Stev. 18
V Trstu, v sofrcto, 18. fanuarja 1919
i XVV
lih »j a vsak din zjnfrsj. tudi ob nedrljati (n praznikih. — Urrdniitvos ulica sv. Frančiški Ajliktg,-. LO, !. raći'.r. Dopitf Mi se poiiijaio uredništvu. — Nf'ranklrana pisma se ne prejemajo, rokopisi te ne vr?fn:o. — Iidr.jatelJ !n odgovorni ure.1nlk ft«fan Oodina. — Lastnik ko norčij lista „Edinosti". - T.sk tU •kam« Edinost. — Telefon uiednlštva in uprave Mjv. 11-57. — Narotnlna znala: r$ celo leto 60 K, pol leta 30 K, tri mcsec« IS k — m nedeljsko izdajo za celo leto 12 K, pil ieU 6 K.
Posamezna itevltka za Trst In okolico 30 vin., zunaj >0 vin Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po Oviri ; osmrtnice, zahvale poslan ce vabila oglasi denarnih zavodov mm w 50 v.; ockiul v tekstu I rta do 5 vrst 20 K, vsaka nadrljna vrsta 3 K. A.all beseda ..ajnanj pa 80 vin. Otf'ase sprejema i«, i i odde,ekJ Edinosti. Naročnina In reklamacije se poiiii.ro Izključno upravi „Edinosti". Uprava In inserstnl oddelek m nahajati v ulici «v. Pranilika As. 20. - Poitnohran. račun 8•!.<«»
Francoski list o Jugoslovanskem vprašanju.
CURIH, 16. Jan. »Gazette de Lausanne« prinaša članek o ftalljanski krizi in pravi: »Italijanski ltstt sc vprašujejo »Zakaj naj bi Francija imela pravico anektirati levo ©bal Rena, dočim se na nas vpije, da smo imperialisti tato. ker hočemo anektirati slovenski teritorij in Dalmacijo? Na to sc .Hm more odgovoriti, da pologa; Francozov in Italijanov ni enak. Predvsem trkaj ne gre za, »neksile levega obrežja Rene, amprk 71 nevtralizacljo.1 A drugo, Francija bi to storila na stroške znanega so-1 vražnika, dočlrr* Jugoslovani niso, JtaJsjani ne bi smeli I pozabiti, da so jim revolucionarne sile, razvite po Jugo-dovanih/pofflagale razdreti Avslro-OgršTto, Upamo, da se K6 nora rimska x-f2đa	najti pot,
da bo živela v dobri slogi z novo slovansko državo, ki k njen sosed.
Ponesrečen prevrat v Črni gori.
CETINJE, 15. jan. Pod vodstvom zeti Jov?na Plamene?., bivšega reakcionarne^ ministra jo skuSala dinastija Petrovičeva na' srbski božični večer izvesti državni, preobrat. Ob odločnosti Črnogorcev pa se nakana «i posrečila. Kdor ni bil aretiran; je bil rajorožen. Pre-frucuSke vodje so izročili sodišču. Plamencu pa se Je posrečilo z 20 pristaši ubežati. Za niim so izdati tiralnJco. V dežel! vlada zopet mir in red. Brzojavni !u telefonski promet je zopet vpostavljcn.
CETINJE. 15. lan. Rovarjenjc titflh agentov .le dovedlo v Crnigort do krvolitja. Na srbski božični večer je nekoliko 100 kmetov napadlo Cetinje in zahtevalo odstranitev srbskih čet. Kmetje so bili po večini pristaši bivšem kralla Nlkite. Proti upornikom so odposlali oddelek črnogorskih čet, ki so po kratkem boju vstaše popolnoma razgnale. Delma so Jih ujeli, deloma pa so ubežati proti mejf in t;e vdali Amerikancem In Francozom. Skupno je bilo 200 mrtvih in ranienih, po večini vstašev. Francoski general z nekoliko oddelki francoskih in ameriških Čet je odšel v Cctinfe.
Cohoslovaška socialistična strank?,
PRAGA. 15. jan. Dtm. kor. ur. poroča: V nedeljo se Je vrJSIlo v. Pragi zborovanje češke narodno socijalne stranke. Zborovanje je sprejelo ukrep, kSer iziavfta, da se stranka, ns odreče ustanovitvi enotne socialistične zveze Jn-obeenem ne zakriva, da se stavilo temu načrtu zdnji čas velike zeoreke. Iz stranknih razlogov sc izjavlja narodno soc'jaha s+r5;tka proli vsafce:r.i» cpcrtun-lsmu. Zahteva resnično deioo^r-itlčno ttstavo z Hud?ko upravo »cd-stva in šolstva ter razlastitev 'in demokratizacijo *e-leposestev, uradnikov, pfavžev In železnic br.cz odškodnine Se prwt volitvami; nadalje zahteva,.da se prevzame ureditev i zim a in uvoza v ir<vno upravo. Stranka se obrača proti v?aki diktaturi in proti vsakemu terorju in obsola slehernega, ki bi se strinjal z neodgovornimi elementi. Nadaljni ukrep veli, da je stranka, ako treba, odločeni, nastopiti proti vsakemu, ki bi ogrožal z nasilno revCTUcfto čehoslovaško republiko. Naposled so še sklenili, da se bo stranka imenovala »Cehoslovaška aocijali-»tttfta stranka«.
