NAŠ ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XVIII, ŠT. 173
Ukrepi ob najnovejših zaostritvah med Republiko Slovenijo in JA
Ob zadnjih dogodkih, ki so zaostrili odnose med Republiko Slovenijo in JA, se je potencialna nevarnost, ki jo predstavljajo enote JA na Vrhniki, za našo občino močno povečala. Pri vsakršni morebitni reakciji s strani JA bi v vsakem primeru del premika njenih enot potekal po ozemlju občine Vrhnika.
Ker je lahko s tem sprožena tudi reakcija s strani naših občanov, predpostavljamo, da je potencialna ogroženost naših občanov mnogo večja kot v drugih občinah.
Nesreča, ki se je zgodila v Mariboru, dokazuje, da JA ni sposobna kontrolirano izvajati svojih manevrov v primerih povečane nevarnosti. Ugotavljamo, da bi morali zaradi zgoraj navedenih dejstev sprejeti določene ukrepe:
• »TIHI BOJKOT« naših občanov v odnosu do institucije, enot ali posameznih uniformiranih predstavnikov JA na Vrhniki.
• Zahteva Predsedstvu Republike Slovenije, Izvršnemu svetu Republike Slovenije in Skupščini Republike Slovenije, da ob dogovarjanju z ustreznimi organi SFRJ dosežejo, da vrhniške enote JA začno zapuščati slovensko ozemlje med prvimi, vendar najkasneje do 31. 12. 1991, pri čemer zahtevamo celotno izpraznjenje kasarn s strani JA do 31. 12. 1992.
• Popolni umik kakršnihkoli enot katerekoli vojske s področja centra občine, se pravi s področja med Vrhniko in Staro Vrhniko, tako da bo to območje namenjeno za civilno uporabo.
• Slovenski narod je s plebiscitno odločitvijo dokazal, da bo sam izbiral poti svojega razvoja in življenja, zato se v nas pojavlja tudi moralna dilema, pred katero znajo biti postavljeni naši občani, zaposleni v JA. Ali bomo ostali še naprej prijatelji ali pa bomo morali plačati plebiscitno odločitev s krvjo - tudi zaradi njihovih ukazov!? Upamo, da bodo ostali lojalni slovenskemu narodu!
• V primeru, da bodo naši občani želeli svoje nestrinjanje s politiko JA izraziti z demonstracijami, jih pozivamo, naj to naredijo dostojanstveno, mirno ih tiho ob neupoštevanju kakršnihkoli provokacij s strani JA.
Predsedstvo SO Vrhnika
POZIV OBČANOM
Živimo v izrednih razmerah osamosvajanja, ki se lahko še zaostrijo.
V obrambo suverenosti vas pozivamo, da:
- vsa sumljiva dogajanja javljate ustreznim organom,
- se med seboj obveščate,
- ne nasedate očitnim provokacijam
V primeru ogrožanja legitimne oblasti ali drugih ustanov demokratične družbe, pa vas pozivamo k
SKUPNIM - JAVNIM - MIRNIM DEMONSTRACIJAM
Plat zvona in tuljenje siren za elementarne nesreče sta znamenji, da se zberemo na ogroženih mestih!
DEMOS Vrhnika
MAJ 1991
YU ISSN 0351-6180
PROGLASILI ŠPORTNIKE VRHNIKE
Najboljša Mojca Suhadolc
Seja skupščine športne zveze v sredini maja ni bila samo za pregled in Oceno delovanja športa na Vrhniki, ampak so v kratki svečanosti proglasili tudi najboljše športnike Vrhnike.
Po oceni in razpravi delegatov na skupščini lahko ugotovimo, da se je šport na Vrhniki le začel približevati širokemu krogu občanov ter da je čutiti tudi kakovostni napredek posameznih panog in predvsem nekaterih posameznikov. Vidni so še nekateri nesporazumi o prioriteti finansiranja glede na kvaliteto in kakovost panoge, ker vsak zagovarja svojo panogo.
Vendar pa realen in objektiven pristop vodstvo športne zveze, bo omogočilo v prihodnosti tudi te ovire preiti in športnike vseh zvrsti in panog združiti v eno homogeno družino, kjer bodo odnosi brez vrhniške trme in zavisti. Prav go-
Izjava
Delegati zborov občinske skupščine so na skupnem zasedanju 29. 5. 1991 dobili na mizo predlog ukrepov ob najnovejših zaostritvah med republiko Slovenijo in JLA, ki ga je sprejelo predsedstvo SOb Vrhnika.
V razpravi delegati predlaganim ukrepom niso dali podpore in je bilo zato umaknjeno z dnevnega reda. Sprejeta je bila pobuda, da predsednik skupščine občine Vrhnika skliče vsa vodstva političnih strank v občini Vrhnika, katera se sporazumno dogovorijo o skupni izjavi za javnost.
STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE VRHNIKA SOCIALISTIČNA STRANKA VRHNIKA LIBERALNO DEMOKRATSKA STRANKA VRHNIKA
Spremembe v izvršnem svetu
Poslanci občinske skupščine Vrhnika so na skupnem zasedanju 29. maja razrešili podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika Antona škofa, ki je že prej ponudil svoj odstop zaradi osebnih razlogov in preobremenjenosti z delom. Nato so poslanci imenovali dva nova podpredsednika izvršnega sveta. Andrej Kos bo skrbel za delo občinskih upravnih organov, Vinko Tomšič pa je bil imenovan za podpredsednika, kot zunanji član izvršnega sveta. Oba sta že dosedaj bila člana vrhniškega izvršnega sveta in sicer Andrej Kos, kot načelnik upravnih organov, Vinko Tomšič pa kot član, ki skrbi za obrt, gostinstvo in turizem v občini, (zm)
tovo pa bodo ta stanja krojila tudi finančna vprašanja.
V svečanem delu skupščine pa so bili proglašeni in nagrajeni najboljši športniki iz vseh panog.
Športnica leta je Mojca Suhadolc (roj. 1975), ki je v letu 1990 nastopala še v pionirski konkurenci ter na svetovnem prvenstvu za „TR0FEJ0 TOPOLINO" v Madoni di Campi-glio v veleslalomu osvojila 3. mesto, v slalomu pa zlato medaljo. Veliko zmag je dosegla v obeh disciplinah tudi na domačih tleh. V letošnjem letu
pa je kot mladinka še dosegla izvrstne rezultate in že trka na vrata „A" reprezentance.
Športnik leta pa je Klemen Širok, skakalec v daljino, ki nastopa za klub IBL Olimpija, drugače pa je član atletske sekcije ŠŠD Vrhnika. V letu 1990 je nastopal v pionirski konkurenci in na prvenstvu Slovenije osvojil prvo mesto z izrednim rezultatom 6,68 m. Nastopal je tudi v reprezentanci Slovenije, na tekmovanju „lgre treh dežel", kjer je bil četrti. Nastopa tudi v teku štafet za svoj klub.
Več športnikov pa je prejelo priznanja športne zveze Vrhnika, za izredne uspehe v letu 1990.
Mojca Oblak, članica alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Vrhnika, tekmuje v športnem plezanju, kjer ima zelo dobre rezultate. Je v letu 1990 prva preplezala smer črne čipke v Beli pri Vipavi z oceno devet, kar je druga ocena v Jugoslaviji.
Lojze Prek že vrsto let v vrhu kartinga, je tudi v letu 1990 osvojil naslov državnega prvaka v svoji kategoriji. Poleg tega pa vedno rad priskoči na pomoč pri organizacijah v ostalih športnih panogah.
Sandra Žilavec kot tekmovalka v športno-ritmični gimnastiki nastopa že pet let za vrhniški klub. Na veliko presenečenje vseh pa je v letu 1990 osvojila naslov republiške prvakinje med članicami.
Primož Šoln, član šahovskega kluba Dragomer, je z 12. leti postal notranjski in nato še republiški pionirski prvak. Je najmlajši prvokategornik v Sloveniji.
Damjan Vindišar, član balinarske sekcije v Š. D. Dragomer, je postal v letu 1990 repu-
bliški prvak v dvojicah za mladince. Uspešno pa igra za svojo ekipo.
Kaja Rogelj, kot najbolj uspešna atletinja, nastopa za atletki klub IBL Olimpijo. V lanskem letu je osvojila 1. mesto na 60 m v kategoriji mlajših mladink. S časom 7,73 na 60 metrov pa je že letos v februarju osvojila naslov slovenske prvakinje v dvoranah.
Savo Strmole je član trap sekcije Dolomitov, kjer tudi uspešno nastopa. V letu 1990 je postavil dva republiška rekorda, zmagal na dvoboju Slovenija-Hrvaška In je stalni član državne reprezentance.
Tomaž Gorenc tekmuje v kartingu v razredu do 60 cm, za AMD Moste. V lanski sezoni je bil od petih dirk za državno prvenstvo trikrat prvi in dvakrat drugi, na republiškem prvenstvu pa dvakrat prvi in enkrat drugi.
