstrukcijo proti belokranjski železnici. Zdaj vemo, zakaj je Hribar tako nervozno nasprotoval v trgovski in obrtni zbornici, da bi Kregar utemeljeval resolucijo, zdaj vemo, zakaj ni niti z besedico črhnil svojim volivcem o svojem nameravanem glasovanju, zdaj vemo. zakaj je pobegnil ves občinski svet ljubljanski pred Prosenčevo interpelacijo, kakor čreda puric, če zagleda kraguljo nad sabo. V Dalmaciji gledajo že jako nezaupno na politične kozolce svojih poslancev. Zato se je čutilo že glasilo Hrvatske stranke prisiljeno, izjaviti, da nujni predlog zaradi reforme uprave ni obstrukcijski predlog in da se je razširila vest o jugoslovanski obstrukciji samo z zlobnim namenom, da bi se diskreditiralo dalmatinsko zastopstvo. A da je imenovani nujni predlog res obstrukcijski predlog, vendar ne more nihče tajiti. Ali more kdo drugi kakor obstrukcionist predlagati, da se naj nujnim potom reši reforma cele državne uprave? Ce gospodje, ki so podpisali, niso ob-strukcionisti, kaj so pa potem? Ce so načelniki resnih parlamentarnih strank s svojim nujnim predlogom za rešitev dolenjskih in dalmatinskih železnic prehiteli obstrukcioniste, to nič ne izpremeni na dejstvu, da so imenovani gospodje vložili obstrukcijski predlog proti predlaganim železnicam. Čudno je pa, da se v Dalmaciji tega sramujejo, kar smatrajo na Dunaju kot posebno junaško. Da splitsko glasilo Hrvatske stranke dalmatinske po krivici taji obstrukcijski značaj predloga, ki so ga podpisali Hribar in tovariši, se je jasno pokazalo v zbornici. Sopodpi-sani dr. Stransky je namreč ogorčeno protestiral proti nujni rešitvi nagodbe in železnic, češ, da je to prekršitev poslovnika, in je zahteval, da se umakne nagodba in železnice. Potem je istotako poleg Hrfoarja podpisani obstrukcionist Choc zahteval, da se nagodba in železnice odstavijo in da pridejo Kratkemu zdravnikovemu povelju je sledila smrtna tišina. V daljavi nekje je bila ura; muha mi jc zabrenčala mimo ušesa; moj strah je bil grozen; zastonj sem poizkušal pokazati kako znamenje življenja. Vse zastonj, bil sem trd mrtvec. Napeto sem poslušal; še vedno nikakega glasu krog mene. Sedaj — sedaj se je zopet zganilo. Poizkus je bil menda končan in jaz nisem občutil učinka gorečega pečatnega voska. Zaslišal sem sedaj strašno zdravnikovo besedo: »Mrtev! Mrtvec naj se prepelje v mrtvašnico; obvestil bom mater o smrti njenega otroka.« To je bilo zadnje, kar sem slišal; kakor smrtna omotica mi jc ugrabila razum. Kako dolgo sem tako ležal, nc vem. Ko sem sc zopet zbudil iz nezavesti, sem slišal nekaj kakor šumenje slame in piskanje vetra mimo oken. Lahek mraz me je pretresel in zdelo sc mi je, da mi poživlja ude dih življenja. Poizkusil sem vstati — in posrečilo se mi je; vendar nisem mogel ničesar videti, ker je vladala neprodirna tema. Tipal sem okrog, kolikor sem mogel doseči z rokami. — Tu, kaj jc bilo? Moja roka se je dotaknila otrplega, ledenega predmeta — mrzla groza me je spre-letcla. Poizkusil sem zapustiti ležišče — a ui šlo kakor iz svinca so mi bile noge. Sedaj sc jc vlila bleda mesečina skozi okno in je razsvetlila prostor. Kri mi je zastala; tik poleg mene so ležali trije mrtveci v belih oblačilih. Kri in mozeg pretresujoč krik se mi je izvil iz prsij in nezavesten sem omahnil nazaj na svoje ležišče. Hitri koraki in temno zvonjenje me jc zopet zbudilo. Slišal sem glas zdravnikov, ki jc govoril potihoma s poveljnikom zavoda: »Nc moremo več časa izgubljati; duhovniki in gostje že čakajo.« — »Le nekaj trenutkov odloga Še.« ie prosil nnlkovni /ilmvnik miinti. na vrsto vsi obstrukcijski predlogi, s čimur bi bila seveda belokranjska železnica pokopana vsaj za eno leto. Najbolj interesantno je bilo pa to, da ie obstrukcionist Klofač napadel predsednika »Jugoslovanskega kluba« dr. Ivčeviča, češ, da on pomaga zbornični večini slepariti in uganjati nasilstva, ker je Ivčevič — v protislovju z vsem svojim klubom — za nagodbo in za belokranjsko železnico. Prizor za bogove! Klub, ki po svojih zaveznikih v javni seji napada svojega predsednika! Ves klub za obstrukcijo, predsednik proti njej! Kjer se vrše take stvari, tam ne sme manjkati ironija usode. To se je zgodilo, ko se je tej družbi pridružil tudi — vsenemec Iro in potegnil s Chocem, Klofačem in častnimi člani »Saveza južnih Slavena«. Kaj nameravajo Hribar in tovariši s takim ravnanjem doseči, res ne more pameten človek razumeti. Obstrukcija ima pomen tedaj, če se ne da zlomiti, ampak s svojo trmo vztraja do konca. Taka obstrukcija pa, kakor jo uganja Hribar s svojimi tovariši, ni vredna piškavega oreha, ampak se le osmeši v veliki kvar lastnega naroda. In kako se je Hribar osmešil, to smo citirali iz prav zanesljivih virov. Kaj pravi k temu ljubljanski občinski svet, kaj trgovska in obrtna zbornica, kaj pravijo dolenjska mesta, ki jih zastopa Hribarjev pobratim dr. Tavčar, ki je proti nam vsikdar zatrjeval, da je s Hribarjem v vsem edin? Državni zbor. Dunaj, 28. novembra. Draginja živil. — Viharna seja. Danes šele je bila končana dolga razprava. o dveh nujnih predlogih soc. demo-kraških poslancev proti draginji živil. Nihče ne taji, da je draginja živil osobito v večjih mestih res že neznosna. Ravnotako res pa je tudi, da naši kmetje sploh niso nikaki oderuhi, kakor trdijo nekateri »privilegovani prijatelji malega moža«. Ko bi bili naši kmetje res oderuhi, morali bi imeti kaj pod palcem, ne pa dolgov čez glavo. Oderuhe naj iščcio g. dr. Renner in tovariši na borzi in mej-narodnih sejmiščih. Zato ie bil označeni nujni predlog le agitaciisko sredstvo v prvi vrsti proti agrarcem v industrijskih pokrajinah. In današnja razprava nas je prepričala, da je bila vsa stvar vprizorjena z očividnim političnim namenom. Dolge tri ure so trajali samo stvarni popravki. Govorniki so drug drugemu metali gorke in trpke v obraz, kar je seveda pokojnega morda vendarle še pride.« — Ni mogoče več, gospod polkovni zdravnik, — rakev notri, korporal!« — Kmalu sem slišal, kako so postavili rakev na tla; položili so me vanjo. Ni bilo dolgo in zaškrtal je nad mano pokrov. Poizkušal sem se ganiti — zastonj — strašna mrtvaška otrpnelost mi je tičala v vseh udih. — Poizkušal sem kričati — zastonj. Veliki Bog. živega me bodo pokopali! Votlo so zadoneli udarci kladiva. — Sedaj je bilo končano; zadnji žebclj je bil zabit v mojo rakev. — Nikake rešitve več. — Ziv pokopan ! To je bilo zadnje, kar sem mogel še jasno misliti. Kar je sledilo, sem slišal le še kot v sanjah. Vendar naenkrat me je vzbudil znan glas k popolni zavesti. Bil je glas moje matere. »Moram še enkrat videti svojega ljubljenega, dragega sina; odprite rakev, moram ga še enkrat poljubiti!« je vpila. — »Ali mi-lostljiva gospa, to ne gre več, rakev je že zabita,« sem slišal reči poveljnika. »Vzemite mi življenje, vzemite mi vse — ali dovolite, da vidim še enkrat svojega ljubljenega otroka, gospod major!« Strašen odmor je nastal. Groznejšega strahu, kakor sem ga čutil takrat, ne morejo prenesti človeška prsa. Ziv v rakvi poslušati objokovanje matere in nc moči pokazati znaka življenja, gospoda draga, te muke ne more opisati človeški jezik. Konečno — konečno, po dolgih, strašnih trenutkih je zaropotal črni pokrov na tla. — Glasen vzklik in mati je ležala ihte na prsih, — še en vzklik, sedaj vzklik silnega presenečenja, mešanega z neizrekljivo srečo: silen napor in prctrcscnjc sta zopet poživila duhove mojega življenja; bil sem rešen globoke sc oddihovaje sem slonel zopet ob zvestem materinskem srcu.« vzbujalo ves čas mnogo krika in viharja. | Tako se ne rešujejo resna vprašanja. Mnogi prizori so bili na las podobni komediji. In ravno to dejstvo je bilo za mnoge poslance psihološki nagib, da so glasovali proti nujnosti obeh predlogov. O prvem se je vršilo glasovanje po imenih brez medkiicev, mirno in dostojno, kakor se spodobi za ljudski parlament. Za nujnost je glasovalo 207, proti nujnosti 192 poslancev. Ko predsednik naznani izid glasovanja, ni bilo slišati ugovorov ali psovk. Ko pa predsednik naznani, da jc za Rennerjcv predlog glasovalo le 165, proti pa 202 poslanca, nastane kakor na migljej nepopisen krik v taborit soc. demokratov. Stoječ so s pestmi pretili češkim agrarcem in krščanskim socialcem, ki so skoraj brez izjeme glasovali proti nujnosti obeh predlogov. Na galerjii so bili pripravljeni »klakerji«, ki so burno ploskali soc. demokratom ter divje kričali na češke agrarce in kršč. socialce kot črnozeleno bando. Izprva se je videlo, da je umetno vprizorjena vsa vzrujanost, le narejena vsa raburjenost. Toda že večkrat so iz šale nastali resni prepiri in krvavi poboji. Tudi danes so se že užigale iskre. Ko je namreč ukazal predsednik, naj strežaji potisnejo kričače na drugi galeriji, od katerih so nekateri pljuvali v dvorano, na zrak, drli so mnogi soc. demokratje svojim somišljenikom na pomoč. Neki močan državnozborski sluga je glavnega kričača na galeriji prijel za prsa, ga sunil in vrgel skozi vrata. Nekateri poslanci so se že skoro spoprijeli. Vsak čas je bilo pričakovati tepeža. Soc. demokraški poslanec Ressel je sunil nemškega nacijonalca Wagnerja in je hotel udariti tudi bivšega ministra Pradeja. Zato so potem nemški nacijo-naici glasovali proti nujnosti drugega soc. de-mokraškega predloga. Predsednikovega mir-jenja se ni slišalo, zato jc predsednik s pestjo udarjal po mizi. Vihar se je polegel le polagoma. Ta dogodek pa dokazuje, da bodo socialni demokratje v neoinajeni zavesti svoje moči v zbornici še večkrat skušali strahovati zbornico, da se pokori njihovim ukazom. To bj bil lep ljudski parlament, v katerem bi vladal skrajni terorizem oseb, ki javno prete z napadi na ulici ter so pripravljeni z odprtimi noži vbijati drugim dokaze v buče. Lepa svoboda to! Državit. sluge. — Posl. Gostinčar. Bila je skoraj že četrta ura, ko je poslanec Gostinčar pričel utemeljevati naslednji nujni predlog: Vladi se naroča, naj takoj predloži načrt zakona, s katerim se bodo primerno uravnale plače državnim uslužbencem ter preskrbnine njihovim vdovam in sirotam.