Uletl Pollaki nt vračalo v domovino,
MARIBOR, 13. V petek,'dne 10. t. m., sta se vozila dva transporta ujetnikov Poljakov iz Italije. Transporta ie spremljala francosko-ameriška misija In okoli 40 jtali-jupskih vojakov. Na kolodvoru je pozdravil misilo 5n uiet-nike mestni poveljnik major Zwirn. Karkovcu prevzame mfefta It?Klanske »Jetnike, vračajoče sc iz Rusije. Prevoz teh transportov je dal tuajSnjemu nemškemu prebivalstvo povod, da razširia vznemirljive vesli o nameravanem napadu Ncmcev skupno z 2000 Ital'janl na Spilje. Tt vesti so seveda popolnoma neosnovane.
Proti Pollakom na Pozminjskem.
0EROLIN, 15. jan. Wolffov urad javlja uradno: Dan za
dnem prlha'ak) izjave h Vzhodne Prusijc, Zapadne Pru-sije, s Pozna ir:sk:sa in Gorenje Sleškeca. v katerih pro-tosfc'ia nemško prebivalstvo proti prispojitvenim niame-ram PoDakov in v katerih odločno zahteva da ostane pri Netitča
iMacVen-en Interniran v Bel gradu.
ZAGREB, 15. jan. Dunajski kor. urad poroča: MarSala Mackensena niso prepevali v Solun, temveč v Belgrad, kier je interniran. Kot vzrok za internacijo navajajo, da se te njegovi armada odtegnila razoroženju ter pobegnila v Nemčfjo. Prijeli so samo nekaj tisoč se K njegova armaaa odtegnila razoroženju in internira-mož, vsled čosar se bo moral Mackcnsen zagovarjati pred d. iranci.
PoSinl promet t vzhodno Galicijo in Ukrajino ustavljen,
DUNAJ, 15. lan. J)unajski kor. urad poroča: Poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja, da je ustavljen poštni promet z vzhodno Galicijo in Ukrajino.
Izmišljena vest,
DUNAJ, 16. Jan. Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Švicarska brzojavna Informacija ie prejela od uradnega mesta na Dunaju nastopno Izjavo: Agencc Centrale v Luzernu trdi, da je predsednik VVilson poslal dunajski vladi noto, kier poživlja Nemško Avstrijo, naj se odreče prllilopitvi k Nemčiji in kjer oznanja nekak program za bodočnost Nemške Avstrije. Ta vest je popolnoma izmišljena. Državni urad za zunanje stvari na Ounajn n4 prejel nobene take ali podobne note od predsednika WiIsona.
Nove demarkacijske črte na Ogrskem no bo.
BUDIMPEŠTA, 16. jan. Ogrski kor. ur. javlja uradno: Vest. da }e komisija za premirje naznanila ogrski vladi, da bo določila novo demarkacijsko Črto, ni resnična.
Volitve na Bavarskem.
BEROLIN. 13. jan. Cehcslov. tisk. urad poroča: Na Bavarskem In Wilrtember: kem <-o se v nedeljo vršile volitve v narodno skupščino. Izid teh volitev pomenja poraz neodvlsuikov. Socijalisti većine so dobili 50% vseh glasov, centrum in konservativci 32%, demokrati 12% do 14%, medtem ko so neodvistuki dobili ostanek. Na
Wiirtemberškem so dobili socijalisti večine 52 mandatov, demokrati 38. centntm 31, konservativci 25 in neodvlsniki samo 4 mandate.
Lnksetnbarg — republika.
DUNAJ. 15. jan. Cehoslovaški tiskovni urad poroča Iz Bruslja: V Luksemburgu se je izvršil državni preobrat. Vodja liberalne stranke je v početku seje predlagal resolucijo, ki zahteva odstranitev dinastije. Vodja socijall-stične stranke se je temu predlogu pridružil med odobravanjem poslušalcev. Desnica Je protestirala. Predsednik je zaključil sejo zaradi hruSča. Ko je zapustil dvorano, j-e levici glasovalo in iz-avtfa. da je dinastija odstavljena. Za ustanovitev rcjMblike ™ glasovalo 16 poslancev, proti M. Proklamacijo republike s 16 ođ 52 glasov, ki jih £teje zbornica, konteniiraio ironično. Za ohranitev redi so pozvali dve Rtotnri francoskih vojakov. 500 ljudi, ie demonstriralo pred palačo velike vojvodine za republiko. Povsod !e mir. — V Luksemburgu !e vladala izza leta 1912. nromozena velika volvodinja Marija Adeiiicid, 25-Ietoa hčerka veiikega vojvode Viljema.
Llebknccbi nstretfet.
CUR1H.17. }an. Iz Berolina ^ poroča: Llebknecbt je
bil po nalogu vlade aretiran v hfSi nekesa svojega prijatelja. Odpeljati so g« najprej v glavni stan gardne konjenice in w> ga potem hoteli odvesti na varen krai M'cd potoma je Liebknecht skuhal pobegnit}. Spremstvo ie streljalo sa njhn in Uebkneeht |e bil m-trelten. Drugo poročilo oravl, da }e le težko ranjen. Aretirali fo tudi Rozo Luxenrburg. špartakovoi so popolnoma poraženi in upa se, da se bodro jsitrištfie vv/Hlve v konstituanto mogle izvršiti mirno.