Franci Gabrovšek je član jamarskega društva Ivan Mic-hler iz Vrhnike. Največji uspeh v letu 1990 je dosegel v raziskovalni mednarodni ekipi, ki je v globini 1195 metrov raziskovala černelsko brezno.
Ciril Krašovec, član lokostrelske sekcije pri ŠD Dragomer, je v letu 1990 dosegel najboljše 2. mesto na državnem prvenstvu v CLOUT disciplini na 165 m. Drugače pa je najboljši lokostrelec svoje ekipe.
Poleg teh priznanj pa je športna zveza nagradila še tri najperspektivnejše mlade športnike Vrhnike. Ti so:
košarkaš ŠŠD Kurir Vrhnika Nenad Babic, ki uspešno igra za vse pionirske košarkaške selekcije;
smučarski tekač — Gorazd Berginc, član TSK Vrhnika, je najbolj perspektivni pionir v tekih na smučkah, in
Borut Brezovšček, smučarski skakalec sekcije pri Partizan Borovnica, se je še kot pionir dobro odrezal na domačih in tujih skakalnih tekmovanjih
S. S.
Nabor za slovensko vojsko
Od 20. do 22. maja, je bil v mali dvorani Cankarjevega doma nabor fantov letnika 1973. To je bil tudi uradni prvi nabor za slovensko vojsko, kateri naj bi služili vojaški rok v obeh rekrutnih centrih TO na Igu in Pekrah pri Mariboru.
2
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
Pogovor ob obletnici
Razvoj brez ostrih rezov
Vili Granda, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika
Mineva leto dni, odkar je vrhniška občina dobila novo občinsko vlado. Leto velikih sprememb in leto prehodnosti. Kaj se je dogajalo v tem obdobju in kaj je v načrtih za prihodnje v vrhniški občini, nam je povedal Vili Granda, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Vrhnika.
• Kaj vse se je dogajalo minulo leto v vrhniški občini?
VILI GRANDA: 10. maja lani je bilo zasedanje občinske skupščine, na katerem sem bil izbran za mandatarja izvršenega sveta in kasneje smo z novim občinskim izvršnim svetom začeli z delom. Z županom Francetom Kvaternikom sva se dogovorila, da ne bomo delali nobenih ostrih rezov, naj se stvari nadaljujejo. Tudi osebno sem bolj upošteval tisto pravilo, da če politik naredi kakšno neumnost, se bo hitro opazilo, če pa želi storiti kaj dobrega, se bo to opazilo šele čez nekaj let. Druga polovica leta 1990 je bila bolj v znamenju seznanjanja z delom in nadaljevanje dela, ki ga je začel že prejšnji izvršni svet. Lanski občinski proračun je bil sprejet v začetku leta, proračun pa je nekakšen program dela izvršnega sveta. Tudi sami ga nismo dosti spreminjali. Določene postavke smo oblikovali po svoje, kot na primer cesto z Lesnega brda proti viški občini, kjer je bil kilometer ceste neasfaltiran. Tam smo namenili denar iz posodobitve cest za asfaltiranje. Večkrat mi je šlo na živce, če sem se peljal po cesti, na kateri je bil neasfaltiran odsek. Mislim, da se občinske meje ne bi smele poznati v tolikšni meri, kot je razlika v kakovosti ceste. Za to je bil porabljen milijon dinarjev, kar v primerjavi s celotnim lanskim občinskim proračunom ni bilo veliko.
Pomembne ekološke naložbe
e Kako pa v vrhniški občini rešujete ekološke probleme?
VILI GRANDA: Področje ekologije je tisto področje, na katerem je že prejšnji izvršni
svet veliko storil. Mi smo samo nadaljevali v začeti smeri. V naši občini imamo dve tovarni, ki sta ekološko močno vprašljivi; to sta Industrija usnja Vrhnika in Fenolit. Obe tovarni sta že prej precej sodelovali s prejšnjim občinskim izvršnim svetom in ustreznimi republiškimi institucijami pri ekološki sanaciji bližnje okolice. Fenolit stoji neposredno nad občinskim vodnim zajetjem Borovniškim vršajem. Tam so sicer že bili opravljeni nekateri ukrepi za zavarovanje, vendar niso povsem zadostni. Deloma je vprašljiva tudi sama likvidnost podjetja. V tem primeru se že kaže, da se bomo verjetno morali odločati med ekologijo in med zaposlenostjo, če se ne bo ukrepalo v pravo smer. Mi pa želimo zavarovati celotno občino in ne samo interesa enega podjetja.
• Naložbe v ekološko sanacijo so zelo drage.
VILI GRANDA: Tako je. Za zavarovanje občinskega vodnega zajetja v borovniškem koncu se že gradi kanal, na koncu katerega naj bi bil bio-disk.
• Kaj je to?
VILI GRANDA: To je miniaturna čistilna naprava za čiščenje fekalij in odpadnih voda iz borovniških gospodinjstev. Te odplake sicer niso največja nevarnost, zaščita vodnega vira pa bo le večja. Menim, da je Fenolit tisti, ki bo moral poskrbeti za lastno ekološko sanacijo In pri tem ni potrebna močna pomoč s strani občine. Menim, da bi jih občina morala bolj ..pritiskati", naj si to uredijo.
• Kako pa je z Industrijo usnja Vrhnika?
VILI GRANDA: Industrija usnja Vrhnika je zadnjih deset le veliko sredstev vlagala v lastno ekološko sanacijo, tako
da imajo na dvorišču že urejeno predčiščenje. Kljub vsemu pa je tisto, kar tam spuščajo v kanal in kar se izliva iz vrhniške čistilne naprave v Ljubljanico, zelo smrdeče, vendar ni več toliko strupeno. Zdaj v Ljubljanici spet plavajo ribe. IUV tudi nosi največji delež pri investiranju osrednje vrhniške čistilne naprave, saj je ta
sedmih letih lahko sama postavila takšno čistilno napravo.
• Kako pa napreduje nadaljevanje gradnje osrednje čistilne naprave?
VILI GRANDA: Mehanski del čistilne naprave že deluje, letos jeseni pa nameravamo začeti z gradnjo prvega dela druge faze; to bo biološki del
Industrija usnja Vrhnika - steber vrhniškega gospodarstva
komunalno-industrijska in bo prečiščevala industrijske odplake IUV in iz Mlekarne. Vrhniška industrija usnja bo zagotovila dobre tri četrtine za delež, ki ga morajo plačati neposredni onesnaževalci. Delež sredstev bomo dobili tudi iz republiškega ekološkega dinarja, kamor tudi IUV plačuje znatna sredstva, ki so primerljivo tolikšna, da bi lahko IUV v
Vrhniško odlagališče - tu bo nastal tri metre visok hrib.
čistilne naprave. Zaprosili smo že za republiški denar. Republiški sekretariat za varstvo okolja pa nam je zagotovil, da je ta projekt prednostna naloga na republiški ravni. Bolj se zapleta zaradi birokratskih reči, saj republika zahteva recenzijo načrtov za čistilno napravo, mi pa bi radi vedeli, kdo lahko opravi takšno recenzijo. V Sloveniji sta dva inštituta, ki bi to lahko storila, vendar sta oba sodelovala pri načrtovanju.
• Kako pa so potekale priprave na gradnjo te čistilne naprave?
VILI GRANDA: Dve leti so trajale priprave za manjšo pilotsko čistilno napravo v IUV, kamor so tudi dodatno dova-žali komunalne vode in jih v približno enaki mešanici poskušali očistiti. Tako so dobili podatke, kaj je treba čistiti in tudi na kakšen način bi to bilo najbolj učinkovito. Na temelju te pilotske čistilne naprave so bili izdelani projekti za osrednjo čistilno napravo.
• Največ denarja bo dala IUV, kaj pa drugi?
VILI GRANDA: Drugo bo dala Mlekarna, Kovinarska, JLA, Fenolit, ki bo tja dovažal svoje odplake, in pa občina za komunalni del.
• Kam pa se bo odlagalo blato iz te čistilne naprave?
, VILI GRANDA: Tega .blata bo še /več, ker'bo čiščenje znatno' boljše.'Že na odlagali-
šču ugotavljamo, da so ostanki živalskih kož, ki jih tja dova-ža IUV, smrdeči, niso pa strupeni. V vseh analizah je bilo ugotovljeno, da izcedne vode iz odlagališča ne prekoračujejo dovoljenih normativov. Tako je smrad veliko večji problem.
Znamenito" vrhniško
odlagališče
• Kako je z osrednjim vrhniškim odlagališčem?
VILI GRANDA: To je še vedno črno odlagališče, saj niso bila pridobljena vsa dovoljenja. Tako po nekaterih normativih to ni povsem legalno odlagališče, je pa v uporabi, ker drugega v vrhniški občini nimamo.
• Odlagališče bo kmalu polno. Kako nameravate v prihodnje odlagati odpadke?