« Državni zbor je koncem zadnjega zasedanja dovolil okroglo 33 milijonov kron za zboljšanje plač državnim uradnikom in uslužbencem. Na razna vprašanja je tedaj finančni minister odgovarjal poslancem, da bode vlada z dovoljenim kreditom zvišala plače tudi vsem državnim slugam. Sedaj pa vidimo, da je vlada pač videla višje stopinje, srednje le z enim očesom, najnižjih pa se niti ni spomnila. To je tako stara praksa, kolikor let ima biro-kraški »cof«. Vzglede najdemo povsod, na Kitajskem ali pa v moderni državi sredi stare Evrope. Potem pa se še čudijo višji gospodje, da so ubogi nižji trpini večinoma v taboru socialnih demokratov. Palico, ki ga tepe, po-Ijubuje le brezznačajni mameluk! Toliko v pojasnilo, da smo poslanci v »Slovenskem klubu« vsi brez izjeme s prepričanjem podpisali Gostinčarjev nujni predlog, ki ga moremo in hočemo povsod zagovarjati. Poslanec Gostinčar je debelo uro utemeljeval predlog s stvarnimi dokazi in vzgledi iz vsakdanjega življenja. Poslanci raznih strank so živahno pritrjevali, ko je govornik vladi iz-praševal vest ter dokazoval, da mora ravno država v prvi vrsti izvrševati socialno pravičnost. Govornik konča z izjavo, da najbolje ustreže stvari, ako se predlog brez daljše razprave odkaže proračunskemu odseku. Sprejeto. Ker ima sejo ob 6. uri pogodbeni odsek, je predsednik zaključil zbornično sejo ob 5. uri. Cas poteka. Nujnih predlogov je na polici menda še pet, med njimi tudi od poslanca Hiibo-vickega, ki ga je podpisal — Hribar z obstruk-cijsko vnemo. Ako bode zbornica tudi prihodnje dni potratila toliko časa, kakor zadnje dni, je naravnost izključeno, da bi do novega leta rešila pogodbo z Ogri in začasni državni proračun. Samo razprava o imenovanju poslanca Abrahamovicza za gališkega ministra, utegne trajati tri seje. Zbornica bi mogla le tedaj o pravem času rešiti najnujnejša vprašanja, ako se posamezne stranke orrteje le na kratko, stvarno kritiko. Kdo pa naj to doseže, ako v raznih klubih ni nobene discipline. Tako vidimo, da je bivši načelnik nemških agrarcev Peška brez zaslombe, odkar je minister. Enako sc krha v nemški ljudski stranki. V češkem taboru je še vedno največji nered. V takih razmerah pač ni čudno, ako vlada resno razmišlja, kako spravi pogodbo in proračun pod streho, da se izogne 14. Sedaj je tudi vlada prisiljena, da si pomaga z nujnim predlogom. V današnji scii je dr. Cliiari kot načelnik nemške zveze vložil dva nujna predloga, in sicer za pogodbo za dalmatinsko železneo in za začasni državni proračun. Oba predloga so podpisali poleg Chiarija Conci v imenu Italijanov, Glombinski za Poljake, dr. Gross za nemško napredno, Stapinski za poljsko ljudsko stranko, baron Hormuzaki za Romune, dr. Hrtiban za češke katol., dr. Kramar za mladočeške poslance, dr. Šušteršič za »Slov. klub«, Udržal za češke agrarce in dr. Lueger za krščanske socialce. Kakor kaže. ie v zbornici za pogodbo zagotovljena velika večina, toda čas poteka in morda poteče, ako bode zbornica precejala mušice ter požirala medvede. Dr. Stransky ima seveda sam svojo glavo in je danes začetkom seje ostro grajal, češ, da se krši poslovnik, ako se nujnim potom spravi na dnevni red drugo branje pogodbe. Mi le konstatujemo, da to ni prvi slučaj. V enakem smislu sta ugovarjala Choc in Iro. To bode šc krika do Božiča! Za Poljake v Nemčiji. Koncem seje je prišlo do velike manifestacije za zatirane Poljake v Nemčiji. Prvi je ostro govoril Poljak Glabinsky, ki je končno vprašal predsednika, ako ga je volja na primernem mestu dati izraza ogorčenja nad nasilno predlogo proti Poljakom v Nemčiji. Predsednik NVeiskirchner izjavi, da se s to zadevo po njegovem mnenju mora baviti avstrijski ministrski predsednik. (Burno odobravanje. Ploskanje.) Predsednik svetuje poslancu Glabinskemu, naj se s posebno interpelacijo obrne na ministrskega predsednika. Glavni slovanski govornik je bil dr. Kramar, ki je vložil protest v iinenu Mladočehov, katoliško narodnih Cehov, čeških agrarcev in »Slovenskega kluba«. V imenu Italijanov je protestiral Conci, v imenu socialnih demokratov Hudec in Wityk, v imenu Rusinov Markov, govorili so še Klofač, Breiter, Stand in tudi Hribar je čutil potrebo, da tudi on govori. Nemški nacijonalec Stfllzel je v imenu Nemcev ugovarjal slovanskemu protestu, češ, da se avstrijski državni zbor nima nič mešati v notranje zadeve Nemčije. 39 nujnih predlogov. Koncem seje je naznanil predsednik, da so češki radikalci vložili 39 nujnih predlogov. RAZPUST DRŽAVNE ZBORNICE? Ministrski predsednik se je .zjavll, da ne bo imel druzega izhoda, ako ne bo pogodba pravočasno rešena, da razpusti zbornico. Razširjene so tudi vesti o demisiji kabineta ter se kot Beckove naslednike imenuje grofa Eranca Thuna in barona Walterskirchna. Posebno pisarijo o takem kabinetu nemško liberalni listi, češ, da mu pripravljajo pot nemški konservativci. Na to struno je pa tudi udaril »Deutsches Volksblatt«, ki napada »Reichs-post« in »Vaterland«, češ, da imajo politiki, ki stoje za tema listoma, svoje posebne namene. »Deutsches Volksblatt« je mnenja, da bi se tak kabinet ne mogel vzdržati niti teden dni, ker bi imel proti sebi vso levico. Menda pri takem pisarjenju in poizkusu napraviti neslogo v kršč. socialnem taboru, igra glavno ulogo le ljubosumnost »Deutsches Volks-blatta« na »Rcichspost« in »Vaterland«. Včeraj zvečer, prepozno za včerajšnjo številko »Slovenca« smo dobili od našega dunajskega poročevalca telefonično naznanilo, da se v dobro poučenih krogih splošno sodi, da bo sedanja državna zbornica kmalu po sprejeti nagodbi razpuščena, ker vlada hoče dobiti za delo sposobnejšo zbornico. AGITACIJA PROTI NAGODBI. Včeraj je prišel Reichsritter Hohenblum v zbornični hodnik ter je med agrarci kričaje agitiral proti nagodbi. Kregal se je tudi s finančnim ministrom Koryto\vskim. Nekaj agrarcev je Reichsritterju Hohenblumu tudi naselo, v prvi vrsti knez Auersperg, ki je v seji nemškonaci.ionalne zveze proti temu, da je strankin voditelj Chiari podpisal nujni predlog za nagodbo. Stališče nemškega agrarca Peschka. kot ministra, je vsled tega rovar-jenja nekaterih kolegov, precej omajano. Češki agrarci bolj trdno stoje za svojim ministrom. ZVIŠANJE PLAČ ČASTNIKOM. Vojni minister odločno vztraja na zahtevi, da se morajo plače častnikom povišati in ni izključeno, da odstopi, ako se njegovi zahtevi ne ustreže. HRVAŠKA PRED VAŽNIMI DOGODKI. Budimpešta, 28. nov. Bivanje hrvaškega bana v Budimpešti bo, kakor vse kaže, velikega pomena za razvoj razmer na Hrvaškem. Wekerle je predsedniku hrvaškega sabora, Medakoviču, med včerajšnjo sejo povedal, da bo v kratkem sklican hrvaški sabor. Medakovič je vzel to na znanje in izjavil, da se bodo hrvaški poslanci takoj o tem posvetovali in zavzeli svoje stališče. Hrvaški člani ogrskega državnega zbora se bodo vsled sklicanja sabora najbrže podali v Zagreb in tam osredotočili svoje delovanje. Budimpešta, 28. nov. Dr. VVekerle pojde v soboto na Dunaj, da bo poročal cesarju o političnih načrtih ogrske vlade in sicer v prvi vrsti o hrvaškem položaju, o katerem se je vlada posvetovala z banom, z baronom Rauch in z drugimi odličnimi osebami. Izvršilo se bode tudi imenovanje novih hrvaških sekcijskih načelnikov. OGRSKA. Ogrska ljudska stranka je izjavila, da ne bo več nasprotovala pooblastilni predlogi. PROPAD FRANCOSKE. Voditelj statističnega urada v Parizu, dr. Jacques Bestillon, je zopet izdal statistični izkaz, ki kaže propadanje francoskega naroda. Naslov spisu je: »Naš letni poraz«. Zopet je število rojencev v Franciji padlo. Leta 1896. do 1905. je bilo število rojencev na leto povprečno 839.843, leta 1906. pa samo 806.847. To sc je zgodilo vkljub temu, da se jc sklenilo primeroma mnogo več zakonov. Kajti od leta 1896. do 1905. se je sklenlio na leto povprečno 295.924 zakonov, 1. 1906. pa 306.487. Seveda so ti novi zakoni zaradi razporoke malo vredni. Samo leta 1906. je bilo 10.573 razporok. To daje grozno sliko francoske ne-nravnosti. V Avstriji so zagovorniki razporoke vedno naglašali, da se razporoke poslužujejo le oni zakonski, ki v resnici ne morejo več skupaj bivati. Francoska nas pa uči, da je razporoka velika narodna nesreča, ki se kakor kuga širi in razjeda ljudsko moč. Od leta 1896. do 1905. jc prišlo povprek na leto 8105 razporok. Zadnje leto pomeni toraj velik napredek tega raka, ki žre na telesu francoskega naroda. Zmanjševanje rojstev je tem usodnejše, ker napreduje z vsakim letom. Po vojski leta 1870. je bilo še povprečno 960.000 rojencev na leto. Številka za 1906. je pa najnižja, kar jih je bilo v 100 letih. Kaj sledi iz tega za Francijo? Bestillon opozarja na Nemčijo, ki je imela leta 1905. skoro dva milijona rojencev. Prej se je v Nemčiji prebivalstvo množilo po 12 na 1000, zdaj pa po 14. Francija torej relativno nazaduje, in Bestillon ji prorokuje, da bo na tej poti kmalu postala država tretje vrste. — Taki so sadovi razporoke in svobodne šole! OD TURŠKO-PERZIJSKE MEJE. Ta bris, 28. nov. Včeraj so v Urmiji nastali resni nemiri. Zahteva se odstranitev guvernerja Imatguli-a, kateri hoče baje gotove agitatorje prognati. Guverner je zapustil mesto. Neka vesi poroča, da so se Turki polastili okraja Sanč-Bulag. RUSKO. Proces radi nezgode carjeve jahte. Peterburg, 28. nov. Danes zjutraj ob pol 5. uri se je razglasila sodba radi nezgode carjeve jahte »Standart«. Vodja ribištva ob finlandskem obrežju, Schemann, je bil oproščen. Kontreadmiral Nilov je dobil ukor, ad-jutant kapitan Tšagin in podpolkovnik Komiš-kov sta bila obsojena na izgubo službe disciplinarnim potom, vendar se je ta kazen pri Tšaginu z ozirom na njegove zasluge izpre-menila v ukor. Poročnik Sultanov je dobil sedem dni zapora. Odesa, 28. nov. Generalni guverner No-wicky je nenadoma umrl. Kijev, 28. nov. Profesorski svet je sklenil, predavanja dne 28. t. m. zopet pričeti. MAROKO. Sveta vojska. London, 28. nov. Iz Olana se poroča: Vsi maročanski obmejni rodovi, tudi Bcni-Suasi, so se zedinili in napovedali sveto vojsko ter udrli v francosko ozemlje. Prebivalci Port-Say-a so nujno prosili, da se v njihovo varstvo takoj odpošlje ena vojna ladja. Dnevne novice. + Vsiljivi Hribar. Včeraj je slovanska večina sijajno manifestirala v državnem zboru proti nemškemu nasilju. Taka manifestacija ima tem večjo moč, čim enotnejša je. In zato je Slovenski klub, katoliško-narodni češki in agrarni klub sklenil, da v njihovem imenu, da se stvar ne zavleče in vpliv ne oslabi, izrazi dr. Kramar skupni protest. Usojeno je bilo le Ivanu Hribarju, da je tiščal s svojo kramo na dan in s svojimi nepopisno praznimi frazami, kolikor mu je to sploh mogoče oslabil celotni vpliv. Mož je govoril morda v imenu lovskega društva, neroden in osebno majhen je tako, da je res nesposoben za politiško delo drugje, nego pri svojih občinskih svetnikih in v izvrševalnem odboru narodno-na-predne stranke. + Igrača. »Narod« je prinesel predvčerajšnjim to-le brzojavko: Du n a j, 27. novembra. Z najzanesljivejšega vira je vaš poročevalec izvedel, da je popolnoma zagotovljena zgradba železniške proge Vrhnika-Hotearšica-Razdrto-Senožeče-Štanjel.