ITALIJANSKA MINISTRSKA KRIZA.
RIM, 17. ran. Snoč! ministrska kriza dejanski še nI bila rešena in današnji JutranH listi ob^av>lajo samo domnevo rešitve, ki se kolikor toltko razlikuj o med srlx>j. Kakor meni -TI Olomale d'Itafia^ se zna Or'andovo odpisovanje k otvoritveni seli mfrovne koorference v Parizv. nckofiko zakasniti, če se ne bo morda vozil s posebnim vlakom, da pride še pravočasno. V naslednjem pndalamn dve ministrski lvstt sa kateri se It d?, z obeh strani, da prav £otovo nadeti I,: .predsednico bi notranje Orlando, zunanjo Sonnino, prevoz in začasno notranje Villa, kolonije Colosimo, zakl?,d Stpingher, tinancc Meda. vojno 8»do-gMo, momarioo Del Buono. pravmndje Facta, poljedelstvo, obrt in trgovino Chrfelli, prelurno ili p^vrabo Cre'spi, 'Javna dela Bonomi, naifk Bereninl. pošto'.In brzejav Fera, osvobojene pokrajine O<T0rdini. II. lista navaja Villo kot podpredsednika brez Ustnice, Grespi«a za prevoz !n prehrana, Caviglla za volno bt začasno pokojnino, poljedelstvo Rlccio, obrt in trgv-tvino Citrfcft, zt	opustošen ega ozemlja l'Vadctetto, ostab? p« lako. 'rakor prva. — Seveda gotova ni ne prva ne erutfa. vsaj doslej ne.
Miroma konferenca.
Poslovni postopek.
PARIZ, 15. Jan. Včeraj Je fol v posvetovanHh odmor
in ni bik) uradne seje medzavejn^kerca vThorvnega vojnega svtta, sešH so se w tajiVU 3merikanxketa, angleškega. francoskega In itaffkmskega r,dp»>slnnstvfv prd predscdistwnr Dntaste. načelnika francoskega tainišha, In so zabeležili storiene oklepe tvdroslancev velevlasti. Nato so urediili po feraž^ili mnenHh celo vrsto novih predlogov glede na sestavo delovnih komisij, ki se bo bavila z irradn'm Jezikom konference, kateri bo po dlplo-matiskih tradicijah gotovo francoski, potem o »kupnem delovanlu veMkih in malih vlasti tn poslovnem redu. Verjetno je da se ie danes dnpokJne rešijo vsa vprašanja glede poslovnega postopka In se dopožlje rešitev vsem državam, ki. so napovedale votoo Nemčiji, med temi največ ameriških republik.
Zastopstvo malih narodov.
PARIZ. 15. lan. Zelo mttfno le vplival na zastopstva maN narodov sklep, da naj bi W!a na konferenci zastopana BrazilJa, ki nI sodelovala aktivno v vojni, po treh odposlancih, dočlm naj bi pa bili Belgija in SrMja. ki ste razmeroma največ trpeli, jiastopanl samo po dveh, enako, kakor Kitajska, W tuxii ni dejanski sodelovala. Priznanje Jugos!av;'le pa da bi se prepustilo Šele plenarni konferenci in naj bi bila potemtakem zasedaj zastopana samo Srbija kot taka, Slovenci In Hrvatje pa ne. Francoski nriniste za zunanje stvari Pichon le iz!avll napram prftožuločlm fic zastopnikom malih narodov, da moTa Jtak sklepe glede števila zastopnikov v*ch dr?av odobriti plenarna konlercnca, s čimer naj bi bilo rečeno, da končno reši vprašamte zastopstev plenarna konferenca. Tugoslovanstvo ztstoretvo se čm« še tem^oll zapostavljeno, ker se je določil za Črnogoro poseben zastopulK, datsiravno se ie prebivalstvo Ćrnegore izjavio za zedi-nienje sSrbiJo v državo SHS. tn na-j bi ta zastopnik menda zastopal vlado bivSega kralja Niklte.
Sel« 15. januarja.
PARIZ, 15. Jan. Ministrski predsodtrtk in minhtri za ztman'e stvaTl za^-emih in oridru^cnlh dr^av, so v prisotnosti japonskih veleposlaniku v Parizu in l^ondonu imeli danes. 15. t. m., dve se-H Prva Je tratala od 10.30 dop. do poldneva, druga pn od 2 dn 5.
Otvoritve«« sefa.
PARIZ, 16 Jan Vabila k prvi <wj* konference Je danes
zvečer ooslato tajništvo francoskega odposlatistva. Ta historična listina sc le odposlala zastopniku v Parizu, veleposlaniku in poslaniku intere^iramb drŽav, da naznani kar najhitreje ime ali oseb, ki rc udeleže otvoritvene seje konferencc. Odposlanstva se zbero v konferenčni dvorani država za državo po abecedncrn redu, predvsem zastopniki velevlasti in sicer Amerike. Angleške, Francoske. Italile In Japonske, notem pooblaščenci ostalih narodov. Ko bodo vsa odposlanstva na svoilh mestih, pride v dvorano predsednik francoske republike ter s predsedniškega prostora izpregovori otvoritveni nagovor. Po otvoritvi konierenoe predsednik zopet odide. Mi-
nistrski predsednik Clemenceau prevzame nato nred-nriS T.K?t mMtl[k fra"^ga odposlanstva in nt
vcznisKO ter bo štelo predsednika, podpredsednic in ta.1tfta. Nato se prečita pcslovnik lr . fcrencc
Spložne določbe. h,^?1^' 15, iaT1, Y,dan«5nM seji ministrskih nrnsedn'Vov
osebam, kakor'sl Hh iibercio same,''' k°r:SU Samo uradna poročila. PARIZ, 16. Jan.