VILI GRANDA: Trenutno se pogovarjamo z Ljubljano in ljubljanskimi občinami o ljubljanskem regionalnem odlagališču ter z občinami notranjske regije o notranjskem regionalnem odlagališču. Ti pogovori so šele na začetku in po naših ocenah bo minilo najmanj dve leti, preden naj bi bilo tako regijsko odlagališče pripravljeno sprejemati naše smeti. Tretja možnost bi sicer bila, da bi si v naši občini uredili novo odlagališče, vendar je občina premajhna, da bi bilo tako odlagališče smiselno.
• Torej se še niste odločili?
VILI GRANDA: Odločitev še ni dokončana. V tej časovni stiski pa se bomo odločili za višanje obstoječega odlagališča.
• Kaj to pomeni?
VILI GRANDA: To odlagališče je nekako urejeno do roba, potem pa bomo naredili trime-trski hrib. Kar je zdaj pokrito z zemljo, bomo odstranili in še dodatno navozili in takoj zatem pokrili. Tako bo odprt le manjši del odlagališča, ker se bo sproti odkrivalo in zakrivalo. Tudi geomehanične raziskave tega terena so pokazale, da tolikšno obremenitev lahko še prenese.
• Ali smeti plavajo v vodi? VILI GRANDA: Tam zdaj ni
več vode, ker je večinoma že izrinjena. Naši strokovnjaki iz komunalnega podjetja pravijo, da bo potem tudi smrad manjši, ker se odpadki iz IUV v vodi ne bodo več razgrajevali. Večji smrad bo povzročal kanal, ki teče proti čistilni napravi.
• Korak k čistejšemu okolju je tudi uporaba plina.
VILI GRANDA: Res je. Letos se je za plinifikacijo odločila IUV. Ta projekt jo je drago stal, občina pa se je priključila s stanovanjskim gospodarstvom za uvedbo plina na področje Vrtnarije.
• Kdo se bo vse priključil na plin?
VILI GRANDA: Najprej se bodo na plin priklopih IUV, Mlekarna In stanovanjska soseska Vrtnarija. Pripravljeni so idejni projekti za plinifikacijo . celotne Vrhniko. V Domžalah se je izkazalo, da jeta način ogrevanja, približno, za, polovico cenejši bd drugih in seveda
dosti čistejši. V tem pogledu smo lahko hvaležni IUV, da se je odločila za plinifikacijo, kajti Petrol zaradi svoje cene potrebuje velikega stalnega odjemalca. Priključitev cele Vrhnike bo le dodatek k temu projektu. Razmišljali smo, da bi že letos postavljanje plinskega omrežja združili s postavljanjem telefonskega omrežja, vendar so nam strokovnjaki to odsvetovali. Tako bo Vrhnika letos prekopana zaradi telefonije, prihodnje leto pa zaradi plinifikacije.
Za razvoj kmetijstva
• Naj se dotakneva še kmetijskega področja. Vrhniška občina je pretežno kmetijska in ne industrijska občina.
VILI GRANDA: Mi imamo dvojno smolo. Po eni strani imamo Barje, kjer ni optimalnih možnosti za kmetovanje. Področje okrog Bevk je bilo letos večkrat poplavljeno, tako da bo tam treba njive ponovno zasejati. Po drugi strani pa imamo višinski del občine z višinskimi kmetijami, kjer se kmetijska pridelava ne more meriti s plodnimi, za kmetijstvo primernimi nižinskimi območji v Sloveniji. Zato smo se tudi odločili za subvencioniranje nakupa umetnih gnojil.
• Ali imate sklad za razvoj kmetijstva?
VILI GRANDA: V proračunu imamo približno 2.700.000 dinarjev za letošnji progam kmetijstva. Menim, da smo bili nekoliko izigrani s strani republiškega sekretariata za kmetijstvo, ki je vsa sredstva, ki so se zbirala prej po prispevni stopnji v občinah, potegnil v republiški proračun, vrnili pa so samo za svetovalno službo.
• Kako lahko občinski izvršni svet pomaga kmetom?
VILI GRANDA: Večinoma le prek kmetijske zadruge, ki ima v naši občini drugačen status kot drugje, saj se ni pridružila nobenemu velikemu kmetijskemu podjetju. Pri nas je največji poudarek na živinoreji, kjer se kombinira silaža in pašništvo ter na pridelavi mleka, iz katerega nastaja naš vrhniški sir.
• Na Barju naj bi gojili tudi borovnice?
VILI GRANDA: To je bil poskusni projekt v sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Zasebni nasad je v bližini Drenovega griča proti Bevkam, kjer uspevajo že dlje časa. Novejši nasad pa je od Bistre proti Borovnici, za katerega mislim, da je na zadružni zemlji. Kisla barjanska zemlja ustreza borovnicam, vendar pa traja več let, preden začnejo roditi in tako prinašati denar. Razmišljamo, kako bi ameriške borovnice še razširili kot alternativno obliko kmetovanja.
• Kako je v vrhniški občini zaščitena kmetijska zemlja?
VILI GRANDA: Potem ko so se kakovostna kmetijska zemljišča uporabljala za vse drugo kot pa za kmetovanje, je bilo veliko kmetijskih površin razglašeno za I. kategorijo. Med njimi so tudi takšna, ki po . nekaterih; strokovnih, merilih ne sodijo tja, vendar menim,
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
da je bolje, da je taka zemlja razglašena za I. kategorijo in tako bolje zaščitena. Dovolj težav imamo tudi s črnimi gradnjami na taki zemlji, kjer pa bomo pričeli odločneje ukrepati. Pripravljamo tudi odlok o zaščiti barjanske zemlje, ker se v okolici Bevk dogaja zločin nad zemljo, ko kmetje postrgajo vso barjansko črnico in jo drago prodajajo, na njivi pa ostane jalova ilovica. Ta zemlja je odlična za vrtnarjenje, malopridneži pa jo odvažajo kar s tovornjaki. Iskali smo zakonske poti, kako bi jim stopili na prste, vendar ni bilo ničesar dovolj „močnega". Novi odlok o zaščiti barjanske zemlje pa bo taka dejanja strogo kaznoval. Odločili smo se za neko nadzorovano izrabljanje te zemlje in odločno nasprotujemo zdajšnjemu stihijskemu odvažanju. To je zločinsko.
Za normalne razmere gospodarjenja
• Kako naj bi se razvijalo gospodarstvo v občini?
VILI G RAN DA: Mi nimamo ambicij, da bi posegali v samo delovanje gospodarstva. Naš cilj je, da omogočimo temeljne možnosti za razvoj. Pri tem mislim predvsem na razvoj infrastrukture, kot je telefonija in gradnja vrhniške obrtne cone. Menimo, da moramo dati podjetnikom prostor in komunikacije, sami pa naj izkoristijo izziv podjetništva. Na tem področju s kakšnimi subvencijami ne moremo veliko narediti, ker je to lahko tudi nekakšna potuha. Imamo veliko srečo, da IUV dobro posluje, saj je zaradi tega naš občinski proračun še likviden. Večje težave pa so v Liku, kjer z reorganizacijo in spremembo tečaja spet napovedujejo boljše čase. Fenolit je vprašljiv zaradi ekologije in zaradi spreminjanja proizvodnega programa. Zdaj iščejo ekološko manj nevarne proizvodne programe. Njihov sanacijski program je sprejel že prejšnji izvršni svet, mi pa smo ga dobili na vpogled v dogovoru z direktorjem, tako da vemo, kaj in koliko delajo. Tudi Kovinarska je imela težave, vendar se z novim vodstvom obnašajo bolj podjetniško. Bili so že neki pogovori med vodstvom Kovinarske in vrhniškimi podjetniki, ki naj bi najeli nekaj prostorov Kovinarske in jim pripeljali določene programe ter zaposlili nekaj delavcev, ki so na čakanju na delo.
• Kako pa je z likvidnostjo vrhniških podjetij?
VILI GRANDA: Po podatkih iz prejšnjega meseca ni bilo nobeno vrhniško podjetje dlje časa blokirano, tako da bi bilo pred stečajem. Kovinarska se je takrat uspešno izognila temu, ker je JLA le poplačala dolgove. Zdaj morajo z novimi programi uspeti na trgu in težav ne bo. Mislim, da lahko zaupamo vodstvu, da mu bo to uspelo.
• Kaj pa razvoj podjetništva in obrti?
VILI GRANDA: Na občinski upravi lahko zelo malo naredimo zanje, ker tudi denarja nimamo za to. Ko smo razmišljali o spodbujanju obrti in podjetništva s pomočjo sklada, smo ugotovili, da nimamo več kot milijon in pol dinarjev. Zato smo se raje dogovorili, da seznanimo vrhniške obrtnike z možnostmi najemanja posojil prek republiškega sekretariata za drobno gospodarstvo.
• Kako napredujejo priprave za gradnjo vrhniške obrtne cone?
VILI GRANDA: Pri tem se
srečujemo z lastninskimi težavami, saj je bil za celotno območje, kjer smo hoteli graditi obrtno cono, vložen zahtevek za denacionalizacijo. Obstaja še možnost, da bi bila obrtna cona med magistralno cesto in avtocesto od Sinje gorice proti Drenovem griču.