« Tudi mi smo se podučili o ti stvari in smo izvedeli, da je Hribar z gospodom Gar-zarollijem in gospodom Piklom dne 27. t. m. obiskal vojno in železniško ministrstvo v zadevi imenovane zveze. Culi so nekaj lepih besedi, pa so šli. Hribar je pa seveda čutil takoj potrebo nahruliti ves liberalni svet. Tako postopanje je že res od sile. Železnice se ne zidajo z besedami, ampak z denarjem. Pri vojnem ministrstvu podpirajo z največjim veseljem železniške akcije in tudi železniško ministrstvo dela in podpira razne načrte, a govoriti o tem, da je vsled tega taka železnica zagotovljena, je naravnost zapeljevanje javnosti. Nam sicer »Narod« ni nič mar; iz usmiljenja do njegovih bralcev pa poudarjamo, da o kaki zagotovljeni progi Vrhnika - Razdrto Štanjel ne more biti niti besedice. V tem in v vseh drugih železniških vprašanjih naše domovine bodo naši poslanci na straži in na delu. Liberalci se naj pa igrajo z železnicami in s svojimi pristaši, dokler jim bo to všeč. + Gostinčarjev govor je vzbudil mnogo zanimanja. S spretno taktiko je dosegel, da je šel njegov predlog takoj brez dolge debate v proračunski odsek, kamor bi bil moral itak romati, če bi bila tudi dva dni trajala razprava. Spravil je vprašanje državnih služabnikov in delavcev v državnih podjetjih na dnevni red in s tem pričel zaresno akcijo za rešitev njihovega vprašanja. Poslanci raznih strank so Gostinčarjcve krepke in odločne besede odobravali. Neki Vsenemec se je izrazil: »Ne čudim se, da je ta mož izvoljen; izvrstno govori.« Podobno so se izrazili tudi drugi. Koliko liberalcev se bo zdaj obesilo, ne vemo, toda bodi nam dovoljeno, da se res prisrčno še enkrat zahvaljujemo liberalnemu časopisju, ki jc našim poslancem dalo tako lepih priložnosti, da jim dokažejo, koliko jim ie verjeti. + Nova dalmatinska železnica. Železniški odsek avstrijskega državnega zbora je včeraj sprejel vladno predlogo o dalmatinski železnici. — V Split je došlo osem inženirjev za trasiratije železniške proge na avstrijskem ozemlju. + Tako se ne dela. Poslanec Hribar je dal v časopise naslednjo notico: Poslanca Hribar in Rybaf sta bila danes pri pravosodnem ministru Kleinu z zahtevo, da izdajata gra- ško nadsodišče in najvišje sodišče v slovenskih pravdah slovenske pravoreke. Ob tej priliki sta izročila ministru tozadevno spomenico društva slovenskih odvetnikov. Pravosodni minister Klein je poslancema podal zadovoljivo zagotovilo glede rabe slovenskega jezika pri omenjenih sodnih instancah. — Menda ni treba praviti, da tako bobnanje po časopisih zadevo le pokvari, ker izziva nemški odpor in le nasprotnike opozarja. Tako utegnejo nastati težkoče, kjer bi jih sicer ne bilo, ako se tako važne spomenice ne bi izročale možu, iz katerega pri vsaki še tako važni priliki gleda osebna reklama. + »Edinost« in edinost. V »Edinosti« pri-občuje Ivan Lapajne iz Krškega dolge članke o slovenski politiki. Pred kratkim je izšel že petnajsti članek. In v tem 15. članku zagovarja Lapajne misel, da bi začel v Ljubljani izhajati nov dnevnik, ki naj bi deloval za združenje vseh slovenskih strank. »Edinost«, ki je doslej vedno pisala v tem smislu, pa pristavlja k temu: »Po našem mnenju to ni več možno. Naše politično življenje je dozorelo toliko, da je diferenciranje po političnem naziranju neizogibno. Deljenje v stranke je^iaravna posledica dozorevanja« ... — To" priobčujemo brez komentarja. + Za kmeta! To so kričali štajerski liberalci, kako bodo branili kmeta v državni zbornici; to so rjuli po »Soči« in »Edinosti«, kakšen agrarec je štrekelj. v četrtek jih je pa videl ves državni zbor, kako so glasovali za to, da je nujno, naj se meje odpro srbski živini: Roblek, Štrekelj, Mandič. Mi to mirno konštatiramo, izražamo pa pohlevno mnenje, da utegne kmečkim Volivcem teh mož vendar le priti na misel, da se liberalci norca delajo iz njih. + Umrl je v Košani č. g. župnik Ivan Hladnik. + Odlikovanje. Nj. Vel. cesar je podelil nadzorniku policijske straže v Trstu, gosp. Leopoldu Guliču, ki je doma iz Štanjela na Krasu srebrni križec za zasluge s krono. + O zaroti proti črnogorskem knezu priobčimo v jutrišnji številki »Slovenca« zanimivo pismo našega črnogorskega dopisnika, ki podaja javnosti mnogo novih podatkov. + »Svobodni znanstveniki«. V mariborskem občinskem svetu sede tudi znanstveniki. Tega doslej nismo vedeli. V zadnji seji so sklenili ti svobodnoznanstveni mestni očetje svoje soglašanje z izjavami judovskih profesorjev in neki Gassareck se je posebno potegoval za »svobodno znanost« proti katoliškemu shodu. No, ti »znanstveniki« se naj bi šli rajši učit od dr. Luegerja pametne občinske uprave! Zdaj samo še tega čakamo, da se za svobodno znanost potegneta tudi Turk in Pre-dovič v ljubljanskem občinskem svetu. + Letošnje božične počitnice. Kakor smo izvedeli, je naučili minister z ozirom na to, da zadnji dan pred počitnicami, t. j. 23. decembra, pade na pondeljek, odredil, da se letos na vseh srednjih šolah, učiteljskih pripravnicah, obrtnih, trgovskih in mornariških šolah, na katerih se navadno prično božične počitnice 24. decembra, letos izjemoma konča šolski pouk že v soboto, dne 21. decembra opoldne. Družba sv. Mohorja nam piše: Nekateri č. gospodje poverjeniki svetujejo, da bi se rok za nabiranje udov in vpošiljatev novcev podaljšal vsaj za jeden mesec; mnogo več gospodov pa zahteva, da se pobiraj letnina rajše jeseni, ko imajo ljudje res več novcev in bodo lažje plačali za novo družbino leto, kadar prejmejo knjige. Ta nasvet se je uvaže-val od strani odbora in prestavil se je rok za vpisovanje za jeden mesec poprej.• Najbolj pa bi nam ustregli poverjeniki, ako bi poslali pole in novce še poprej, n. pr. do novega leta. Zakaj? Doslej je bilo to storiti vsaj do vštetega 5. sušca, toda blagajnični dnevnik kaže. da je došlo odboru do vštetega 5. sušca 1907. leta šele 165 pol, od 6. do 31. sušca pa 876 pol, ostale pa šele od 1. malega travna naprej. Treba pa je vedeti, da začne tiskarna z na-tiskovanjem knjig za 1908. leto že koncem malega srpana 1907. leta in da mora imeti do 1. malega travna že rokopis »Imenika«, da o pravem času dovrši svoje delo, t. j. da more začetkom vinotoka začeti z razpošiljanjem knjig; ta rok se ne da preložiti na poznejši čas, saj toliko Mohorjanov že itak nestrpno pričakuje knjig. Zdaj pa si predstavljajte napor, ki ga provzroča ogromni naval vpisoval-nih pol, poštnih nakaznic in poštnih položnic, katere je vse treba natanko pregledati, prešteti in vpisati — ko ti zajedno stoji za petami skrbna tiskarna, ki niti ne privošči stroju počitka, niti noče, da bi ji kdo očital, da je kedaj poznejše nego doslej izvršila svoje delo; saj mora po šest tednov tiskati vsak dan celo do 8. ure zvečer. Družbeni pisarni bi se torej delo zelo olajšalo in prihranila ta in ona pomota, tiskarna pa bi popred nego doslej vedela, koliko ima tiskati izvodov vsake knjige, ako bi se preložil rok za vpošiljatev pol in novcev za nekaj tednov popreje. Še bolj pa bi se pospešilo delo in zmanjšali stroški v prid drugim knjigam, ako bi se hoteli Mohorjani zadovoljiti z »Imenikom« vsakih pet let. Proti kinematografičnim gledališčem je nastopil budrnpeštanski mestni glavar. Izdal jc odredbo, v kateri pravi, da dosedaj v Budimpešti obstoječa podjetja potrebam občinstva popolnoma zadoščajo in da zato ne dovoli novih kinematografičnih podjetij, kajti reklama je žc sedaj taka, da jc nevarna javnemu redu in miru. Kriza. Iz Trsta poročajo: Kakor čujemo, je v včerajšnji seji »Dramatičnega dni- štva« vsled demisije predsednika in intendan-ta, demisijoniral tudi ves odbor. Skliče se zato kmalu izredni občni zbor za volitev novega odbora. Dotlej bo seveda funkcijoniral sedanji odbor. — Izvunredni občni zbor »Strokovnega in podpornega društva črevljarskih uslužbencev in uslužbenk na Kranjskem« s sedežem v Tržiču, se vrši v nedeljo dne 1. decembra t. 1. v prostorih društva (podomače pri Jožu) ob 9. uri dopoldan. Ker je to zborovanje velevaž-nega pomena, želimo, da se ga udje v polnem številu udeleže. — Javni ljudski shod napravi isto društvo dne 1. decembra t. 1. v prostorih društva ob 11. uri dopoldne, na katerem se bo razpravljalo o starostni preskrbi in sedanjih pomanjkljivih delavskih zakonih. Na tem shodu se sklenejo resolucije in takoj pošljejo po strokovni zvezi na državno zbornico na Dunaj. Pridite vsi na shod in pokažite, da ste tudi Vi tukaj! — Katoliško društvo prične z rednimi predavanji vsako drugo nedeljo ter začne prvikrat dne 8. decembra t. 1.. Vsebina predavanja se v kratkem naznani in se vabijo člani k mnogobrojni udeležbi. — Deželno društvo trafikantov. C. kr. i.amestništvo je potrdilo pravila društva »Deželno društvo tobačnih trafikantov na Primorskem« s sedežem v Gorici. — Tri noške je prijela žandarmerija, ker so se klatili po polju okoli Gorice. Dva, H. Stang