Današnja konferenen miiin^ct;!,_____
?v« n" m'irtistrov »"»»njih s tvari Te Je priče h ob 2 4b popoldne in je trajala do 5 popoldne. Sk'eni o « t da razun sporočil, kakor jih bo določeva mcdJavcznlški urejevalni odbor, ča-.opisi ne bodo več poverleS fri občevanj nikakršnih informacij o delih m ovne kon' ference. Zastopniki sc obvežejo, da ne bodo ra?krKali ničesar iz razprav. Eden vzrokov za ta sklep tiči bač v dejstvu, da se je storila Indiskrecija glede LviUi od poslancev mal h narodov na konferenci
li drfsva samovolje ?n k ^l ^o tl
v	svobod® In eitakosll.
Opetovano smo že naglasili, da je manifest princ, Aleksandra časten dokument, toliko za princ" sameca kohkor za sedanjo vlado države Slovencev Svatov Iti Srbov, ker Je klasična priča o svobcdoljubnćrn dem^
JrilfčSicv.SOd}alnem mi"ienjU °bch teh ^
Ravno deset let je minulo, odkar je našemu boson, skeniu kmetu - po aneksiji Bosne J Frar loslp spor^ čil, da agrarne razmere morajo ostati, kakor so nastT to ie: kakor so sc razvile v agoniji Turči=el In "ud? sicct se ;e ped Avstro-Ogrsko agrarno vpraSanfe v Bo,nI skozi sedemdeset let reševalo samo z oro^n škimi kr? gljami in bajoneti Prvi korak Jugoslaviji v svobodi^w ima bi« materijalna osvoboditev kmeta. S tem i samo zvesta svoji osvobodilni misiji, radi katere Je pri-slu na svet in ki jo vzdrži med narodi, da bo i blagor
večaiKstvu°V U ttar°du in vsctnu kult«niemu t\Z
Država, osnovana na takih podlagah s takimi cilll mora braniti svolo teritorijalno celoknpnost. Debele ki
H	od!ldina,stij; ali wwdinih vladarjev In
ki so bite domene n-ihovih vladarskih hiš: take deželv
! ka!iar JMka dru*a nnsestva - cepiti, S' Pr°?alat er v zanitno- Take državne skupnosti - kakršn a je bila n. pr. posest Habsburžanov. ali raznih nemških ali nekdanjih Italijanskih vladarev nimalo nikake etične podlage. Vsak kos njihov je bil le
"(^anje' vezf	druBinu: metI niir"l ni bilo nikake
Naša bodoča država, ustvarjena od svobodne volje naroda, pa je živa celota in le kot celota more živeti
b' « izneverila načelom, v katerih imenu nastala in ki nar se jih poslužuje 1
Ustavo bodoče drŽave Izdela šele ustavodajna skupščina. To Je torel danes šele stvar bodočnosti. Ali, v re-gentovem manifestu vidimo že obrise in vsebino nove ustave, a v odkriti besedi regenta narodu vidimo garancijo, da se bodo ustavne določbe čuvale in spoštovale. In s tem mora biti jugoslovanski narod že popolnoma zadovoljeni
Ne — ne le zadovoljen, amoak srečen se mora čutiti naš narod, da se je rešil iz državnosti, ki ie bila brez vsake etične nodlage, ker so bili nje deli le mehan' tici skupaj stlučeni in ni bilo med njimi nikake moralične vezi. nikake skupnosti visokih etičnih interesov, pa tudi ne gospodarskih — kakor je dokazoval sleherni dan življenja te nesrečne države. Srečnega sc mora Čutiti naš narod, da se je rešil vladarske hiše, ki ie vse dele »svoje države« le priženila, ali pribarantala, alt si jih priključila z nasiljem, ne da bi se bila kedal menila za voljo naroda na prisvojenem ozemlju. V novih modernih časih nI mogla sicer več z ženltvaml ali barantanjem — kakor se le to godilo v prejšnji temni dobi — množiti posesti »vladarske hiše« — des Erzhauses. Z nasiljem pa le sc. kakor priča tako aneksija Bosno in Hercegovine, četudi ob azistenci evropske diplomacije: zaslepljene, krivične, nasilne in voljo narodov prezirajoče in zasmehujoče. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da se jc kongres po osvoboievalni rusko-turi,ki vojni vršil — v Berolinu; da Je bil v nemškem ambijentu in pod nemškim pritiskom »revidiran« mir, sklenjen med Rusijo in Turčijo, da Jc bil ita tem kongresu podan bivši Avslro-Ogrskl »mandat« za okupacijo Bosne In Hercegovine Droti volji naroda, kakor jc pokazal tedanji silni in krvavi upor. S tem nasiljem je bila podana pretveza In možnost za pozneio okupacijo teh dveh dežel, s čemer pa Jc bila — to dejstvo treba imeti na umu — položena tudi kal za sedanji svetovni požar. To dejstvo moramo imeti pred očmi, ako hočemo prav in pravilno presojati vprašanje o krivdi na sedanji svetovni vojni. Krivda pada na Nemčijo in Avstro-Ogrsko!!!