• Pri gradnji obrtne cone boste vztrajali?
VILI GRANDA: Tako je. Želimo imeti prostore, ki bi jih lahko ponudili večjim Investitorjem. Vrhnika ima dobro lokacijo, saj bi bila lahko glede servisnih storitev ter manjših proizvodnih obratov zanimivo zaledje Ljubljane. Ljudje imajo dovolj podjetniškega duha. Upamo, da se bo konec leta začelo priključevanje novih telefonskih priključkov na novo telefonsko centralo.
Telefonija in kreditiranje pošte
• Kako napreduje vrhniška telefonija?
VILI GRANDA: Pri tem smo
imeli precej sreče, ker smo naleteli na posluh Stanovanjsko-komunalne banke. Izvršni svet je podpisal pogodbo o kreditiranju PTT Ljubljana v znesku 4 milijone mark za nakup telefonske centrale. Delež sredstev smo lani izbrskali iz proračuna, delež so prispevala podjetja, tako da nam bo za poravnavo primanjkljaja zadoščalo, da s posamezniki sklenemo pogodbe za sofinanciranje telefonske centrale v dinarski    protivrednosti 500
Vrhniška čistilna naprava - jeseni še biološki del naprave
r^ark. To je dovolj ugodno, ker smo prej računali, da bo delež vsakega posameznika 1500 mark.
• Ali se bo s temi 500-timi markami ravnalo tudi financiranje gradnje telefonskega omrežja?
VILI GRANDA: Za gradnjo omrežja še ni vse dorečeno. Vemo, da bo tudi šlo za kredit. Zato poskušamo doseči, da bi tudi ta del kredita dala SKB.
• Kakšna je vloga SKB pri vrhniški telefoniji?
VILI GRANDA: Menim, daje SKB dogovorjena s PTT, da bo poravnala naše obveznosti za centralo. Mi imamo pogodbo s pošto, vendar smo vedeli, da je telefonija za našo občino prevelika obremenitev, če bi jo morali sami skreditirati. Res bo ta denar prišel čez dve leti oplemeniten nazaj, vendar ga je treba dati že sedaj in marsikdo ga nima toliko. SKB je zainteresirana vlagati v komunalno področje, mi pa smo jih prepričali, da je telefonija tudi del komunalnega področja. Pri SKB smo naleteli na posluh, tako da bo banka posodila denar neposredno pošti, mi pa bomo z aneksom odpisali tudi del naših še preostalih obveznosti. Banka bo založila 2 milijona mark, kar bi sicer morali zbrati krajani po 1000 mark. Tako smo vsakemu, ki bo dobil nov telefon, prihranili 1000 mark.
• Koliko bo stal telefonski priključek?
VILI GRANDA: Tudi naš denar, vložen v telefonijo, je posojilo, in ga bomo dobivali nazaj. Iz tega denarja smo kupili nekaj obveznic, nekaj pa neposredno posodili pošti. Že na začetku smo se dogovorili, naj bi kreditni del investicije ne znašal več kot tri tisoč mark. Po dogovorih z banko, pa se bo ta znesek zmanjšal. Kolikšen bo prispevek za priključitev telefonov na omrežje, pa je odvisno od pošte.
• Tako bodo krajani dejansko plačali samo priključitev telefona, vse drugo pa bodo dobili nazaj?
VILI GRANDA: Tako je. To je kar velika sprememba tudi v miselnosti pošte, da se je odločila za tako obliko kreditiranja. Pošta pa bo lastnik telefonske centrale in omrežje.
Vrhniški turizem — kaj je to?
• Kako načrtujete razvoj turizma v občini?
VILI GRANDA: S toliko vojske v naši občini le stežka govorimo o turizmu. To bo treba urediti na ravni republike, ki bo verjetno naš partner v pogovorih o usodi vojaških objektov in zemlje, ki jo zdaj zaseda JLA. Vojska ima v naši občini en odstotek zemljišč in osem odstotkov prebivalstva. Vendar pa je v občini nekaj točk, ki so zanimive za turizem. Tu mislim na Ulovko, Pokojišče, Bistro, Pekel, Močilnik, staro Vrhniko, Cankarjevo rojstno hišo ter Klanec. Zdaj pripravljamo nov videz Klanca, uredili bomo vodovod, kanalizacijo, odvod-njavanje ter tlakovali ali asfaltirali cesto. Osvetlili bomo tudi cerkev Svete Trojice. Za turizem je zanimivo tudi Barje.
• Kako bi lahko v občini spodbujali turizem?
VILI GRANDA: Občinska uprava ne bo nikogar ovirala pri investiranju v vrhniški turizem. Mislim, da je naša vloga v tem, da čimbolj pomagamo tistemu, ki ima neko idejo ter denar, da jo uresniči. Od vsakega obrtnika in podjetnika ima občina korist. Lotili smo se ocenjevanja gostinskih lokalov, kar je ponekod naletelo
Nova stanovanjska soseska Vrtnarija bo jeseni dobila plin.
na ugoden odziv, drugje pa ne. Ocenjevanje je predvsem opozorilo, kaj je treba v teh lokalih izboljšati. Na Vrhniki ni vrhunskega lokala, ki bi se lahko primerjal s Kirnom v Podpeči. Želimo pa si tudi tašnih lokalov. Sedaj pa v sodelovanju z borovniško krajevno skupnostjo urejamo Pekel, kar smo tudi finančno podprli.
• Kaj bo še treba postoriti za razvoj turizma v občini?
VILI GRANDA: Najprej bo treba zagotoviti osnove v občini, da bi bil razvoj turizma zares mogoč. Pri tem je JLA za nas velika ovira. Nekaj korakov v smeri razčiščevanja odnosov z vojsko smo že naredili, vendar je to strateško področje in si ne delamo utvar, da bi nam uspelo kaj velikega. Pri tem zagovarjamo načelo postopnosti.
Vojska in demilitarizacija
• Kakšni so vaši odnosi z JLA in kako je z demilitarizacijo občine?
VILI GRANDA: Naš cilj je, da bi bila vrhniška občina prav toliko vojaško obremenjena kot katera druga občina v Sloveniji in nič bolj. Pomembno pa je vprašanje, kako daleč naj bi šli z demilitarizacijo. Tega znotraj strank še nismo razrešili, vendar bomo morali. Pri tem so interesi popolnoma različni. Pri tem vprašanju ni pozicije in opozicije. Tu nastopajo tabori. Velik napredek pa je, da smo se o demilitarizaciji začeli pogovarjati. To je počasen in dolgoročen proces.
• Kaj pa če dobite vojake iz ljubljanskih vojašnic?
VILI GRANDA: V vojaškem pomenu je Vrhnika idealno zaledje Ljubljane. Bojimo se, da nam bodo skušali poriniti vso vojsko iz Ljubljane na Vrhniko. Tukaj so že obstoječe kapacitete. Prepričani smo, da je v naši občini javno mnenje precej nenaklonjeno veliki vojski. Zavedamo pa se, da nas v veliki meri ne bodo upoštevali. Prizadevali si bomo, da na območju stare Vrhnike ne bo vojske, težje pa bo za območje Raskovca. Če bo prišlo do zamenjave JLA s teritorialno obrambo, potem naj ne bi naselili prostorov, ki so na območju stare Vrhnike. Če bi se to uresničili, bi bilo tam lepo območje, ki je zdaj uničeno zaradi tankovskega poligona, in bi ga lahko hitro uredili za stanovanjsko gradnjo. V obstoječih objektih bi lahko uredili še eno osnovno šolo, ki jo Vrhnika potrebuje, v tahkovskih hangarjih pa prostor za obrtnike. To so le zanimive ideje in naše pobožne želje.
Šolstvo, varstvo in javna dela
• Kako pa je na področju družbenih dejavnosti v občini?
VILI GRANDA: Zavedamo se, da imamo dovolj strokoven in sposoben kader na področju družbenih dejavnosti, ki občini zagotavlja družbeni standard, ki je nad republiškim povprečjem. Naša skrb je, da tega standarda ne ogrozimo. Menimo, da moramo dati ravnateljem in direktorjem drugih zavodov bolj proste roke, da bodo imeli močan položaj. Naša naloga je zgolj zagotoviti denar za določeno dejavnost. V osnovni šoli je veliko učencev v dvoizmenskem pouku, kar želimo zmanjšati. Vrhnika je dokaj mlada in število otrok še narašča. V naslednjih petih letih bi potrebovali osnovno šolo, ki bo verjetno na Vrtnariji.
• Kako pa je z varstvom predšolskih otrok?
VILI GRANDA: Tudi v vrtcu je malo prostora, osrednji vrtec pa je že prevelik. V enoti Hrib načrtujemo, da bi del zmogljivosti postopoma nado-
mestil katoliški vrtec. V Borovnici smo letos odprli nov vrtec, ki je tudi že zaseden.
• Katera javna dela načrtujete v vrhniški občini?