in Iv. Hartmann sta s Pruskega, tretji Jos. Frosiner pa iz Temešvara. Hartmann je pobegnil iz neke kaznilnice. Vse tri so djali pod ključ. — Pred tržaškim deželuim sodiščem se jc pričela obravnava radi hudodelstva zlobnega poškodovanja proti Mariju Blasuttig in drugim dvanajstim ljudem, kateri so bili aretirani na večer dne 13. septembra tekom van-dalične demonstracije, ki se je vršila po shodu pred »Delavskim domom« proti podraženju kruha in pri kateri so obtoženi s pobijanjem kavarniških šip napravili več tisoč kron škode. Med obtoženci sta tudi Slovenca Josip Cižek. kamnosek iz Komna in Karol Germek iz Rojana. — Imenovan je gozdni praktikant v Beljaku gosp. J. Urbas za gozdnega inšpekcijskega komisarja II. razreda v Logatcu. — Vina se je pridelalo na Primorskem letos 1,110.000 hektolitrov in sicer na Tržaškem 10.000 hI, na Goriškem Gradičanskem 300.000 hI in v Istri 800.000 hI. — Nekdanjih zverlnjakov število se je na Kranjskem zelo znižalo. Pred 40. in več leti je imela malo da ne skoro vsaka graščina svoj zverinjak v zabavo —• takrat so namreč kmete in zverjad enako »podili« —. Sedaj poseduje in vzdržuje Ie še knez Windisch-gratz dva, jednega v Haasbergu, druzega na Gorenjskem. Tempi passat' za ošabne kranjske graščake! — Sprememba obleke pri domobrancih. Dunaj, 28. novembra. Danes izišli »Land-wehr-Verordnungsblatt« objavlja spremembo v obleki domobrancev. Cela obleka domobrancev bo v bodoče sivomodra, kakor jo že imajo lovski bataljoni. Častniki dobijo temu primerne sivomodre halje z zelenimi obšitki. Različne pa so spremembe pri deželnih strelcih in pri domobranskemu pešpolku štev. 4, katere bodo odgovarjale potrebam po visokih gorah. Posebno bodo karakteristične bluze z ovratnikom, katerega se bo lahko prestavilo, hlače do kolen in komaše, potem plašči, kar bodo nosili častniki in moštvo. Kot posebne znake bodo nosili ti polki na čepicah šop peres divjega petelina, na ovratniku bluze pa bode prišit znak, enak planinkam. — Cena živine silno padla. »Krščanska kmečka zveza« za Štajersko poroča, da so na graškem živinskem semnju cene prešičem "a-dle za 1 K pri kilogramu mrtve vage. Cene volov prve vrste so v kratkem padle od 108 na 76 K. cene volov srednje vrste od 92 na 66 K, za bike od 84 na 50 K. pri kravah od 80 na 66 K žive vage. Vsi hlevi so prenapolnjeni. V Gleisdorfu so imeli težki voli na zadnjem semnju ceno 62 K za 100 kg., srednje blago samo 48 K. Zveza je z ozirom na to prosila vlado, naj stori vse, da se meja proti Srbiji ne odpre. — Uinrl je v noči od srede na četrtek (27. novembra) v Jelšanah v Istri oče tamoš-njega župnika g. Velharticky. Kratka pa mučna bolezen — naduha — je položila tega za svojo obitelj tako skrbnega blizu 70-letnega starčka na mrtvaški oder. Še to jesen je sam nadzoroval poljska dela na župnijskem posestvu z veseljem in vsej moči. Bil je od vseh ljubljen in spoštovan mož. Gospodu župniku na tej zopetni izgubi iskreno sočutje; pokojnika pa večen spomin in večna luč! Naj v miru počiva! — Šolska stavba. Novo poslopje za tri-razredno ljudsko šolo bodo zgradili v Spodnji Nemški vasi pri Trebnjem. Načrti in proračun so že izdelani. Z zgradbo prično marca meseca. — V slavonske in hrvaške šume je odšlo zadnje dni iz novomeškega in kočevskega okraja okolu 60 drvarjev in tesarjev. Vrnejo se spomladi. Ker so naši ljudje spretni delavci, so dobro plačani. — Na Savi pri Litiji so dogradili in pokrili novo šolsko dvorazrcdnico. — Umor v Ravnici. Nedavno smo že poročali na kratko, da se je blizu Ravnice izvršil umor. Umorjen je bil Avguštin Belingar. 28 let star, iz Podpeči pri Ravnici. Na podlagi poizvedeb jc ubijalec Janez Trpin, 29 let star, iz Ravnice, kateri je začasno ušel roki pravice in se potika gotovo po trnovskem gozdu. Belingar in Trpin sta 25. t. m. pila skupaj v gostilni pri Široku do 11. tire po noči, na kar sta skupno, oba vinjena, zapustila gostilno. V gostilni in po potu sta se skregala. Kakih sto korakov od gostilne jc napadel — kakor se sumi Trpin Belingarja z nožem in mu pre- rezal žile na levi roki blizu rame. Poskusil ga je tudi kakor se pozna na obleki — za-bosti v srce, ali to se mu ni posrečilo, ker je nož zadel v vojaško knjižico, katero je imel Belingar pri sebi. Belingarja, kateri se je radi prizadetih ran onesvestil, je našla zjutraj ob 6. uri neka šivilja, ki je šla slučajno mimo. Belingar jc bil še živ, nakar so ga prenesli v bližnjo hišo, kjer pa je po preteku petih minut, kakor je sodnijska komisija spoznala, radi odtoka krvi umrl. Trpin je znan v Ravnici že poprej kot prvi pretepač, zato so tudi imeli vsi fantje strah pred njim in ga častili kot malega kralja. — Mrtvo so našli neko dete v nekem grmičevju poleg ceste med Lokavcem in Cesto. Dete je ženskega spola, je prišlo — kakor je zdravnik konstatiral — mrtvo na svet in ni bilo zmožno življenja. Zavito je bilo v svilnat papir in ni bilo nikakih znamenj na njem, katere bi sum vzbujale, da je umorjeno. Matere tega deteta niso še izsledili in so bile dosedanje poizvedbe popolnoma brez uspeha. — Plače zvišajo dunajskim občinskim uradnikom. — Premeščen je okrajni zdravnik g. M. Fabijan iz Kobarida v Kanal. — Za zdravnika v Bovec je prišel gosp. dr. Ernst Furth. — Vozna cesta do Pokluke v triglavskem pogorju je končana. Zgradila jo je državna gozdarska uprava na Bledu radi lažjega dova-žanja lesa. — V Horjulju p. Vrhniki je 27. t. m. spremljalo k večnemu počitku nebroj vernikov preblagega občespoštovanega že 77inpol let starega očeta Janeza Leben, posestnika v Horjulju, katerega vsem prijateljem in znancem iskreno priporoča v pobožni spomin bridko žalujoča rodbina Leben. — Društvo Kranj je imelo preteklo nedeljo mnogoštevilno obiskano predavanje. Predaval je gospod profesor Jarc o spiritizmu in njega zgodovini. Prihodnjo nedeljo bo isti gospod profesor predaval o vplivu petja in godbe na človekovo delo. Predavanje se prične zopet točno ob pol osmi uri zvečer v dvorani na Novi Pošti. — V četrtek pa priredi društvo ob 6 uri zvečer običajni sijajni Miklavžev večer. — Umrl je 27. t. m. v Kartelevem pri Mirni peči Franc Žagar, cerkveni ključar pri ta-mošnji podružnici. Po njegovem prizadevanju je dobila cerkev v Kartelevem nove zvonove. Bil je svoje dni naši stranki nasproten, a zadnja leta popolnoma mož katoliškega prepričanja. Priporoča se vsem znancem in prijateljem v molitev. — Novice iz Novega mesta. Gdč. Amalija Recelj je kupila v Novem mestu na Bregu znano staro Brunnerjevo gostilno za ceno 13.400 K- Gostilniški obrt prične izvrševati po novem letu. — Gospod Jožef Košiček, lastnik parne žage v Kandiji pri Novem mestu, je kupil v Prečini pod znanim Luknjiškim gradom mlin in nekaj okrog ležečega posestva, v katerem se nahaja izvirek Tomenice. — Nabiranje krajeplsnlh imen. »Matica Slovenska« že kakih 20 let nabira po slovenskih občinah krajepisna imena, toda z razmerno majhnim uspehom. Slovenskih občin je v Avstriji približno 1080. Matica pa je v vseh teh letih do današnjega dne prejela zbirke samo iz 346 občin. Pa v zadnjem času je bila v tem oziru vendar srečnejša nego v prejšnjih letih, kajti v drugi polovici tekočega leta je prejela zbirke iz kakih 60 občin. Želeti bi bilo, da bi to večje zanimanje, ki sc je zdaj pokazalo, še bolj rastlo, da bi Matici kmalu bilo mogoče podati slovenski znanosti popolno zbirko slovenskih krajepisnih imen. V drugi polovici tega leta so se Matici Slovenski ali neposredno ali po gospodih profesorjih dr. Verstovšeku, dr. Zmavcu in dr. Šlebingerju izročile zbirke krajepisnih imen, ki so jih nabrali ti-le nabiratelji: gdč. A. Fabjanova, učiteljica. gg. nadučitelja M. Bartel in B. Jurko, gg. učitelja J. Bohinc in F. Bitenc, gg. vseu-čiliščniki in dijaki: J. Ivanetič, Avg. Trojan-šek, I. Kralj, Fr. Rueh, Fr. Fabjančič, J. Legat, A. Arselin, Ign. Grandovec, Ogn. Per-ko, J .Mohorč, A. Gnidovec, A. Plevnik, Fr. Poženel, F. Hojs, Fr. Robar, Jos. Napotnik, M. Škofič, Fr. Zavrnik, G. Kržič, I. Vrabl, M. Heric, Fr. Lukman, Fr. Kolšek, I. Rak, Mat. Krevh, L. Novak, Fr. Zelenko, Frid. Sternad, M. Kovačič, F. Novak, V. Rozman, Fd. Cre-pinko, Fr. Križanič, Fr. Bratuša, Lj. Koser, A. Peršuh, V. Celan, Fr. Toplak, Fr. Marinič, K. Ogrizek, Fr. Pavlič, Fr. Kolar, Gomzi ,Fr. Fiirst, Al. Heric, A. Bratina, I. Baš, A. Mohor, I. Pahernik, K. Pascolo, V. Jarh in trije neimenovani nabiratelji. Bodi vsem v imenu Matice Slovenske izrečena iskrena zahvala! — Začetek šolskega leta 1907/8 na kranjski kmetijski šoli na Grmu. Na tem šolskem zavodu je začelo šolsko leto 1907/8 dne 6. novembra. Na novo je vstopilo 11 učencev in sicer 5 Dolenjcev, 2 Notranjca, 1 Gorenjec, 1 Štajerc in 2 Primorca; drugoletnikov je 9 in sicer 1 Dolenjec, 3 Gorenjci, 2 Notranjca in 3 Štajerci; število vseh učencev je tedaj 20. Od teh je 11 iz vinorodnih in 9 iz drugih kraiev. Deželne ustanove uživa deset učencev, ostali se šolajo na lastne stroške, nekateri izmed njih dobivajo denarne podpore od vis. c. kr. poljedelskega ministrstva ozir. hranilnic. — Žena pobegnila v Ameriko. Iz Ajdovca pri Žužemberku nam poročajo: Pred dvema mesecema se je vrnil iz Amerike neki tukajšnji gospodar F. K. s svojo ženo in otrokom. Bival jc tam že nad 15 let. Pretekli teden jc izginila žena z otrokom naenkrat brez sledu in vse povpraševanje doslej na razne kraje je bilo brez vspeha. Sumi se. da se ji je zaželelo zopet po blaženi svobodi ameriški, kamor je skrivoma odhitela, ker je baje vzela tudi seboj toliko denarja, da ji bo zadoščal za pot. Vojna luka v Kotoru. Z ozirom na napre-' dovanje de! nove lukc in trdnjave v Tivatu, se bo stara luka v Kotoru opustila naibržc z letom 1908. Kakor znano, je še dandanes običaj, da se vrata v trdnjavo Kotor ob mirozovu zvečer zapirajo, kakor se je to godilo še v srednjem veku. Štajerske nouice. š Občni zbor »S. K. S. Z.