Sedaj strmogla\l|cna avstrijska vladarska hiša nI mogla več tako baraulati z deželami kot je nekdaj; zato pa
Sfran fl.
»EDINOST« 5<ev. !8.
V Trstu, dno 18. famiftila »919.
?c brezobzirno In brezvestno barantala z žlvljensklml interesi »svojih« narodov, nazeč jih svoji »hišni politiki« v prilog. Zato pa nc le da ni bilo moraličnii vezi med poedinimi deli te države. — ko so bili eni priviliciram, drusi pa zatirani — ampak je nt bilo tudi med narodi in vladarsko Iilso. Vse, kar se je zdelo kot ver, je bilo laž, •Urejeno in ustvarjano s koruptlvnimi sredstvi, z iz-vabhni.em in podkupovanjem pokvarienili elementov v narodi sarodih samih. Zato pa Je vsakokrat, ko je ta vladarska hiša — prisiljena v to po stiski in v strahu — !; vorila »svojim ljubim narodom«, zvenelo na ušesa kot krvava ironija, da nismo vedeli, aH naj bi stiskali pesti v c^nrčcn'u. ali pa se krohotali na ves glas.
Kolika razlika torej med to propadlo državo ln ono, v se jc zasnovala po manifestantni volji naroda in ki de bi ustroj, kakor pa s slovesno besedo zagotovila v svojem ni.m'.'estu regent AleksanderII Poprej je živel in trpel n; ; nared v dria\ i brez etiške vezi in brez mo-r;:l:čne podlage, pač pa z vladarsko hišo, ki nt spoštova-n- -:c :.-:a njecovega nrava in nobenega njegovega ..w ci*v i, in z vladami, ki-so ga naravnost sovražile.
'.a pa stopa v državo z vladarsko h' o, ki je sijajno ' ■ da živi, se raduje in trpi In žaljuie z narodom, .n ki s kraljevo besedo zagotovila, da bo spoštovala vc ! - na; :,c!a in da ga bo Sčiiila v vseh njega morailčnih "'atj ! 'i interesih: da bo res živel v državi svobode, deri Uizma. enakosti, kjer naj bo vsaka pest zem-Ic le »njegova in božja«!!
Ee'Stav tcrZtcr?Ja3*!h vrralsjnj na mirovni konfercn:i,
Pariški »M tin« poroča na podlagi dobljenih Informacij, da bc.'o na konferenci zahtevale teritorijalne iz-pramciiibe primerno narodnostnemu načelu: bodi to z <■■' un na narodno varnost, bedi z ozirom na dane ob-\ Te obljube, podane tekom vojne, se podrede re-\:"i '.>I;er n so podpisane od Zcdinjenih držav. Narod-i.'o:-1 m * Hv.erit so bo vsekako upošteval po vrednosti sta-t .'h padat' ov, s katerimi se podkrepi'o ti argumenti, rja to - brazložuje »Matin* zahteve Italijanov in Juko-'a'-v ob Jadranu. To je eden najresnejih problemov. Me-nacija ga bo skušala rešiti potom kompromisa. Isto-tako In i zahteve Romunske in Grške. Carigrad bo brž-kene Inteniacljcnalizlran. Glede teritorijalnih vprašanj I jI ske, Caško-Slovaške in Armencev obvelja narodnostim najelo. Kongres bo apeliral na splošno požrtvovalnost in pomirljivost. Ker Zcdinjene države nc zahtevajo ničesar, bodo v mnogih slučajih nastopale kot sodnik. — Tako se glase informacije "Malina«.
dallške in kinematografske predstave, variefejt, glasbene zabave itd.) se morajo končati najkasneje opolnoči. Ob tem času morajo biti det čut prostori že izpiaznjcni. V;e ! ostale določbe te naredbe veljajo tudi za take prilike. — Gostilničarji in kavarnarii, pa tuui prireditelji javnih veselic m uprizoritev, ki prestopijo to naredbo, se kaznujejo v orvo z globo od 200 K do 1000 K, v drttg z globo od 1000 do 2000 K, v vsakem nadaljnem primeru pa z globa od 2000 do 4000 K. Gostilničarju in kavarnariu ki jc bil radi enega teli prestopkov že dvakrat kaznovan, sme, ako se kaznuje v tretje, pristojna oblast za določen čas ali za vselej odvzeti tudi obrtno koncesijo. — Gostje. ki p preteku policijske ure še bivalo v gostilni, oziroma kavarni, se obsodijo na globo od 20 do 200 K. Ako obsojenec globe ne more plačat', se ta Izpreincui v zaporno kazen; za vsakih 20 K se računa en dan zapora. -politične oblasti smejo izdati tudi strožje naredbe Te določbe se je polsužilo ljubljansko policijsko ravnateljstvo in odredilo, da moraj biti v Ljubljani odprte gostilne le do 8. ure, kavarne pa do 9. ure zvečer.