VILI GRANDA: Program javnih del je kar precej širok in obsežen. V okviru projekta strategije razvoja občine bomo na Vrhniki uredili otroška igrišča. Z javnimi deli jih bomo postavili tam, kjer so že načrtovana, vendar pa ničesar ni. Z javnimi deli nameravamo urediti tudi zanemarjene gozdne poti. V okviru ponovne ureditve avtokampa za vrhniškim športnim parkom bomo uredili nabrežje Ljubljanice. Če bo dokumentacija pripravljena, bomo s tem začeli že letos. Uredili naj bi tudi sprehajalno pot od mostu proti Verdu pa ob Ljubljanici do Retovja. To je projekt za več let. Uredili naj bi tudi zelenice na Vrhniki. Iz denarja, namenjenega kulturi, pa za letos načrtujemo ureditev kapelic okrog Svete Trojice. V okvir javnih del sodi delo v sušilnici žita, razvrščanje odpadkov na odlagališču in inš-trukcije profesorjev za učence, ki imajo težave z učenjem.
ZDENKO MATOZ
NAŠ ČASOPIS
TURIZEM IN RENT AGENCIJA, POSLOVALNICA VRHNIKA, Cankarjev trg 5
VABILO NA ČEŠNJE
Tokrat vas vabimo na češnje v Goriška Brda. S seboj povabite tudi otroke ali vnuke za lep zaključek šolskega leta.
Zbrali se bomo 15. 6. ob 7. uri pred hotelom Mantova na Vrhniki in se popeljali v Dobrovo v Goriških Brdih. Že ob prihodu nam bodo postregli s svežimi češnjami, da si bomo potešili prvo željo. Do kosila bomo imeli dovolj časa za nakup češenj in po želji tudi vina po ugodnih cenah. Po kosilu bo prosto za sprehode in ogled v Dobrovem. Popoldne se bomo odpravili proti domu in se med potjo ustavili še pri dvorcu Zemono. Na Vrhniko bomo prispeli zgodaj zvečer.
Cena izleta je 390 din za odrasle, za otroke z lastnim sedežem 260 din in za otroke brez lastnega sedeža 100 din. V ceno je vključen prevoz, gostinske storitve po programu in organizacija ter vodenje izleta. Odrasli imajo s spodaj natisnjeno prijavnico 7% popusta.
VESELI VEČER
Tisti, ki so bili z nami na praznovanju osmega marca, tako obliko druženja že poznajo. Takrat smo si rekli kmalu nasvidenje, zato vas bomo zdaj odpeljali na Polževo. Pridružite se nam tudi vi, veseli vas bomo. Avtobus bo odpeljal 22. 6. ob 17. uri izpred hotela Mantova na Vrhniki. Odpeljali se bom naravnost na Polževo, kjer nam bodo najprej postregli z okusno večerjo. Po njej se bomo ob živi glasbi lahko naplesali in ob skečih humoristov tudi nasmejali.
Domov se bomo napotili v poznih večernih urah oziroma po vaših željah. Cena je 300 din na osebo in obsega prevoz, organizacijo ter gostinske storitve po programu.
GOLFTURIST VRHNIKA, CANKARJEV TRG5, 61360 VRHNIKA, TEL.: 751-084
PRIJAVNICA:
Podpisani: .....................................................................................................
se prijavljam za junijski izlet Golfturista. Poleg sebe prijavljam še........oseb.
S tem kuponom uveljavljam 7% popust na objavljeno ceno (odrasli).
Datum:
Podpis:
4
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
Krajevna skupnost Bevke pred uvedbo novega samoprispevka
Krajevna skupnost Bevke leži nekoliko odmaknjeno od glavne ceste med Ljubljano in Vrhniko. V njej živi 655 prebivalcev.
V vasi kljub temu, da je deloma kmečka, življenje ne zamira. V kraju je šola, kjer vzgajajo in izobražujejo najmlajše vaščane že od leta 1927. Trenutno je v šoli pouk samo za učence prvega in tretjega razreda. V kraju sta tudi kulturni in gasilski dom ter trgovina. Na sredini vasi je na hribčku cerkev, ki predstavlja nekakšen center vasi. Kraj je sicer slabše povezan z Ljubljano in Vrhniko, saj je uvedenih samo nekaj avtobusnih prog. Prvič pa je avtobus pripeljal v vas leta 1964.
V KS Bevke so prvič uvedli samoprispevek že leta 1964 in so bili med prvimi v naši republiki in prvi v občini Vrhnika, ki so na tak način želeli pospešiti razvoj svoje vasi.
Kratko zgodovino od uvedbe prvega samoprispevka pa do danes ta nam povedala Miro Vonča, predsednik sveta KS Bevke, in Jože Jeraj, ki je bil predsednik sveta od 1960 do 1965.
Kaj so v KS Bevke zgradili v letih 1964 do 1990 s samoprispevki in prostovoljnimi deli?
Za prvi samoprispevek so se v Bevkah odločili leta 1964 za dve leti. Leta 1966 je nastala 6-mesečna prekinitev. Od takrat naprej pa vsa leta (sedemkrat po štiri leta) s samoprispevkom skrbijo za napredek svoje vasi.
Leta 1964 so s samoprispevkom zgradili javno tehtnico in popravili ceste. Obnovili so tudi kulturni dom in vaško pokopališče, za katerega je sredstva prispevala tudi občina. Vaška tehtnica je 25-
tonska in še vedno obratuje, z obnovljenimi cestami pa so se znatno izboljšale tudi prometne razmere. Prva leta so jih samo posipali, kasneje pa so se odločili za asfaltiranje.
V letu 1965 so pridobili prvo telefonsko povezavo z Vrhniko prek Blatne Brezovice. Nekateri krajani se še spomnijo, da je bil do leta 1965 najbližji telefon šele v sosednji vasi. Situacija s telefoni je v kraju zdaj popolnoma drugačna.
Leta 1964 so usposobili kulturni dom in krajani so prvič lahko gledali film v domači ki-nodvorani. Menda je bil to film o Kekcu.
Vse krajane krajevne skupnosti BEVKE vabimo, da se udeležijo
REFERENDUMA
ZA PODALJŠANJE KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA DO LETA 1995, ki bo v nedeljo, 2. 6. 1991, od 7. do 18. ure v Kulturnem domu BEVKE.
Glasujmo   »ZA«   napredek in razvoj naše vasi.
Svet KS Bevke Predsednik Vonča Miro l.r.
Kulturni dom je prav gotovo potreben popravila in bo spet ponos vseh prebivalcev.
:
S prvim samoprispevkom so leta 1964 zgradili javno tehtnico.
Bevčani pravijo, da šole ne dajo, saj imajo učni hram že od leta 1927.
V letih 1972 do 73 je bila asfaltirana cesta skozi vas do Loga. Tudi pri tej akciji je sodelovala občina deloma z nepovratnimi sredstvi in delno s posojili.
S samoprispevkom, ki je bil uveden leta 1974, so krajani želeli asfaltirati tudi vaške poti. Pri tej akciji je treba omeniti prostovoljno delo krajanov. Akcija še ni zaključena, vendar lahko rečemo, da bodo kmalu asfaltirane vse poti. Za konec je treba en del poti le še preplastiti. Miro Vonča ocenjuje, da je bilo v letih asfaltiranih 5 do 6 km cest.
Hkrati s temi akcijami in zaradi zaščite že asfaltiranih cest so krajani z udarniškim delom položili nekako 300 m kanalizacijskih cevi.
V letu 1978 so krajani pričeli z gradnjo krajevnega vodovoda. Predvsem pri urejanju zajetja je sodelovalo veliko krajanov s prostovoljnim delom. Oskrba z vodo je zdaj urejena prek skupnega sistema občine.
S sredstvi iz samoprispevka ter z dodatnimi prispevki krajanov so napeljali javno razsvetljavo leta 1979.
V zadnjem obdobju 1987 do 1991 pa so pričeli zbirati dokumentacijo za ureditev kanalizacije ter za ureditev pokopališča (razširitev in gradnja mrliške vežice).
Samoprispevek 1987 do 1991 se izteka s 1. 6. 1991 in kaj zdaj?
Predsednik sveta KS Bevke pravi: „Že na začetku sem omenil dolgoletno tradicijo samoprispevkov v našem kraju.
Želim in vabim vse krajane, da ponovno pokažejo svojo pripravljenost, da kraj v katerem živimo, še izboljšamo ter se tako 2. 6. 1991 ponovno odločimo ,ZA" samoprispevek.
Res so časi težki, potrebe velike, zaslužki pa slabi, vendar 1,5 % obremenitev OD vsakega zaposlenega naš družinski proračun ne bo toliko prizadela."
Kaj bi v kraju naredili s tem samoprispevkom?
Dokončali bi gradnjo pokopališča, preplastili ceste, za-
čeli urejati kanalizacijo in pričeli z obnovo kulturnega, doma.
Poleg samoprispevkov pa so v Bevkah v teh letih potekale tudi druge akcije, bodisi udarniško delo ali pa sofinanciranje s prispevki od gospodinjstva.