« za Štajersko, ki se je vršil dne 28. novembra v Ptuju, se je izborno obnesel. Bil je vrlo dobro obiskan. Zborovanje je vodil državni poslanec dr. Korošec. O bodoči nalogi Zveze je govoril g. Fr. S. Gomilšek. Došli so pozdravi iz različnih krajev, iz Dunaja je pozdravil shod »Slovenski klub«. Nazadnje je bilo zaupno politično posvetovanje. š III. redni občni zbor »Slovenskega katoliškega akademičnega društva Zarje« v Gradcu se vrši v ponedeljek dne 2. decembra pri »Bierjacklu« (Sackgasse) s sledečim sporedom: 1. branje zapisnika II. občnega zbora, 2. branje zapisnika I. občnega zbora br. dr. »Danice«, 3. poročilo odborovo, 4. sprejem novega člana, 5. slučajnosti. š »Narodna stranka« ne nastopi pri prihodnji deželnozborski volitvi? »Narodni List« piše, kakor da bi bil dr. Dečkov mandat za »Narodno stranko« že izgubljen, kakor da bi ne mislila niti postaviti protikandidata »Slov. kmečki zvezi«. Na te besede seveda ni nič dati. Te imajo namen, da bi se mi ne pripravljali na volitev. Mi opozarjamo zaupnike, naj gledajo zlasti na to, da nasprotniki ne izpuste naših volivcev iz volivnega imenika. š Shod v Konjicah. V nedeljo 1. decembra ob 3. uri popoldan se zbere v prostorih katoliškega političnega društva zaupni shod »Slovenske kmečke zveze« za konjiški okraj. Na dnevnem redu so važni razgovori o narodnih in gospodarsko-političnih zadevah, zato se naj vsi gg. zaupniki, ki so dobili tozadevna vabila, gotovo udeležijo tega shoda. š Novo poslopje za davkarijo v Celju bo zgradila celjska mestna občina v Kovaški ulici v Celju. Llubllanske nouice. lj Nov hotel v Ljubljani. Ob preurejenem poslopju južne železnice tik pred novim parkom, ki se priredi na prostor sedanjih vrtov ob Kolodvorski ulici, se zgradi poslopje, v katerem bo poleg restavracije tudi hotel z 20 sobami za tujce, ki morajo prekiniti bivanje v Ljubljani za toliko časa, da počakajo in žele opraviti toaleto ali pa se nekoliko odpočiti na drug vlak. Sobe bodo baje po 80 krajcarjev. Vodil bo to restavracijo in hotel restavrater južnega kolodvora gospod Schrey. lj Miklavžev semenj postavljen bo letos ob južni strani »Zvezde« na Kongresnem trgu v dveh vrstah. Prične se v soboto, dne 30. novembra t. 1. lj Umrla jc v Mariboru gdčna. Adelina pl. Vetter. lj Odlikovanje. Cesar je podelil srebrni zaslužni križec korporalotn sanitetnega oddelka gg. Antonu Kerenčiču, Jožefu Ostrav-ku in Alfredu Scherru za njihovo izvrstno delo povodom tifusove epidemije. lj Za praktikanta v tobačni tovarni sta nastavljena absolvirani gimnazijec gospod J. Aleš in absolvirani učiteljiščnik gosp. Franc Kurent. lj Električno razsvetljen reklamni napis je dobila tvrdka Bernatovič. lj »Zaradi tebe sem bil zaprti« je vpil včeraj neki oženjeni ključarski pomočnik, ko je srečal na Karlovski cesti policijskega stražnika. Ko ga je stražnik miril, ga je pomočnik pričel psovati in ga konečno zgrabil za obraz. Zagovarjal se bode pred sodiščem in bo zopet zaprt. lj Pobegnil je včeraj prostak pri tukajšnji gorski bateriji Alojzij Werdinig in jo ubral baje proti Koroški. Begunec govori nemško in slovensko. lj Utlhotapec se je zopet pojavil v mestu. Sinoči je prišel na Miklošičevo cesto št. 27 in tam ukradel izpred nekega stanovanja zimsko suknjo. Ko ga je sobarica opazila in šla za njim. je suknjo popustil v veži in zbežal. Nato je šel v neki hotel, kjer je ukradel nekemu tujcu za 100 K obleke. Tat je okoli 22 let star. ima majhne temne brke in nosi rjav. po-nošen suknjič, Kjer bi ga kdo zasačil, naj ga izroči policiji. lj Umrli so: Marija Kren, zasebnica, 81 let, Radeckega cesta 11. — Marija Lilek, železniškega uradnika vdova, 74 let, Tržaška cesta 2. — Terezija Zaje, delavčeva žena, 52 let, Radeckega cesta 11. — V bolnišnici: Ivan Ogrin, delavčev sin, 15 ur. — Marija Grad, posestnikova hči. Razne stcarl. — Rumunski parlament je bil včeraj otvorjen s prestolnim govorom. Izumitelj denarnice. Denarnico ie izumil neki Karol Heue, ki jc leta 1842. kot knjigo-vezni pomočnik odpotoval iz Draždan v Ne\v-York. Tam je izdelaval v neki tovarni torbice za različna dela in podobne stvari. Slednjič je izumil tudi denarnico (portemonaie), ki je hitro prišla v modo in izpodrinila staro denarno mošnjico. Dandanes ni skoro nobenega civiliziranega človeka, ki ne bi imel denarnice, a kdo jo je izumil, ve izmed tisoč ljudi komaj eden. Z iglo za pletenje je umoril brata. V občini Szkerisova-Lecesti (tordajski komitat) na Ogrskem sta brata Graf pred kratkim podedovala po svoji materi vsak po 6.000 kron. Starejši, Aleksander, je svojo dedščino v par dnevih zapravil in je nato hotel vplivati na svojega mlajšega brata, naj mu odstopi tudi svoj del dedŠčine. Ker se je pa bratovi za- htevi odločno uprl, je sklenil starejši brat, da ga umori. Preteklo nedeljo mu je sledil v gozd, ga zavratno napadel in mu zabodel iglo za pletenje v srce. Nesrečnež je v par minutah izdihnil, nakar ga je morilec obesil, da bi se mislilo, da je zvršil samoumor. Preiskava je dognala pravi vzrok smrti in brata-morilca so zaprli. Vzor svetovnega časopisa. V Buenos Ayrcs izhaja časopis »Prensa«, kateri ima tako razširjeno brzojavno in korespondenčno zvezo, da je v stanu svojim bravcem postreči vedno z najnovejšimi dogodki po celem svetu. Ta časopis je objednem tudi nekako univerzalno podjetje, po katerem so občinstvu najrazličnejše dobrodelne naprave brezplačno na razpolago. V velikanski listovi palači, katera je ena najlepših na celem svetu, se nahajajo med drugim: Pisarna za odgovore juridičnih vprašanj, medicinski oddelek, zvezan s kirur-gično in zobotehnično kliniko, fizikalično-ketnični laboratorij za analize, glasbeni zavod, na katerem se izobražujejo nadarjeni učenci v vseh panogah glasbe, meteorologični observatorij in bogata knjižnica tudi ne manjkata. Ima celo elegantno opravljene salone za stanovanje imenitnejših tujcev, kateri pridejo iz znanstvenih namenov v Buenos Ayres. Vodstvo lista si posebno prizadeva samo najboljše in najimenitnejše moči v vseh strokah nastavljati kot učitelje in svetovace naroda. Vpo-raba vseh teh naprav ne stane nič. Kaj hočemo še več? Električna razsvetljava v Mek:. Sultan je odredil, da se dvorišče, katero obdaja prerokov grob v Meki, razsvetli z električnimi svetiljkami. Ubegli hudodelci. Iz Milana poročajo, da je dne 26. t. m. ušlo iz zaporov Noviligme devet hudodelcev, kateri so bili v preiskovalnem zaporu. Ranili so težko jetničarja in si prilastili konfiscirano orožje. Sto mož vojaštva so poslali za njimi, da jih izsledijo. Novi tunel pod Temzo. Meseca maja 1908 se otvori pod reko Temzo v Londonu nov tunel za promet občinstva. Tunel bo dolg 2065 m, a pod vodo pojde 471 metrov. Stroški za ta tunel bodo znašali okolu 22 milijonov mark. Delo se je pričelo leta 1904. V Ameriko io je popihal policijski inšpektor v Budimpešti, Aleksander pl. Borneitiisza, bivši huzarski častnik, in zapustil črez 40.000 kron dolgov. Kot huzarski častnik jc kvitiral ter se oženil z neko ubogo deklico. Brata umoril. V vase Sreflije, okraj bo-senska Dubica, je kmet Aleš Stakič v prepiru umoril svojega brata. Sneženi zameti. Radi sneženih žametov so pretekli ponedeljek ustavili promet na lokalni železnici Tarnopol-Zbarac. Tolstojevemu oddelku zgodovinskega muzeja v Petrogradu je podarila grofica Tolstoj več dragocenih pisem in dokumentov svojega moža. Samoumor vsled velikih izgub na borz . V Milanu se je usmrtil zaradi prevelikih izgub na borzi bankir Coppa. Primanjkljaj znaša 1,500.000 lir. Borzni slepar :zgnan. Vittorio Rafael, načelnik »črne bande«, ki jc z lažnjivimi vestmi na borzah v Milanu in Genovi zniževala vrednosti, je bil aretiran in izgnan iz Italije. Odpotoval je v Švico. Telefonska ln firzola« poročila. BREŽIŠKA POLICIJA SE ZOPET PROSLAVILA S KRVJO. Brežice, 29. novembra. Naša policija ove-kovečila se je zopet s krvjo. Včeraj je znani redar Žerjav brez vsega vzroka s sabljo sunil v prsa fanta Ureka iz Globokega in ga skoraj smrtno ranil. Ranjenca so spravili v bolnišnico. PODRŽAVLJENJE ŽELEZNIC. Dunaj, 29. novembra. Železniško ministrstvo je danes poslalo povabila avstroogr-ski drž. železniški družbi, severno-nemški zvezni železnici, češki severni železnici naj naznanijo svoje pogoje za eventualno po-državljenje in naj naznanijo delegate s katerimi se žel. ministrstvo zmeni, kedaj se prično pogajanja. HRIBAR V ZAGATI. Dunaj, 29. novembra. Včeraj je železniški odsek nalašč volil Hribarja za referenta dalmatinskih železnic. Hribar je s tem prišel v največjo zadrego ter je opetovano predlagal odložitev, da stvar zavleče, toda odsek je ostal trden in končno sprejel vladni načrt. IGRA Z DALMATINSKO ŽELEZNICO. Dunaj, 29. novembra. V poslaniških krogih vzbuja splošno začudenje, da so pod onimi 39 obstrukcijonističnimi predlogi, ki so jih vložili češki radikalci koncem včerajšnje seje podpisani tudi poslanec Hribar, Štrekelj, Iva-novič, Mandič, Biankini, Laginja, Perič, Prodan. Pomisliti je treba pri tem, da taka ob-strukcijonistična taktika spravlja predlogo o dalmatinski železnici v resno nevarnost. NEMŠKA NACIONALNA ZVEZA. Dunaj, 29. novembra. Nemško-nacionalna zveza je sklenila glasovati za nujnost Chiari-jevega in tovarišev predloga glede hitre rešitve nagodbe. Upliva se zelo tudi na nemške agrarce in jc upati, da bodo ta nasprotstva tekom današnjega popoldneva izravnana. JUGOSLOVANSKA ZVEZA. Dunaj, 29. novembra. Za včeraj popoludne napovedana seja, v kateri je hotela določiti »Jugoslovanska Zveza« definitivno svoje stališče in taktiko napram nagodbi, sc je vsled važnih dogodkov v plenarni seji državnega zbora odgodila na danes. NAGODBA. Dunaj, 29. novembra. Nagodbeni odsek je danes razpravljal točko o užitninskem davku v nagodbeni predlogi. SAMOUMOR POLICIJSKEGA SVETNIKA. Dunaj, 29. nov. Umirovljcni policijski svetnik Franki se je vrgel s tretjega nadstropja na ulico in obležal mrtev. Samomorilec je bil tudi hišni oskrbnik mnogih Rotschildovili posestev. HRVAŠKA OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU PONEHA. Budimpešta, 29. nov. Vse kaže, da Hrvatje v ogrskem državnem zboru ponehajo z obstrukcijo. Večina hrvaških poslancev jc že zapustila Budimpešto. V