Es lufjoslovsnskega sveta.
Vprašanje iianata. Ko je razpadla avstro-ogrska-nem-
ška rr rita v Macedoniji, so prodirale srhskc čete z vso na?Iv:\ da zasedejo celo Srbijo, šele ob Donavi in Savi so obstale. ker niso vedele, kaj se godi v notranjosti bivše avstrl.sko-ogrske monaihlle, Obveščene, da ic mo-Tiiarhiia razpadla, so takoj prestopile bregove Save in Donave In prodirale preko Slavonije v treh smereh v Banat. Srbi so hoteli pod vsako ceno zajesti Banat čim prc e, da prehite Romune. Toda tudi Romuni so prekoračili Karpatsko gorovje in hoteli v Banat, da prehite Srbe. V Banatu sta zadeli srbska In romunska vojska ena na drugo in prišlo je do vročih bojev. Temu medsebojnem klanju je napravila konec entciuta, ki je določila demarkacijsko črto. To demarkacijsko črto. k,I gre in km vzhodno od železnice Vršac-Temišvar so zasedle francoske čete. S tem je bil napravljen konec klanju, toda vnel se je še hujši boj med srbskim in romunskim časo-pisjem glede Banata In srbski ter romunski diplomati se pripravi;njo za končen in odločilen boj na mirovni konferenci. Cel Banat do Tise in Zemuna trdovratno zahteva Romunija za sebe, zahteva našo žitnico. Tisti, kdor bo imel Banat \ rokah, ne bo imel le sam dovolj kruha, ampak bo žito lahko izvažal. Banat jie z ozirom na narodnosti zelo pisan. Razen Srl>ov živi v Banatu precej Nemcev, Madžarov, Slovakov In Rusinov, katerim nJ vseeno, ali padejo pod Jugoslavijo ali pa pod Romunijo. Madžari se /x oglašajo ln izjavljajo, da so voljni biti v Jugoslaviji, pod nobeno ceno pa ne v Romuniji, Vzeti v ozir kako narodnostno načelo In po njem reševati vprašanje, kateremu naj pripade Banat, bi bilo zelo težko. Brez vsakega dvoma ic. da je v torontalski in tamuški županiji naiveČ Srbov. Na dve tretjini Banata nimajo Romuni nobene pravice, ker jih je veliko manie kakor pa Srbov in drugih Slovanov. Po državni statistiki iz 1.1910. /Ivi v ob h /tipanijuh 350.000 Srbov in drugih Slovanov 'ji 250,QUj) Romunov. Romuni tvorijo večino samo v kra-šo severinvci županiji, kjer le pa tudi od «10 do 50,000 Slovanov. V nedavni preteklosti Je bilo tamkaj veliko več Srbov, ki so pa bili počasi rumunlzlranl. Romunija hoče imeti Banat. Posrečilo se je, da je sklenila z entento DuM v najtežjem trenutku srbskega naroda — 17. avgu« bta 191f> po katerem Ji je zagarantiran cel Banat. Ne vemo, v koliko je izpolnila Romunija obveznosti nasproti eutetrti. ka';or tudi nočemo primerjati uspehov srbske Vojske z romunskimi in o tem bi bilo čisto odveč govoriti. Vemo za gotovo, da Srb! pe bodo hoteli odstopiti Banata Romunom za nobeno ceno, ampak ga bodo zalite vali za Jugoslavijo, kateri tudi po vsej pravici pripada.
Proti pijančevanju. Narodna vlada v Ljubliani je Izdala proti popivanju prece' strogo odredbo, iz katere po-1 snemamo: Točenje in nadrobna prodaia žganih opojnih! piiač sta repovedana. I'o gostilnah in kavarnah se do enajstih dopoldne ne smejo točiti nobene alkoholne ptja-1 če {vino, pivo, sadni mošt). V LJubljani smejo biti odprte > gostilne do desetih, kavarne do enajstih zvečer, v dugih, krajih gostilne do devetih, kavarne pa do desetih zvečer. Po teh lirah ne sme biti nobenega gosta več v gostilni i ali kavarn!. Pve uri pred policijsko uro gostilničar ali ka-j va-nar ni vrč dolžan d a i a t i gostom alkoholnih pijač. — Sploh gnKiilnlčar aH kuvarnat ni dolžan enemu gostu dati več 1 \or pol iitra vina aH en liter piva. Gostilničar gostu ne sme odrekati hrane radi tega. ker ?ost ne pije. Kolodvorski bufeti in restavracije v kolodvorskih poslop-Hh si;
za
me in
občirist\ pijač vel avarne s 17. leta le v -nr
odprti vso noč, tu tjo zanle i-ste določi loh. - Mladostu
iniMvu u or a su u svoj-ili drugih nndzorovalnih r ,-cb. — uuiuoritve vseh vseh vrst (gle-
DemaSe tresti.