Omeniti moramo akcijo „te-lefonije", ki je potekala skupaj z akcijo na Logu in v Drago-merju. V letu 1988 in še v letu 1990 so v Bevkah pridobili 120 telefonskih priključkov.
Celotno omrežje so naročniki financirali sami in tedaj prispevali 1700 DEM nepovratnih sredstev.
Ob razmišljanju o „telefoni-ji" je Miro Vonča dejal: „Ne morem si kaj, da ne bi podprl akcije 'telefonije', ki jo vodi Izvršni svet občine Vrhnika, ki pa bo za naročnike ugodnejša od naše, saj naročniki ne bodo prispevali nepovratnih sredstev, pač pa bodo omrežje samo kreditirali. Želim, da bi akcija uspela in da bi telefone pridobilo še 47 naših krajanov, ki si ga žele."
Krivčno bi bilo, če ob predstavitvi kraja ne bi omenili tudi gasilskega društva Bevke, ki ima veliko prizadevnih članov, vedno pripravljenih za sodelovanje. Največja pridobitev društva pa je gasilska cisterna, na katero so zelo ponosni, saj je rezultat predvsem prostovoljnega dela članov in tudi drugih krajanov v Bevkah, ki so s svojim strokovnim delom prispevali k obnovi cisterne.
Kaj krajani pričakujejo od občine Vrhnika?
Predvsem si krajani želijo, da bi po 12 letih „obljub" končno le dvignili cesto med KS Bevke in KS Blatno Brezovico, da bi obnovili mostova in cesto tudi asfaltirali.
Sodelovanje pričakujejo tudi pri drugih akcijah, kot na primer pri pridobivanju dokumentacije, pomoč pri zagotavljanju premostitvenih sredstev. Prav v takih primerih so že doslej velikokrat priskočile na pomoč občinske strokovne službe.
Tako lahko ugotovimo, koliko lahko v nekem kraju krajani sami prispevajo k napredku, če čutijo pripadnost svojemu okolju. Ko si gradimo hišo, kupujemo avtomobil, pogledujemo k sosedom in ne moremo si kaj, da ne bi tekmovali z nekom.
Če pa popravljamo cesto, obnavljamo kulturni dom ali kaj podobnega, smo vsi eno in vse je za lepši in boljši vsakdan nas vseh in prav je tako.
Na koncu naj omenimo tudi predsednike svetov krajevne skupnosti Bevkp v letih, ki smo jih predstavili. Prav oni so imeli veliko zaslug, da so bile zastavljene naloge uspešno opravljene. To so bili: Jože Jeraj, Stanko Perko, Milan Nart-nik, Franci Gostiša in Anton Iskra.
m
Nedokončano je še pokopališče. Z novim samoprispevkom bi lahko gradnjo hitro končali.
LE ŠE NEKAJ 0 VASICI BEVKE
Letos bo kraj Bevke praznoval 600-letnico prvega zapisa. Obletnico bomo obeležili z izdajo ZBORNIKA, ki bo predstavil zgodovinski razvoj vasi z vsemi njenimi etnološkimi in geografskimi značilnostmi. Uredniški odbor je povabil k sodelovanju tudi priznane strokovnjake, ki bodo s svojimi prispevki zagotovili strokovno pripravo gradiva.
Med tistimi, ki bodo s finančnimi sredstvi omogočili izdajo ZBORNIKA, sta še Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika in Svet krajevne skupnosti Bevke.
UREDNIŠKI ODBOR
Mladiči niso igrača
V času, ko imajo srne mladiče, potrebujejo živali čim več miru. Že samo to je danes poseben problem. Poleg človeka so zarodu nevarni še potepu-ški psi in mački. To naj urejajo lovci s puško, seveda v skladu z zakonom!
Moj namen pa je opozoriti bralce, kako krivičen je pogosto človek do narave. V dobri veri sicer, da dela prav, vendar brez pomisleka, počne neod-pustljive napake.
Ko srna poleže mladiča, ga hrani in čuva na mirnem kraju. Vse vsiljivce pretkano odvrača od mladiča, se umika v popolnoma drugo smer, samo da mladič ostane skrit. Zgodi pa se, da se belo pikasti „bambi"
Komisija za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, imenovana pri Skupščini občine Vrhnika , obvešča občane, da v okviru svoje pristojnosti zbira podatke in pričevanja o krajih grobišč, številu žrtev, o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni poboji, podatke in pričevanja o pravno dvomljivih procesih, njihovih posledicah za posameznika ali skupine in drugih nepravilnostih v povojnem času.
Zaradi večje verodostojnosti podatkov želimo, da je vsako sporočilo dopolnjeno s podpisom in naslovom pričevalca; nepodpisanih sporočil ne bomo upoštevali.
Naloga komisije je, da pridobi poglavitne podatke za zapolnitev praznin, ki obstajajo v obstoječi dokumentaciji, svojo pozornost usmerja k pričevanju tistih, ki so bili neposredno udeleženi v tragičnih dogodkih, njihovih svojcev, očividcev oziroma tistih, ki so neposredno seznanjeni z obravnavanimi dogodki.
Ugotavljanje morebitne odgovornosti bo komisija prepustila republiški komisiji.
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI
PREDSEDNIK KOMISIJE Albin Novak
vendarle sooči s človekom. Najti srnjega mladiča je za ve čino prava atrakcija in sreča, za preplašeno mater srno pa neizmerna žalost in skrb.
Ljudje odnesejo mladiča domov in pozabljajo, da so ga v bistvu ukradli materi in naravi (razen če ni neizpodbitno dokazano, da je bila mati srna ustreljena ali je kako drugače poginila). Kdor krade, je pa tat!
Pogosto se zgodi, da takim najditeljem drugi svetujejo, naj mladiča odnesejo nazaj-Toda „kesanje" je pogosto že prepozno. Mati srna je med; tem že prenehala iskati mladiča. Tudi če ga najde, se ga boji, ker ima vonj po človeku.
Če pa ostane tak najdenčeK pri človeku, je posebno, dokler je še majhen, prava atrakcija za vso okolico. Ko odraste, je večkrat vzrok spora med lovci in ..lastnikom". Ta namreč uveljavlja svoj trud pri reji ■ negi, lovci pa se sklicujejo na zakon. Če pa nekdaj oboževani „bambi" dobi še okras 1 obliki šilastih rožičkov, ni nol beno čudo, če nadleguje mi'j moidoče in tudi domače.
Ponavadi se vse konča na j jesen, ko srnjaček spozna, da je bil ogoljufan za svoj pravi dom in otroštvo ter se umakne v gozd med svoje vrstnike. Nekaj časa se morda še vrača na svoj „krušni" dom, nato pa izgine za vedno. Zaradi nepri; lagojenosti življenju v naravi pogosto postane lahek plen klateških psov ali pa zaide pod avtomobilska kolesa.
Tako se konča nepošteno usmiljenje. Zato ni odveč, če znova opozorimo: mlado divjad (tudi ptičke v gnezdu) pustite pri miru. V izjemnih primerih pa se posvetujte z najbližjim lovcem.
F. L
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
PEKEL ČAKA NA NAS
Žalostna podoba v okolici Bevk. Kmet je s traktorjem posnel barjansko črnico do neplodne ilovice, s tovornjaki pa so jo odvozili. V Bevkah imajo nekateri prave obratovalnice za predelavo in pakiranje te zemlje, občina pa od njih ne dobi niti dinarja. (Besedilo in slika: Zdenko Matoz)
Kraja prsti
Odlok bo zaščitil Barje
V vrhniški občini se bosta kmalu končala nenadzorovan odvoz in kraja črne barjanske Prsti. Vrhniški izviršni svet je namreč sprejel predlog odloka 0 ravnanju s plodno zemljo in 0 zaščiti barjanskih površin. O tem odloku bo še ta mesec razpravljala vrhniška skupščina. Tako želijo na Vrhniki obvarovati plodno zemljo pred Pretiranimi ljubitelji vrtičkov in r°žic, ki so tam kar po svoje odvažali zemljo.
Z odlokom je določen način 'n postopek ravnanja s plodno zemljo ob vsakem posegu v Prostor na območju vrhniške občine. Posebej pa odlok ščiti barjanske površine na območju celotne občine, še zlasti v Bevkah, pred izkoriščanjem Vrhnje plasti barjanskih tal za druge namene kot za kmetijsko. Največji del Ljubljanskega barja pripada šotnim in njim sorodnim tlom in obsegajo dva metra debel organski del tel. Značilna barjanska prst
Predstavlja vrhnjo plast teh tal.