debati se v državnem zboru oglašata le po dva hrvaška poslanca s kratkima govoroma. S tem je govorniška lista Hrvatov izčrpljena. Danes jc Vrbanič samo kratko označil stališče Hrvatov napram nagodbi. ŠTRAJK PROTI PODRAŽENJU ŽIVIL. Praga, 29. nov. Danes sta odbora češke in nemške socialne demokracije imela sejo o tem, kako se dalje braniti proti podraženju živil. Sklenilo se je uprizoriti kot protest proti podraževanju živil kratek štrajk. • GOLJUFIJA V TRSTU. Trst, 29. nov. Blagajnik tvrdke Metzger ie poneveril 19.000 kron. OBČINSKE VOLITVE V ROVINJU. Rov nj, 29. nov. Pri občinskih volitvah v Rovinju je v tretjem razredu propadla italijanska liberalna stranka ARETACIJE V BELGRADU. Zemun, 29. nov. Belgijska policija je aretirala bivšega ministra kralia Aleksandra, Todoroviča in časnikarja Sabuliča. ki ie pisal proti zarotnikom. FRANCIJA IN MAROKO. Pariz, 29. nov. Clemenceau ie izjavil, da bo Francoska kljub raznim dogodkom ostala zvesta obljubi, katero je dala Evropi in nc bo zasedla niti pedi marokanske zemlje. PRUSKI DEŽELNI ZBOR PROTI AVSTRIJSKEM DRŽAVNEMU ZBORU. Berolin, 29. nov. Včerajšnji protesti v avstrijskem državnem zboru bodo odmevali v današnji seji pruskega deželnega zbora. Podal bo izjavo baje knez Biilovv. NASILSTVA NEMŠKE VLADE. Berolin, 29. nov. Nemška vlada je izgnala zopet nad 140 Hrvatov iz Vestfalskega. Opravičuje se s tem, da se je izvršilo nekaj umorov, pri tem pa nastopa z izgonom tudi proti nedolžnim. ČRNOGORSKA SKUPŠČINA. — OVACIJE KNEZU. Cetinje, 29. novembra. Črnogorska skupščina je bila otvorjena včeraj s prestolnim govorom kneza Nikole. Knez je izrekel obžalovanje, da je prejšnja zbornica sledila protiustavnim elementom. Po slavnostni otvoritvi ie velika množica knezu in kneginji pred knežjim dvorom prirejala velike ovacije. ITALIJA. Rim, 29. novembra. Nasi zahteva, da se mu dovoli izvrševati poslanski mandat. Proti poslancu Romanu se začne preiskava zaradi raznih obdolžitev. DVOBOJ MED DIJAKI. r Halle, 29. novembra. Danes se je moral zagovarjati pred porotnim sodiščem slušatelj kemije Rau, kateri je medicinca Lipsky-ja v dvoboju ustrelil. Lipsky se je nekoč čutil od Rau-a razžaljenega in je pri nekem plesu nalašč zadel ob slednjega. Nastal je prepir in slednjič poziv na dvoboj. Častno sodišče je določilo kot orožje pištole. Dne 22. julija je bil dvoboj. Prvi je streljal Rau in zadel Lipskega v pljuča, vsled česar je ta umrl. Državni prav- dnik je v svojem govoru ostro obsojal dvoboj in izjavil, da bo v enakih slučajih v prihodnje vedno uvedel preiskovalni zapor. Pozival je dijake, naj si v častno sodišče izberejo samo izkušene in zrele može, kateri gotovo ne bodo mnenja, da se morajo take malenkostne stvari oprati s krvjo. Rau je bil obsojen na 2 leti trdnjavske ieče. 1000 ŽELEZNIŠKIH VOZ PREMOGA UKRADENIH. Peterburg, 29. novembra. Na sibirski železnici jc brez sledu izginilo 1000 železniških voz premoga. Škoda znaša pol milijona. Pavla Jantscher roj. Kobilca, tužnega srca naznanja, da je nje.na ljubljena teta, blagorodna gospodična Josipih Kobilca sestra pok. g. župnika na Črnučah, j danes ob 10. uri dopoldne po krat- j kem trpljenju, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnke bo 30. nov. ob pol treh popoldan iz hiše žalosti, Stari trg 16 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Črnučah pri Ljubljani in drugih cerkvah. Drago rajnko priporočamo v blag spomin in molitev Ljubljana, dne 29. novembra 1907. Ucenca dobrih staršev sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovino z mešanim blagom 2669 3—1 Anton Kofoi, Breg- Borovnica. Zlite sretiaje: Berlin, Pariz, Rim iti TZajbolJ. kosm. zobo- čistil, sred- ^^Ift s to o IzdelovatclJ 'Ljubljana, SpItaL-Stritar. bL T V* * m?!"« priložnostmi prodaja v Angleškem skladišču oblek Ljubljana, Mestni trg 5 radi izredno velike zaloge konfekcije za dame, gospode,deklice in dečke. Vsi predmeti se prodaj« za vsako ceno. 253812-t O. Bernatovič. r v Častniška mi^a pe$polk^a jrtev. 27, kralj Jjelgijcev i i če o^ebo (gostilničarja ali Zasebnika), ki bi prevzel dobavo opoldanske hrane v lastni režiji na podlagi pogodbe. Vsak dan povprečno Štirideset udeležencev. Potrebno osobje se da na razpolago Vprašanja in ponudbe najkasneje do dne 1. decembra t l. pod naslovom : ..Častniška mijer šjelgijcev", Zjubljana. 2651 2 2 Izgubil se je 3664 2-1 pes-benMinec z belo-rujavimi lisami. . Odda naj se proti nagradi pri Jos. Bergmann-u, Poljanska cesta 83, Ljubljana. Ustanovljeno 1857. Garniture preprog 2533 za le 6- 5 gold. 2-60 garnitura obstoječa iz 2 vel. postelj, preprog in I velike namizne preproge iz prakt marog. in lopo barvanega de-sina, rudeče ali olivne, prodaja sedaj po tej izredno nizki ceni trgov, preprog Orendi, Dunaj 1., Lugeck 2. Bogato ilustrirani krasni ceniki na ra-htevo zastonj in franko. Pri župni cerkvi, 1 uro od Ljubljane, se da v najem gostilna z dvema gostilniškima sobama, kuhinjo in kletjo. V hiši je mesnica. Odda se v najem ali pa na račun. Izve se pri Jakobu Dimniku, posestniku pri D. IW. V/ Polju. 2634 4—4 Kolodvorska restavracija (Jos. Schrey). Jutri, v soboto, dne 30. novembra veliki vojaški koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 60 vin. K obilnemu obisku vljudno vabi Josip Schrey restavrater. 2670 1-1 VODOVODI ===== kanalizacije, kopališča Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri :: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: :: Kam a« -BaJLdLa*«*«;«? JUr.«; Konrad Larhnlk I vjllbljiliui 2457 9 Beethovnove ulice 4. Brzojavk Lacbnik, LJubljana. Predstave ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih ob •/,8. uri zvefter, ob nedeljah in praznikih ob 3. 9, in ob 6. uri popoldne ter ob '/t8. uri zve6er. — Cene i I. prostor 40 kr., II. 25 kr., III. 20 kr., IV. 19 kr. Vojaki od narednika navzdol in otrooi vssk prostor 8 krajoarjev oeneje. 2333 11 =Kinemotojraplie-Tliefitre-Francais= bivši ,.Katol. Dom" v veliki dvorani I. nadstr., Turjaški trg 1. lfsako soboto in sredo nov spored. Vsak četrtek in soboto predstave po znižanih oenah za dijake in otroke ob 3., 1,9. in 6. uri. Cene: I. prostor 19 kr., II. IO kr., III. in IV. 9 kr. Ob S 8. uri zve&er vrše se pred-i stave kakor obi&ajao. i Podružnica i v Spljetu. i Delniška glavnioai i i K 8.000.000. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča k žrebanju I. decembra promese n. in.......... .. ,B6* $«ovlc- JU 5°r "iTVooHo1-" Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4 >/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5°/0. Podružnica sir Celovcu.s 1 Rezervni fond 1 1 1 i K 900.000. 1 s « Družbo sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja jc zopet razposlala svoje knjige v vse slovenske pokrajine. Kakor vsako leto, prinesla je tudi letos v naše slovenske družine dobrega berila, če ne vse za vsakega, pa vsaj vsakemu nekaj. Ljudska izobrazba se širi, mladina hoče brati, hoče se kaj naučiti, in blagor mladeniču, ki sega po dobri knjigi in ne po alkoholu! Da bere dobre knjige je dokaz, da je mladina nepokvarjena, in dokler jih bere, bodo dobre knjige varovale mladeniča in dekleta mnogo hudega, oborožile jih bodo zoper glasove brezverstva, ki jim zvene dan za dnem od vseh strani na uho. Bil je čas, ko je ljudstvo verno poslušalo svojega duhovnika, ko je spoštovalo v njem svečenika od Boga mu postavljenega. Nova doba zanetila je v mladih srcih ogenj verskega dvoma, ki se mora premagati z dokazi, proti kateremu se mora mladina braniti s temeljito versko izobrazbo. Ob meji ploskajo tuji valovi silovito v naš breg, ter krhajo od njega kos za kosom. Najprej mu razdirajo versko prepričanje in z vero izgubi nesrečnež vso ljubav do domovine in svojega rodu! Kako se naj proti temu navalu branimo, če ne z svojo književnostjo? Z dobrimi spisi? Zato je dolžnost vsakega rodoljuba, odločno podpirati in širiti tudi »Družbo sv. Mohorja." Društvo ne ovira razvoja drugih nadepolnih literarnih podjetij, ona ni konkurent nikomur, ljudstvo danes veliko čita in čemu mu ne preskrbimo dobrega čitiva, segalo bo po slabem, ker da ima tudi Družba sv. Mohorja svoje dolžnosti nasproti slovenskemu ljudstvu, nasproti slovenskim pisateljem. Društveni odbor si bo na vso moč prizadeval, izpolnjevati te dolžnosti in napredovati tako, da bode častno zastopala slovensko slovstvo pred širnim svetom in da bode uspešno branila slovenskemu narodu najdražje mu svetinje vero in ljubezen do svoje narodnosti. Gmotni položaj našega namena se tudi ni poslabšal. Cene pridelkov so se dvignile in naš kmet danes lažje plača svoji 2 kroni, kot je plačeval pred 40 leti svoj goldinar. Zato ne smemo v številu nazadovati. Družba prosi vse svoje poverjenike, da bi blagovolili za njo delati, kakor dozdaj, da bode število društvenikov ostalo na stari prečastni višini. Družbeni odbor prosi g. poverjenike, da bi blagovolili zneske pobirati, kolikor mogoče zdaj v jeseni, ko kmet prodaja svoje pridelke; ko društveniki prihajajo po knjige, se jih gotovo razvesele in bodo radi že zdaj plačali naročnino. Družbi se. s tem olajša delo in da se ji časa, da ve število knjig pravočasno določiti. Vsem preč. žup. uradom se bo v kratkem doposlalo tudi reklamnih plakatov za Družbo. Prosimo preč. gospode, da bi blagovolili te lepake afiširati na vrata župnlh in podružnih cerkev, ter na druga primerna mesta. Število Mohorjanov. Ljubljanska škofija. 