Zdravnika služba. Služba aslstcnčnega zdravnika v
VII oddelku (dcrmcvuro-sifilopatlčnem) mestne bolnišnice je razpisna do 31. januarja t I
Ir.prememba posesti. Bivša Oorenjčeva knilgotržnfca v
t vr d k e Pak Pa ulizza?3 S C r n * ^ v last italijanske
Konjske garje so se tekom volne zelo razSlrtle. Zato pozivi e mestni magistrat vse posestnike konj, da naj kar naj skrb nete pazi'o na to zelo nalezljivo živalsko bolezen in sumi ive konic nrlpeljelo v pregled k mestnemu zivinozdravniku v ul. Stoppani (klavnica) št. 8, ki Jih "pogleda brezplačno in tudi pove, kako te žival treba zdraviti L ozirom na nevarno nalezljlvost te bolezni se po-zivlia občinstvo, da naj nc prikriva obolelih živali, kajti cinigace bi bil mestni magistrat prisiljen postopati proti kršiteljem te odredbe kar najstrožje.
Prodaia tobaka. Tukajšnje finančno nadzornlStvo sporoča, da se bo do nadaljne odredbe prodajal tobak v mestu in spodnh okolici po dvakrat na teden in sicer vsako sredo in soboto, užigalice pa enkrat na teden in sicer vsak četrtek. Dosedanji odmerki ostanejo neizpremenleni. — Lene tobačnim izdelkom so do preklica naslednje: cl-garetni tobak po K 2'50, 176. 1*50, J'—, -'76; smotke: trabuko 90 vin., minghetti 65 vin, .grimaldi 50 vin., dama 30 vin,; virzinke 50 vin.; toskanske £0 vin., 45 vin.; cl-K?rCte ,\feset?: havankc K 2*25, ruske K 2'-, maccdon-ske K 1 50, virginia K 1*15. nazionali K V—, indigene po vin., popolari —'65.
Slovensko gledallSCe. Premijera J. Jurčičevega »Desc-tega brata« jc privabila v naše gledališče tako mnogoštevilno občinstvo, da je bila dvorana nabito polna, kar se zgodi pri nas pač redkokedaj. In temu se ne smemo čuditi, saj je romantična zgodba tega ljudskega junaka obšla ze sleherno slovensko hišo in se priljubila vsakemu srcu. Roman, kakršnega nam je podal Jurčič, je v resnici prava narodna knjiga. V koliko je bila upravičena (j o veka rje va dramatizacija, ie pa vprašanje, ki ga ne mislimo reševati tu. Povemo naj samo, da so skoraj vse osebe, ki jih Je postavil na oder v tej ljudski igri, Izgubile v njegovih rokah precej na svežosti in karakteristiki, tako da se gibljejo pred nami, izvzemši dveh resnično Jurčičevih figur, samo Še blede sence. In ta umetni prepad se je pokazal tudi pri četrtkovi uprizoritvi. Ako izvzamemo dvoje ali troje igralcev, so bili vsi ostali bledi, brez krvi in pravega življenja. Krivda ne leži seveda na njihovi strani, ampak je naravna posledica nraznote, ki ie dramatizator nI znal primerno izpolniti. Prehajajoč na posameznike, naj pribijemo, da sta pravzaprav edino le dve osebi. Spak in KrjavelJ, ki privežeta nase pozornost občinstva. Prvega Je podal g. Skrbin^ek naravno, temperamentno in ga ohdal tudi s potrebnim skrivnostnim čarom. Tudi g. Sila je Izigral svojega Krjavlja originalno in tako drastično, da jc izzval s svojim nastopom salve smeha. Nekoliko pretiran se nam je zdel pa Dolef g. Martinčevlča. Kvas g. Gabrščika bi bil gotovo boljši, da ga je podal nekoliko v mehkejšem tonu. O. Širok v u logi grajščaka Plškava in g. Kralj v ulogi Marjana sta bila tudi precej dobra. Odločno premedd in okoren se nam je zdel Gornik g. Oasperina, ki Je pa prevzel svojo ulogo v zadnjem hipu in je tedaj ni mogel Izdelati. Dober pa je bil Obrščak g. Šimenca, ki ic tudi s svojim lepim, zvočnim tenorjem zapel prav dobro samospev »En starček Je živel«, za kar jc žel poseben aplavz. Ima v grlu zlato, ki ga nai s primernim študijem Izkoplje sebi in nam v korist. Ne bomo še naštevali posameznih mo&lh ulog, pač pa naj povemo, da so storili vsak svojo dolžnost, seveda bolje v igri nego pa v petju. Edino le zbor za odrom je bil na mestu, v krčmi sami pa niso bili glasovi primerno porazdeljeni: nekdo jo je celo vozil kar po svoje naprej. Izmed ženskih oseb naj omenimo najprej gdč. Kavčičevo, ki pa ni podala svoie Ma-nice tako, kakor bi si jo mi želeli. Preteatralno Jo je vzela v roke in premalo preprosto )o je izigrala. ljubek pa jc bil naston cdč. Mezgečevc. Tudi narodno pesem ie zapela orepr^ to in mehko, za kar srno ji posebno hvaležni. Scena, ki sta Jo Izigrala skupno z g. Skrbinškom, je bila najbrž najlepša in najnaravnejša izmed vseh ostalih. —c.