V občini nameravajo pri urbanističnem načrtovanju in Posegih v prostor zavarovati Plodno zemljo pred uniče-Piem. Zato bodo morali vsi l2vajalci gradbenih del plodno
zemljo s takih zemljišč odstraniti ter jo hraniti na primernem prostoru, da se ohrani njena plodnost. Z dolgoročnim načrtom je zaščitena tudi vsa plodna zemlja I. in II. kategorije, vsi predvideni posegi pa bodo morali biti opredeljeni v planskih dokumentih. Kako naj se plodna zemlja odstranjuje, hrani in izkorišča, pa bo določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Odstranjeno plodno zemljo bo treba koristno uporabiti, npr. za ozelenitev okolice na novo zgrajenega objekta. Kar bo pa ostalo, jo bodo morali odpeljati na posebno odlagališče, ki ga bo določila občina. Z ostankom plodne zemlje in odvbečno zemljo na gradbiščih, razen pri posameznih graditeljih, bo gospodarila občina za urejanje kmetijskih zemljišč, sanacijo degradiranih površin ter urejanje stavbnih zemljišč. Plodno zemljo bo oddajal pristojni občinski organ, vendar le tistim, ki bodo upravičili svoj zahtevek. Nikakor pa ne bo dovoljeno plodne zemlje prodajati.
Spoštovanje tega odloka bodo nadzorovali pristojni občinski inšpekcijski organi, vrhniški miličniki ter komunalni
nadzornik. Pravna oseba ali posameznik, ki bo storil prekršek glede samostojnega opravljanja dejavnosti, bo lahko kaznovan z denarno kaznijo od 20 do 30 tisoč dinarjev, če:
— pri izvajanju gradbenih del ne bo odstranil plodne zemlje ali je ne bo hranil na primernem prostoru;
— ne bo upošteval pogojev za ravnanje s plodno zemljo, za odstranjevanje in hranjenje plodne zemlje ter izkoriščanje barjanske zemlje, določene z lokacijskim dovoljenjem in z odločbo o dovolitvi priglašenih del;
— bo plodno zemljo uporabil za druge namene, kot bo določeno;
— bo plodno zemljo prodajal ali drugače odtujil;
— za izvedene nedovoljene posege v barjanska tla ne bo opravil sanacije in zemljišče ne bo usposobil za prvotni namen.
Posameznik, ki tega ne bo spoštoval, pa bo lahko kaznovan z denarno kaznijo od 3.000 do 5.000 dinarjev.
Tako naj bi v vrhniški občini končno stopili na prste tistim malopridnežem, ki so nenadzorovano odvažali barjansko prst in jo drago prodajali.
ZDENKO MATOZ
Nekoč davno sta živela ...
Tako se začenjajo pravljice. Lahko bi tudi zapisali: Nekoč, davno je bilo v Borovnici turistično društvo. Skrbelo je za urejeno okolje, vzdrževanje stez in poti v Peklu. .. in nekega lepega dne ga ni bilo več. Prišlo je do zamenjave generacij, starejši so prenehali, mladi njihovega dela niso nadaljevali.
Lesena baraka v Peklu je strohnela, streha na mlinu se je pogreznila vase, mlinsko kolo je opešalo in se sesulo, poti in steze so se zasule, še zadnjo brv je pred nekaj leti odnesla narasla voda. Ostale so še stopnice, jeklene vrvi in oba mo-stička ob začetku soteske pa tudi na teh ni bilo več mostnic. Okoli mlina se je zaraslo grmovje, tako da ga ob bujni vegetaciji sploh ni bilo več videti. Kot zakleti grad (pravljica o Trnuljčici) ga je obraslo robidovje.
Toda Pekel je prelep, da bi sameval. Tudi v tako zapuščenega so prihajali ljudje, čeprav je bila hoja po soteski nevarna.
Tak.pga so videli tudi taki, ki jim ni vseeno, kaj se z njim dogaja. V pripravi je občinski odlok o razglasitvi Pekla za krajinski park.
Morda bi ga že sprejeli, če bi lastnikom zemljišč pravočasno razložili, da bodo svoj
Vse ljubitelje neokrnjene narave in urejenega kraja vabimo v nedeljo, 9. junija 1991 na ustanovitev TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOROVNICA. Ob 14. uri se zberemo pri stebru nekdanjega borovniškega viadukta. Po krajši predstavitvi odidemo v obnovljeni Pekel.
Za iniciativni odbor JOŽE KIRN
gozd lahko še naprej izkoriščali. Le golosekov in novih vlak ne bodo smeli delati.
M
M
Seveda bi bila ves trud in denar zmana, če za urejene poti ne bi več skrbeli. Zato je skupina, ki je uredila Pekel, predlagala, da bi v Borovnici ponovno ustanovili Turistično društvo.
Da tudi občinska oblast misli resno, je dokazala z 200.000 dinarji iz občinskega proračuna, ki jih je namenila za ureditev soseske. Skupina domačinov je poprijela za delo. V zelo kratkem času in kljub vsakemu vremenu je Pekel očiščen, obnovljene so stezice, na novo postavljene in zavarovane brvi. Na jasi pri mlinu in do tretjega slapa pa postavljene klopi, namesto robidovja raste mlada trava. Da se obiskovalci ne bi izgubili, so markirane steze na Padež, Pokojišče in Pristavo ter pot do Krimske jame.
BISTRIŠKA KRONIKA
Ljubezen
Tole sem se odločila napisati zato, ker se moja soseda 9rdo drži, češ, da se nima s kom pogovarjati, da je vse ski-sano, vase zaprto in na vogalu ne slišiš več, kdo se je s kom spentljal, čigavi otroci so slabo vzgojeni. Ničesar več ni v stilu dobrega starega vaškega obveščanja! Vsi meljemo o Srbih, o vojaškem udaru, o »prekletih" teh ali onih politikih, na sPloh se držimo, kot bi bili vsi 2 vsemi skregani, nikjer nobe-ne radoživosti. Zato se mi zdi Pfav, da pošljemo misli za kratek čas na veselejšo pašo.
Nekoč sem nekje prebrala: »Ljubezen je sila, ki gore prečka in živa bitja spreminja" in v to verjameš v trenutkih romantične vznesenosti. Če pa ^ se skozi življenje navzel jnalce varovalnega cinizma, *anko dodaš, da ta ljubezen Potem v zakonu zgubi moč; da •te more .prišiti gumba na Srajčni rokav in ne zabiti žeblja v steno.
Ampak to spoznanje tiste-^u> ki je že užil njegov sad, ne T^Jsti, drugim pa nima sirlišlš javiti; vsak bo svojeglavo se-9el Po jabolku, ga že čaka ...
Spomladi pa so take reči še Posebno zapeljive. Saj veste:
vse brsti, ptički to delajo, pa rožice tudi s pomočjo čebelic.
Ljubezen je čuden, vznemirljiv pojav, nikoli do konca pojasnjen ne v času in ne v prostoru. Tudi v Bistri ni nič drugače. Od trinajstega stoletja pa do vladavine Franca Jožefa, presvitlega nam cesarja, so v bistriškem samostanu živeli in delovali menihi. Ljudsko izročilo pravi, da je v tistih časih prva nevestina noč pripadala enemu izmed menihov. Menda naj bi menihi živo zazidali neko nuno, ki se jim ni hotela pokoriti. Cigansko princeso pa so bojda njeni rojaki še pravočasno rešili pred nasilnim prebivalcem samostana, ki so ga za kazen pribiti na vrata. Tako pravi ljudski glas, vendar pa moramo upoštevati, da ravno kuta in sutana najbolj vznemirjata ljudsko domišljijo.
Naj bo tako ali drugače, tedanji prebivalci samostana se v zgodovino niso zapisali na način, kot so se slavni Borgij-ci. Dejstvo pa je, da danes ni nobenega meniha več. Tudi za „arcnije" ne ... I "Turški vpadi so Bistri prizanesli (že takrat je bifa od rok),-zato se haremskih navad prebivalci niso množično navzeli. Pa ne, da Bistričanke ne bi bile
brhke in ljubezni vredne! Ljudje so bili bolj strogo vzgojeni, tisti pa, ki ga je kljub temu razganjalo, bi dobil priložnosti ali pa mu je zmanjkalo poguma. Tisti prešuštnik, ki je ovrgel vse predsodke, je kljub temu „to" počel, in se skrivaj skobacal skozi okno k svoji ljubi. Vsaj mislil je, da je to počel skrivaj. Toda vedno se najde budno oko, ki opreza skozi špranje vrat ali okoli vogalov za dogodki. Kakšen zdravnik — raziskovalec človeške duše bi lahko uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo o hudih posledicah, ki jih lahko zadobi človekova psi ha ob nepoteše-ni radovednosti, celo hujših, kot je morebitna pljučnica, ki jo stakneš pri takšnem „stra-žarjenju".