1907 1908 -f- — 1. Cirknica 235 225 — 10 2. Babno polje 43 43 — — 3. Begunje 76 70 — 6 4. Bloke 144 139 — 5 5. Grahovo 93 88 — 5 6. Planina 71 74 3 — 7. Stari trg pri Ložu 348 340 — 8 8. Rakek 1 1 — — 9. Sv. Trojica 39 36 — 3 10. Unec 55 52 — 3 11. Sv. Vid 78 73 — 5 12. Lož 19 18 — 1 dek. Cirknica 1202 1159 — 43 1907 1908 + — 1. Idrija 457 438 _ 19 2. Črni vrh 192 160 — 32 3. Godovič 54 39 — 15 4. Gora 48 41 — 7 5. Ledine 33 25 — 8 6. Spodnja Idrija 143 137 — 6 7. Vojsko 86 87 1 — 8. Zavrac 55 51 — 4 9. Žiri 210 202 — 8 10. Hotčdršica 77 61 — 16 dek. Idrija 1355 1241 — 114 1907 1908 + 1. Kamnik 297 297 _ — 2. Radomlje 36 37 1 — 3. Mekinje 71 75 4 — 4. Nevlje 55 51 — 4 5. Vranja peč 35 37 2 — 6. Tunice 64 64 — _ 7. Stranje 52 50 — 2 9. Gozd N 32 28 6 _ 9. Spodnji Tuhin 63 61 — 2 10. Sela 58 57 — 1 11. Motnik 57 50 __ 7 12. Špitalič 55 55 — — 13. Zgornji Tuhin 63 57 — 6 14. Komenda 165 157 8 15. Dob 183 171 _ 12 16. Goričica 193 190 _ 3 17. Mengeš 253 257 4 — 18. Homec 100 100 — __ 19. Rova 58 57 _ 1 20. Vodice 163 154 — 9 dek. Kamnik 2053 2005 — 48 1907 1908 + — 1. Kočevje 18 14 — 4 2. Nemška Loka 2 — — 2 3. Koprivnik 1 — — 1 4. Spodnji Log 5 9 4 — 5. Stara cerkev 4 7 3 — 6. Banjaloka 24 35 11 — 7. Fara pri Kostelju 91 80 — 11 8, Osilnica 20 34 14 — 9. Topla Reber - 1 1 — dek. Kočevje 165 180 15 — 1907 1908 + — 1. Kranj 277 285 8 _ 2. Šmartin pri Kranju 231 230 — 1 3. Sv. Jošt pri Kranju 29 30 1 — 4. Sv. Jurij pri Kranju 307 291 — 16 5. Cerklje 258 246 — 12 6. Preddvor 94 89 — 5 7. Mavčiče 107 102 — 5 7. Predoslje 107 91 — 16 9. Velesovo 77 77 — — 10. Besnica 56 56 — — 11. Naklo 89 83 — 6 12. Duplje 55 52 — 3 13. Kokra 26 28 2 — 14. Podbrezje 68 66 — 2 15. Št. Urška gora 33 30 — 3 16. Smlednik 238 232 — 6 17. Zapoge 24 26 2 — 18. Tržič 307 289 — 18 19. Križe 100 102 2 — 20. Goriče 70 70 — — 21. Kovor 46 48 2 — 22. Trstenik 60 58 — 2 dek. Kranj 2659 2581 — 78 1907 1908 + — 1. Leskovec 131 113 _ 18 2. Boštanj 78 80 2 — 3. Bučka 51 42 — 9 4. Cerklje 80 67 — 13 5. Čatež 48 35 — 13 6. Sv. Duh 38 44 6 — 7. Št. Jernej 229 202 — 27 8. Kostanjevica 103 106 3 — 9. Križevo 72 85 13 — 10. Krško 103 94 — 9 11. Raka 112 92 — 20. 13. Studenec 31 36 5 13. Škocijan 92 89 — 3 14. Velika dolina 80 85 — 15 dek. Leskovec 1248 1150 — 98 1907 1908 + — 1. Šmartno pri Litiji 2. Litija 2. Dobovec 4 Dole 5. Hotič 6. Janče 7. Javorje 8. Št. Jurij p. Kumom 9. Kresnice 10. Št. Lambert 11. Polšnik 12. Prežganje 13. Primovskovo p. Lit. 10. Radeče 15. Sava 16. Svibno 17. Štanga 18. Zagorje ob Savi _____dek. Litija 146 101 26 57 28 26 40 30 36 52 42 46 44 129 37 84 57 177 138 93 26 39 23 26 38 25 40 42 38 42 37 108 30 81 51 178 - 8 — 8 — 18 2 - 5 4 - - 10 4 — 4 7 - 21 - 7 - 3 - 6 1 - 1158 1055 — 103 1907 1908 + — 1. Stolna žup. v Ljublj. 2. Mestna ž. sv. Jak. Lj. 3. Sv. Peter v Ljub. 4. Frančišk. ž. v Ljub. 5. Trnovska ž„ v Ljub. 6. Prisilna del. v Ljub. 77Siška 8. Št. Vid nad Ljub. 9. Devica Marija P. 10. Brezovica 11. Dobrova 12. Črnuče 13. Ježica 14. Ig 15. Tomišelj 16. Sv. Jakob ob Savi 17. Preska 18. Sostro 19. Sora 20. Šmartno p. Š goro 21. Rudnik 22. Sv. Katarina 23. Želimlje 24. Golo 25. Rož. dolina p. Lj, dek. Ljubljana 425 422 — 3 454 427 — 27 686 716 30 — 792 706 — 86 378 393 15 — 22 17 — 5 80 74 — 6 305 341 36 — 307 308 1 — 121 122 1 — 117 114 — 3 77 84 7 — 149 146 — 3 177 146 — 31 60 58 — 2 75 68 — 7 78 72 — 6 211 216 5 — 98 96 — 2 111 114 3 — 62 58 — 4 23 23 — — 35 30 — 5 24 20 2 — — 22 22 — 4867 4799 — 68 1907 1908 + _ 1. Škofja Loka 368 358 _ 10 2. Stara Loka 159 145 _ 14 3. Poljane nad Šk. L. 213 213 — — 4. Selca 294 297 3 — 5. Trata 230 211 _ 19 6. Sorica 71 70 _ 1 7. Žabnica 90 80 _ 4 8. Stara Oselica 101 83 — 18 9. Nova Oselica 65 57 — 8 10. Zali Log 55 54 — 1 11. Javorje 53 51 — 2 12. Vražgoše 54 50 — 4 13. Sv. Lenart 60 53 — 7 14. Reteče 51 50 — 1 15. Bukovšica 36 39 3 — 16. Leskovica 47 68 31 —, 17. Železniki 134 122 — 12 18. Lučine 42 45 3 — dek. Loka 2123 2052 — 71 1907 1908 + — 1. Moravče 182 156 — 26 2. Blagovica 61 63 2 — 3. Brdo 107 108 1 — 4. Čemšenik 147 145 — 2 5. Dol 89 111 22 — 6. Cešnjice 40 29 — 11 7. Sv. Gora 96 64 — 32 8. Št. Gothard 79 89 10 — 8. Ihan 72 68 — 4 10. Sv. Helena 90 79 — U 11. Podšentjuri 54 58 4 — 11. Kolovrat 47 41 — 6 13. Krašnja 48 48 — — 14. Št. Ožbolt 24 20 — 4 15. Peče 24 21 — 3 16. Vače 82 77 — 5 17. Vrhpolje 35 36 1 — 18. Sv. Planina 16 17 1 — dek. Moravče 1293 1224 — 69 1907 1908 + — 1. Novo mesto 2'04 208 4 — 2. Bela cerkev 52 40 — 12 3. Brusnice 72 52 -• 20 4. Čermošnjice 4 6 2 — 5. Mirna peč 209 .223 14 — 6. Poljanica 2 2 — — 7. Podgrad 41 31 — 10 8. Prečina 87 84 — 3 9. Soteska 41 35 — 6 10. Stopiče 139 109 — 20 11. Št. Peter 86 101 15 — 12. Šmarjeta 119 112 — 7 13. Šmihel 152 143 — 9 14. Toplice 97 87 — 10 15. Vavtavas 99 94 — 5 dek. Novo mesto 1404 1327 — 77 1907 1908 + — 1. Postojna 198 199 1 — 2. Hrenovice 152 130 — 22 3. Št. Peter 151 144 — 7 4. Slavina 128 122 — 6 5. Sv. Ivan 53 54 1 — 6. Senožeče 61 87 26 — 7. Trnje 73 62 — 11 8. Orehek 34 24 — 10 9. Ubeljsko 35 25 — 10 10. Razdrto 34 31 — 3 11. Studeno 104 104 — — dek. Postojna 1023 982 — 41 190.7 1908 + 7. Loški potok 264 233 31 8. Rob 96 89 — 7 9. Sodražica 217 200 _ 17 10. Struge 72 51 _ 21 11. Škocijan 58 60 2 _ 12. Vel. Poljane 30 19 — 11 13. Turjak 28 30 2 — dek. Ribnica 1738 1644 — 94 1907 1908 + — 1. Semič 162 130 ___ 32 2. Črnomelj 167 190 23 _ 3. Adlešiči 80 70 _ 10 4. Metlika 172 173 1 _ 5. Radovica 63 57 __ 6 6. Vinica 70 65 _ 5 7. Preloka 30 19 _ 11 8. Vrh 28 19 _ 9 9. Stari trg p. Poljan. 49 — — 49 10. Dragatuš 71 46 — 25 11. Podzemelj 73 56 — 17 12. Suhor 80 64 — 16 1075 889 — 186 1907 1908 1. Radovljica 137 133 — 4 2. Grad 178 168 — 10 3. Ribno 61 65 4 — 4. Gorje 226 217 — 9 5. Lesce 84 81 — 3 6. Zasip 65 68 3 - 7. Mošnje 69 70 1 — 8. Brezje 47 .\9 2 — 9. Kamna gorica 111 110 — 1 10. Kropa 73 67' 4 — 11. Dobrava 76 75 — 1 12. Ovsiše 43 38 — 5 13. Ljubno 47 44 — 3 14. Leše 35 32 — 3 15. Begunje 121 122 1 — 16. Breznica 142 145 3 — 17. Koroška Bela 181 181 — — 18. Jesenice 343 339 4 19. Sv. Križ 28 23 — .5 20. Dovje 165 153 — 12 21. Kranjska gora 161 140 — 19 22. Rateče 81 83 2 — 23- Bela peč 8 7 — 1 24. Boh Bela 91 94 3 — 25. Koprivnik 66 66 — — 26. Boh. Bistrica 178 175 — 3 27. Srednja vas .200 200 — — dek. Radovljica 3017 294(5 — 71 1907 1908 + — 1. Ribnica 331 299 32 2. Dobrepolje 151 145 — 6 3. Dolenjavas 91 87 — 4 4. Draga 70 61 — 9 5. Sv. Gregor 105 115 10 — 6. Velike Lašice 225 199 — 26 1. Šmarije 131 129 _ 2 2. Kopanj 47 59 3 — 3. Št. Jurij 78 72 — 6 5. Št. Vid na Dol. 482 486 4 — 5. Zatična 142 140 _ 2 6. Žalina 100 119 19 — 7. Višnja gora 204 210 6 — 8. Javor 48 24 — 14 9. Polica 63 55 — 8 10. Lipoglav 45 43 — 2 dek. Šmarije 1340 1333 — 7 1907 1908 + — 1. Trebnje 220 205 — 15 2. Čatež 62 38 — 24 3. Št. Janž 71 50 — 21 4. Sv. Križ pri Litiji 114 93 — 21 5. Sv. Lovrenc Tem. 102 64 — 38 6. Mirna 86 63 — 23 7. Mokronog 85 81 — 4 8. Št. Gupert 227 187 — 40 9. Trebelno 95 65 — 30 10. Sv. Trojica 85 53 — 32 dek. Trebnje 1147 899 — 248 1907 1908 + — 1 Trnovo 225 180 — 45 2. Harije 31 33 2 — 3. Knežak 113 85 — 28 4. Košana 73 67 — 6 5. Suhorija 39 50 11 — 6, Prem 40 40 — — 7. Šmihel p. Nad. selu 48 48 — _ 8. Vreme 61 60 — 1 9. Zagorje 63 66 3 — dek. Trnovo 693 629 — 64 1907 1908 + — 1. Vipava 102 96 — 6 2. Budanje 62 60 — 2 3. Lozice 43 45 2 — 4. Planina 53 39 — 14 5. Podkraj 65 67 2 — 6. Podraga 63 63 — — 7. Goče 66 53 — 13 8. Št. Vid pri Vipavi 71 57 — 14 9. Vrabče 22 19 — 3 10 Vrhpolje 53 53 — — 11. Slap 55 55 — — 12. Šturije 105 99 — 6 13. Col nad Vipavo 72 77 5 — 14. Ustje 29 32 3 — 15. Erzelj 27 32 5 — dek. Vipava 888 847 — 41 1907 1908 + — 1 Vrhnika 274 261 13 2. Bevke 70 67 — 3 3. Borovnica 177 173 — 4 4. Črni vrh 65 63 1 _ 2 5. Horjul 115 109 , — 6 6. Sv. Jošt 55 53 — 2 8. Logatec 186 174 — 12 8. Podlipa 38 42 4 1 9. Polhov Gradec 138 137 — 10. Preserje 100 100 — — 11. Rakitna 18 17 1 12. Rovte 96 94 2 13. Zaplana 19 27 8 1 14. Sv. 3 kralji 41 40 — dek. Vrhnika 1393 1357 — 36 1907 1908 T — 1. Žužemberk 196 190 — 6 2. Ajdovec 71 72 i — 3 Ambrus 50 44 — 6 5. Vobrniče 115 100 — 15 5. Hinje 64 65 i — 6. Krka 142 123 — 19 7. Sela 39 25 — 14 8 Šmihel 34 26 — 8 9. Zagradec 65 35 — 30 dek. Žužemberk 776 680 — 96 V vseh naših župnijah naj se število Mohorjanov pomnoži! To bodi častna skrb vseh poverjenikov! Tržne vesti. Tržišča so ostala brez sprememb, le tur-šica si je zopet pridobila do 10 v v ceni. Amerika še vedno eksportira v Evropo velikanske množine, zaradi tega so tudi inozemska tržišča mlačna. Tudi Budimpešta je postala mirna ter se spreminjajo kurzi le za nekaj vinarjev gor in dol. Ponudbe neznatne, pa tudi kupcev ni, tendenca stalna. Vsled visokih cen cerejalij trpi ne le kon-zument, ampak tudi majhen poljedelec, ker zrnja nima za prodajo, pač pa rabi za pitanje živine klajnih sredstev, klajne moke, kar je pa jako drago. Da dela to živinorejcem skrbi, kažejo najbolj živinjski sejmi in mesni tpg na Dunaju, kamor se zadnji čas dovaja jako veliko živine in mesa. Dunajska borza votira 26. t. m.: Pšenica: tiška, 77/79, 13-10—13-60, z južne železnice 77/79, 12-40—12-70, avstrijsko, 76/80, 12 -20—12.55. Promet jako majhen, ponudbe skromne, cene nespremenjene. Rž: slovaška, 72/75. 12:20—12:40, ogrska, 72/74, 12:10—12-35, avstrijska, 72/75, 12 05—12.30. Konzum je nekoliko popustil, zato pa so tudi ponudniki zapustili trg. ker si dobrih cen nočejo pokvariti in znižati. Oves: od 8-50 do 9-30, glede na kvaliteto in provenijenco. Blaga pride malo na trg in zategadelj se nekaj več zahteva kakor prej. Turšica: ogrska, stara, 8-10—8.25, nova, 7-55—7-85, činkvantin star 8.75—9:05, nov 8-50—8-80. Tekom tedna si je koruza pridobila približno za 10 v. Svinjska mast. Trg je postal mlačen, ker prihaja vedno več blaga na trg. Špirit je jako stalen, promptno blago gre dobro ter se zahtevajo polne cene. Sladkor nespremenjen. Hmelj gre živahno, cene stalne. Znanost In umetnost. KNJIŽEVNA POROČILA »KATOLIŠKE BUKVARNE« V LJUBLJANI. Prazen prostor na priloženi dopisnici prosimo porabiti za naročilo. Dr. Fr. Schellauf: Perikopenerklarung in Zehnrainuten-Predigten. Cena 5 K 40 h.To je zanimiva novost na homiletičnem slovstvu. Za vse nedelje in praznike je sestavil pisatelj jedrnate pridige, proračunjene poprečno na deset 'minut. Za vsakikrat sta na razpolago vsaj po dve pridigi; prva pojasnjuje evangelij in navezuje na evangeljske odstavke primerne nauke, druga je osnova govora za dotično nedeljo, oziroma praznik. Tudi za nekatere patrocinije in znamenitejše cerkvene slavnosti so prirejeni govori. — Velika prednost imenovane homiletične novosti je, da so govori kratki, jedrnati, brez nepotrebne dolgovezno-sti, ki je tako rada lastna nemškim govornikom. Pridigar more seveda te govore tudi porabiti kot jedro, katero lahko poljubno razširi. Strafrechtliches Taschenbuch zum Ge-brauche des Klerus. Von dr. Ernst Kor-tsehak. Ciraz, 1907. 