• • •
Jutri, v nedello, dne 19. januarja 1919 ste dve; predstavi. — Popoldne ob treh se ponovi tretjič I. Can-; karjeva drama »Kralj na BctaJnovU, zvečer ob pol osmih se uprizori drugič v seziji velika narodna igra v petih dejanjih ali sedmih slikah »Deset brat«, v obeh j igrah nastopi g. Skrbinšek v naslovni ulogi. Predprodaja stopnic med 9—12 In 3—6. Nedeljo med 9—12, 2—3 in 6—pol H. Prioavlja se Strindbergova »žalolgra v treh dejanjih »Oče« v g. Skrbinškom v naslovni ulogi.
Bivšim ruskim uJotiHkom. Pogreša se Leander Godina, učitelj iz Skednja. N»egov /adnii naslov je bil: . Pennska gubernija, institut UiilmbaJ, Pafanl Tunel 5.« Kdor kaj ve o njem, ie naprošen, da naznani proti povrnitvi stroškov na naslov: Lucija vdova Godina, Skedenj 437.
Promet v pristanišču Včeraj so dusperh parniki Ve-nezia« iz Šibenika. »Praga« iz lienetek, »Carpano* \i i Raše. Od pluli so: - Lovčeiu v Benetke, »Klis* v Benetke, • Oraz« v Benetke« »Baron Bcck< v Benetke, »Brioni« v Benetke. »Sarajevo« v Pulo, »Isonzo« v Benetke.
V smrtni nevarnosti, V ulici S^ Michele št. 15 stanu-; tete v skupiti sobi dve ženska. Suoči, ko Me se vlcgli k
: pot tku ste pozabili zapreti r:in in tako so ju zjutraj naš i žc „k..raj zadušeni. Poklicani pravnik rešilne no-Je Z18' c,!0' katce sranje'je b; o ncvar.io, namreć 43Ltuo L.n- Desanti prepeljali v bolnišnico, kjer so iu | sprejeli v prvi oddelek.
Na delu so prijeli, namreč 3filetnega Ivan?. Bassa in 291 e tn e ga Angela Marcuzzl, ki sta skušala krasti sladkor na patniku «BclIena«, ki ju zasidran v prosti luki.
Ukradena kava. Včeraj jc bil aretiran pek Fran Maco-vetz, ker so našli pri njem 200 kg kave, ki je bila ukradena pred nekim Časom.
Tatova uietj. Aretirana sta bila Avrel Dubich in Ivan Zatci, ker sta izvršila štiri tatvJne v neobljudenih stanovanjih v ul. Giorgio VasarI .št, 8.
Košara sc je našla. Dva težaka sta našla na pomola Sanite košaro s čevljarskimi potrebščinami. Oddala stt ga karabinjerskt postaji v ul. Orologio št. 6.
Nesreča, Včeraj okoli 7 zvečer so telefonirali Iz Qo-dJnove lekarne rešilni postaji, da sc je v ul. Concordia pri nesrečnem p;.dcu težko poškodovala 60 letna Lucija Požar. Zdravnik rešilne postaje ji je podal prvo pomoč.
MMS OGLASI
Pri
T'n I	»e 2
i! i novi prstetjl z žimri.
Cflinl. r rrlcrn 17, l'<p»lnik. '	iu kul
proda.
3-M2
i:na
Ji v pokofti bi oflii^rvnl ntro . ke v mest, ali v sv. Ivantk
Volivec, fiv. Ivan 6^8.
.»K i
opra k « Ik^cdcrc I.
t
i
tfl v *1ajcm Prazna 14, I„ vr. 0. liri bK inebl;ruitu Soba. Ulira
'rno'niu prejema vsiko dflo, Uli\ ludf na dom. B rr e-i
32-11
,;• !: nt, levo.	8240
vdova ISČe pmino sobo r I ..Ll.iu v sredini mtlU, v |Tl ilvju aii prvem nadslrn^ju, 1'oiuicib tu ms. odd. ped .Vdova'. li Č0
Prcjđnfam t^rii
eeutje. — Tetronlo 2, CJulič.	3.04
p j. ten M
J v Trstu, di. mM telil 12 Hiral nI. delle Posle
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
rn r.i> <jo i
2Ta!®, srebro m ^irscissKe
ki pii,e po navdih cen h dobro^nana urar a in zlataina A. h-cih, v Tislu, B.riicra vce.hia 3.
Tečaj 2© r!ran"e slikanje
z a za tet 1:0 odprt od 13. januarja 1319 naprej.
Pojasrila in vpisovanja od 9 do 12 v ul. S^n Ftmh t ■i.co d' Asslsi it 4 (dru^e stupnice>. IV. n., vr. 23.
V. RandlC.
Zobozdravnik Er. KraSek
Tr:t - Corso 24 — I. n. - Trst.
Ordinira od 9—12 dop, in od 3—6 pop.
BrciMo izliiml! zob. pkuis ln oraetii p®.
V v	. « ^
h r'r? ■""
v^li mst in o vsaki
HIV icnjžlnl
tnaulH Seier S KOhd.
^ V 1» litlttt	d VI VF n'^ViiM^i* ^
Trst, m đelle Poste l
- TRST -
if!n r m fi Risnorn ii 5 - m s» m\b 9,
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metkov Ii; Opatija, Split, Šib; nik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bančno stroko spada-dajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
«QT v llrzh in kronah ie®
po najkulantiiejših pobojih. i — Um dne ure blagajne od 9 do 13. —