1 K 60 h. — Knjižica podaja veliko več, kakor bi se na prvi pogled pričakovalo. Pisatelj najprej kratko in jasno razloži: kdo je kazniv, kakšne so kazni, o raznih sodiščih, o nasledkih kazni itd. Potem pa razpravlja o takih paragrafih, ki jih morajo duhovniki zlasti dobro poznati, da se nanje lahko sklicujejo. Take zadeve so: motenja javnega miru, žuganje, motenje vere, žalitev priznane vere, razširjanje nedopuščene verske ločine, javno sramotenje zakona, družina, tatvina stvari, ki se rabijo pri božji službi, bistveno o tiskovnem zakonu, kazenske določbe o osebnem davku, važnejše o zborovanj-skem zakonu itd. Povsod so paragrafi doslovno navedeni in pojasnjeni (včasih tudi z zgledi) in navedeno je, kdo sodi (okrajno, deželno sodišče, porotniki) itd. Na majhnem prostoru je veliko porabnega gradiva! Knjige ima na razpolago »Katoliška Bukvama« v LJubljani. Vse v tej rubriki navedene knjige se dobivajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Naročniki naj se blagovolijo zglasiti na priloženih dopisnicah. »»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI. ...................................................t.........I1III............................................................................................... Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Napad iz zasede. Fantje iz Smlednika in Zbilj se že dalje časa pisano gledajo. Dne 1. septembra je bilo več fantov iz teh dveh vasi v Bohinčevi gostilni na Brodil, med temi tudi 21 let stari Janez Weithauser, konja-ški pomočnik, iu 19 let stari Jakob Jeraj, delavec, oba iz Smlednika. Ze tu je Weithauser nagovarjal svoje tovariše, da bi Zbiljane pretepli, zlasti je Jeraja opetovano vprašal, »če bosta šla«. Konečno sta se res odpravila po državni cesti proti Zbiljem. Jeraj je posodil svojemu tovarišu nož, Weithauser je pa pobral dva okleščka ter enega vrgel Jeraju. Slednji potrjuje, da mu je Weithauser rekel: »Stopiva v grmovje, da naju ne bodo Zbil.iani videli.« In res, tam, kjer se nahaja hosta ob obeh straneh ceste, sta se pripravila za nepričakovani napad. Okoli 9. ure zvečer so mimo prikorakali Jurij Kalan, Luka Šetina in France Jenko. 2 njimi je šel domov na strani fantov tudi oženjeni Janez Rozman. Oni trije so se za rame držali in Jenko je na ustno harmoniko sviral. Nič hudega sluteči Zbiljani bili so po obdolžencih tako urno in nepričakova-.vano napadeni, da se jim še braniti ni bilo možno. Kalan je dobil udarec na levo roko, Luka Šetina je bil udarjen na glavo, da je takoj padel, in ko se je pobral, je bil udarjen še na desne lekti. Tudi Jenko je dobil tak udarec na glavo, da se je opotekel. T i trije so po udarcih takoj stekli, drugače pa je bilo z Janezom Rozmanom. Le-ta je bil tako na tla pobit, da je šele pozneje mogel počasi pri-iezti v Zbilje. Janez Rozman je takoj tožil o bolečinah ter se izrazil, da še nikoli ni bil tako hudo tepen. Doma je svojo ženo prosil, da mu pogleda glavo, in ta je videla, da je imel na glavi bulo. Da bodo tc poškodbe pro-vzročile smrt, tega ni Rozman še sam mislil, kajti drugi dan je šel na delo. tretji dan je ostal doma ter zahteval zdravnika, naslednji dan ie bil pa Rozman že mrtev vsled gnojnega vnetja možganske opne. Luka Šetina je že pri napadu Weithauserja spoznal. Po dejanju sta napadalca takoj izginila iz Smlednika, a so ju kmalu prijeli in konečno sta oba priznala, da sta se tepeža udeležila. Oba priznavata, da sta (K) Zbiljancih udarila, in sicer po tistih fantih, ki so po desni strani ceste hodili; nobeden pa noče pripoznati, da je Rozmana udaril, ki je hodil po levi cestni strani. Oba obdolženca sta vzlic svoje mladosti znana pretepača. Obravnava se je preložila, ker obtoženca trdita, da je Rozman padel iz kozolca^__ Zahtevajte »Slovencu" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih! 2 trgovska pomočnika enega železninske, drugega manu-fakturne stroke zmožnega, ^prejme takoj J. KraSovio, trgovina, Žalec, Štajersko. — Plača po dogovoru V tej trgovini se dobe vedno v zalogi tudi lepa 26S9 3-2 namizna jabolka. m »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. H Najkoristnejša Miklavževa in božična darila so pač dobre knjige. Ker smo knjigarno zelo povečali in zalogo v vsakem obziru bogato spopolnili, upamo, da bomo vsakemu lahko vstregli z najboljšimi spisi. Zaloga slovenskega slovstva je popolna; zaloga nemških in drugih knjig je pa tako izbrana in mnogoštevilna, da mora odgovarjati za vse potrebe. Za Miklavža je na razpolago najlepša izbira knjig s slikami nežni in tudi bolj odrasli mladini za zabavo in nazorni nauk. Glede nemških mladinskih spisov smo se v prvi vrsti ravnali po ocenah zelo skrbno sestavljenega in zanesljivega imenika, katerega je izdalo društvo katoliških učiteljev za Avstrijo na Dunaju pod naslovom : „Wegweiser durch die Jugendschriftenliteratur. Eine Beurteilung von mehrals 5000 Jugendschriften". Na podlagi takih ocen smo zbrali za darila same najbolj priporočljive knjige vseh strok. Poleg najboljših mladinskih spisov imamo tudi za odrasle vseh stanov jako izbrano in zelo popolno zalogo priporočljivih knjig leposlovne in znanstvene vsebine. 26r.4 5-2 m Bukvama Ljubljani [[ je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela ji zalogo s Valvasor, Johann Weiohard Freioherr vons Die Ehre des Herzogthums Krain. Laibach-NUrnberg 1689. 4 Bande. (Strani 54 + 7 +696, 836, 396+730, 6124-74). Rudolfswerth 1877-79. Na razpolago je samo Se 9 popolnih izvodov po K 80 —. Razun tega se dobijo še sledeči popolni zvezki, ki se po znižani ceni tudi posamno oddajo: Zvezek II. Vsebina: Von den alten und altesten Einwohnern des Lan-des Crain. Von den alten Steinschriften und ausgegrabenen Mtintz etc. Von der Crainerisch - Sclavontschen Sprache, wie auch Sitten und OebrSuchen in Crain. Von den Heiligen, Patriarchen, BischOffen, Orden und Pfarren in Crain. Strani 836. K 12 -. Zvezek lil. Vsebina: Von der Regierung, Reginients-Wtlrden und andern Ehren-Aemtern etc. in Crain. Von den LandesfUrsten und Hertzogen in Crain. Von den Stadten, Markkten, Schlčs-sern und KlOstern in Crain. Strani 396 + 730. K 20 —. Zvezek IV. Vsebina: Von denen so wol TUrkischen als Christlichen Oreutz-Oertern bey Crain. Von den Kriegs - Geschichten der Japydier und Carner vor Christi Geburt. Von den Jahr-Geschichten in Crain nach Christi Geburt biss an die Oester-reichische Regierung. Register. Strani 612 + 74. K 8'-, Poleg tega se dobe tudi še posamezne številke za izpopolnitev nepopolnih izvodov. Wolf-Cigale, Deutsch-slovenisches W6rterbuch. Laibach 1860. 2 zvezka. XIII+ 2012 strani. Znižana cena, broš. K 5--, vez v '/, usnje K 10 —. Wolf -Pleter&nik, Slovensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. XVI + 883 + 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, broš. K 16 —, v % usnjatih vezavah K 22 —. Verhoveo, I. Professor, Die wohll6bl. landesfUrstl. Haupt-stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver-gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom J. 1745. — 213 strani. K 250. Izborno kulturno-zgodovinsko delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pisateljevi. Verhoveo, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60. Vrhoveo, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K -~-60. — Der schvvablsche Chronist Burghardt Zink und eine interessante Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. K--60. Sohumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzoglums Krain. I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Zn i ža n a cena. K 250. Sohumi, Fr., Archiv ftir Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten. I. Band. Laibach 1882/3. VIII+338 strani. Znižana cena. K 250. — II. Band. Laibach 1884 u. 7. 111 + 393 strani. Znižana cena. K250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. I. knjiga (1.501 -800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8-—. — II. knjiga (I. 801-1000). Ljubljana, 1906. LXXXIV + 514 strani. K 10 —. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškega, etc. Ljubljana, 1856/7 č zvezkov. Znižana cena K 12'—, vezano K 22"—. IHitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na Tirolskem. 1880. — K — 60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740—1780. — 1881. K 1-40. Dalje priporočamo: Leposlovna knjiinioa i I. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3 —. II. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povesi. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20. III. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40. IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—, (= eleg. vez. K 4 20. 'I Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 3'80, eleg. >| vez. K 5 -. I i Sil vin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani. II K 2 —, eleg. vezan K 3 20. !| Ša&elj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. Ljub-| Ijana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -. | Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniSke prostore zelo raz | Sirila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotritva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjlgotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem antikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarijatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s I. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabeležimo. Bukvama v Ljubljani. L ^iiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiittitiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiitiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitfiiiit."=