Take ljubezenske zgodbe so se šepetaje širile med ljudmi in povzročale različne komentarje. Kakšnega posebnega glasnega zgražanja pa grešnika nista bila deležna, če sta upoštevala nepisana pravila, da si svojih simpatij nista razkazovala v javnostj. če se delaš, da nečesa ni, pač ni! Seveda je bilo za dobro obveščene včasih skrajno boleče (sindrom carja Trajana s kozjimi ušesi), če si kakšni domišljavi babnici (ali dedcu) niso upali povedati, da jo njen za-konščtk radoživo vara. Posledice klepetavosti so namreč skrajno nepredvidljive: lahko povzročijo umor, samomor ali
pa se zakonca v strahu za skupno ognjišče združita in takega blebetača družno zmi-kastita. Iz tega razloga tudi podpisana pod ta zapis previdno molčim o konkretnih dogodkih, sicer bi utegnilo priti do ogrožanja moje lastne „in-tegritete". Sveti Peter mi namreč ne bi zbisal, če bi me kdo v temi počakal za vogalom in mi jih s krepelcem temeljito naložil. Honorar za tole pisanje pa nikakor ni tolikšen, da bi odtehtal bolečine in šive. Menim, da je to dovolj tehten vzrok, " da bodo bistriške žgečkljive zgodbe ostale zgolj ustno izročilo.
Pa tudi spodobi se ne brskati po tujih življenjih. Nikoli ne veš, kakšen je razlog za njihova dejanja. Vsak ve zase. Še Jezus je rekel: Kdor je brez greha, naj vrže kamen nanjo...
Sicer pa je pretežni del Bi-stričanov tešil svoje ljubezenske želje znotraj zakonskih ograd, ki so jih postavili družno s svojimi izvoljenkami. Pri tem je zanimivo, da je kar nekaj nevest prišlo s Štajerske. Ta tradicija se nadaljuje, saj je zadnje dekle, ki se je primožila na naš konec pred dvema letoma, tudi od tam. Pa tudi nekaj družin se je priselilo s.tistega konca,-ki; paisq jift-že „asirriilii rani" radi ozmerjali s „prekleti-mi Štajerci". Pri tem pa so pozabili, da so tudi sami priveka-li na ta svet skozi obok, čigar
lastnica je bila Štajerka. Zdaj je v Bistri toliko Štajercev ozi* roma njihovih bolj ali manj čistokrvnih potomcev, da bi zlahka organizirali svojo „Kra-jino".
Zadnje vasovanje z lestvijo pod oknom je že zgodovina. Dva nezaželena vasovalca sta dobila na glavo manjšo vsebino nočne posode. Ker sta mislila, da je pričelo deževati, sta odšla in se vrnila naslednji večer. Dekletu in materi je bilo dovolj, odšli sta po pomoč k sosedovim in so se družno odpravili kar v spalnih srajcah in spodnjicah okoli vogala. Vasovalca sta se tako prestrašila nočne straže, da sta si jadrno oprtala lestev vsak na svojem koncu in jo pobrisala v noč. V mesečini je bilo videti samo lestev, ki je poldrugi meter nad tlemi drsela v dalj. Tako je tudi ta tradicija zamrla.
V zadnjih desetletjih so „šrangali" samo dvakrat ali trikrat. Vzrok je pomanjkanje domačih nevest. Ali so že prej odšle ali pa so bile v blagoslovljenem stanju. Tako si morebitni „šrangarji" niso upali postavljati zaprek v strahu, da si ženin ne bi premislil in pustil nevesto ter svoj še nerojeni zarod na „pukelj šrapgar-jem" in vaški skupnosti'
Bila pa je tudi otožna ljubezenska zgodba. Kmečki fant iz bližnje vasi se je zaljubil v brhko Bistričanko pridnih rok, a
žal revno kot cerkvena miš. Fantu domači niso dovolili, da bi pripeljal nevesto brez dote in denarja. In v njegovem srcu je prevladala kmetija. Nobeden od njiju se ni nikoli poročil, ostalo je le hrepenenje do smrti. Kdo ve, se je fant kdaj zavedel, da je na svet prijokal gol in bos in je dobil za čas življenja vse dobrine zgolj v najem, ko pa je moral oditi, je moral vrniti vse, pustiti drugim posest in denar in slednji ga tudi ne bodo mogli nesti na oni svet? Zgodba gre v neskončnost. Se bo kdo kdaj kaj naučil iz nje?
Nadvse neusmiljen račun pa je poslala usoda mlademu dekletu, ki se je zaljubila v mladega sovaščana. Ljubila ga je, kot ljubijo mlada, nepokvarjena dekleta: vdano, brez meja in brez predsodkov. Ko je zanosila, pa je ostala v svoji bedi sama. Skrivala je nosečnost, skrivaj je tudi rodila in odložila dete v kot kleti za če-bre, kjer je umrlo. Po porodu pa se je zdravje dekletu poslabšalo, odšla je k zdravniku in ta je seveda ugotovil, kaj se je zgodilo. Svetoval je, naj se sama oglasi na žandarmeriji. Dekle pa je izbralo Ljubljanico. Žandarii so nekako izvedeli, s "kom'je d6klel ime'lb,;$roka. Oglasili scrse pri fanurfKl je bil tudi žandar), ta pa je odšel v sobo in se ustrelil...
F. C.
6
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
Cankar v živi besedi na Vrhniki
Ob 115. letnici rojstva našega rojaka Ivana Cankarja so bili v dneh od 9. do 11. maja kulturni Cankarjevi dnevi.
Zanimanje pri poslušalcih je bilo kar veliko, saj je bila mala
dvorana piva dva večera polna, tretji večer pa tudi skoraj polna velika dvorana.
Prvi večer je vse prisotne pozdravil predsednik občinske
Prvi večer je France Kvaternik občinstvu predstavil dr. Franceta Bernika in g. Borisa Kralja
Sedem pesnikov in pisateljev se je predstavilo drugi večer.
Koncert simfoničnega orkestra Vrhnika
skupščine g. France Kvaternik z besedami:
»Prihajajo časi, ko se moramo obrniti vase in poiskati svoje notranje ravnotežje, smotre našega bivanja, skratka, raziskati moramo svoje duhovne in kulturne razsežnosti. Srečo imamo, da nam je vrhniška mati, slovenska mati, rodila slovenskega velikana duha, velikana umetniške besede, našega velikega rojaka. Srečo pravim zato, ker je Ivan Cankar tako neizčrpen vir, da ga v desetletjih ne bo moč izčrpati. Njegovo spoznanje in opredelitev »Mati, Domovina, Bog« ima tako vsebino, ki je ni moči nikoli do kraja doreči, še kako prav je, da se srečamo z vsebino teh elementarnih človeških odnosov zdaj, ko se kot narod spreminjamo v nacijo, ko se podajamo na negotovo samostojno pot novega življenja v samostojni državi. Če bomo vsi Slovenci, čimprej doumeli in razčistili svoj odnos do Matere, do Domovine in Boga, toliko prej bo naše življenje lepše, predvsem pa bogatejše. Zato menim, da imamo danes še eno srečo, da sta med nami dva izvrstna tolmača tega sporočila.«
Akademik dr. France Ber-
nik je izvrsten poznavalec Cankarjevega dela. To pričajo njegove knjige o Cankarju in njegovem času, gospod Boris Kralj, dobitnik Borštnikovega prstana, pa je velik ljubitelj Cankarjeve besede in njen odličen interpret.
In prav akademik dr. France Bernik, je v tenkočutnih besedah opisal Cankarjevo življenjsko pot ter razkril še marsikatero njegovo nepoznano misel. Ob tem pa je gospod Boris Kralj v izbrani besedi predstavil nekaj njegovih črtic. Vsak od poslušalcev je tako ob sebi ali v sami dvorani občutil, daje Cankar navzoč. Oba sta prejela res zaslužen aplavz, za nepozaben Cankarjev večer.
Prav gotovo so poslušalci z istimi občutki'prišli na drugi večer, kjer naj bi slovenski književniki in pesniki spregovorili o sporočilnosti Cankarjeve besede. Večera so se udeležili Dane Zaje, Mila Kačič, Andrej Blatnik, Berta Bojetu, Milan Kleč, Marko Kravos in Katarina Marinčič. Vendar pa so bili poslušalci opeharjeni, s strani nekaterih gostov, ki niso bili na
svojem kulturnem nivoju. Čeprav so posamezniki poizkušali večer le pripeljati do konca, je ostal priokus preva-ranosti. V dokaz temu je tudi pismena kritika ene izmed poslušalk večera, katero smo prejeli v uredništvo in jo tudi objavljamo.
Zelo lepo pa je bil pripravljen tretji večer, ko so svoje sposobnosti prikazali mladi umetniki vrhniške glasbene šole. Ob zelo dobro izbranem programu ter ob polni dvorani, izvedeni koncert, je požel velik aplavz. Špela Janša, Uroš Svete, Tadej Miklič, Tadej Kenig in Blaž Pucihar so izvajali svoja nagrajena dela iz XX. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije. Simfonični orkester Vrhnika, ki ga vodi Marko Fabiani pa se je z vsem sijajem pokazal vrhniški publiki.
Dokaz je prav gotovo, da Vrhnika potrebuje kulturne prireditve. Cankarjevi kulturni dnevi, ob njegovem rojstnem dnevu, morajo ostati, saj nam odkrivajo nova spoznanja o Cankarjevem življenju in delu.
N. Č.
Gostovanje Glasbene šole Vrhnika na Nizozemskem
V lanskem šolskem letu je na Vrhniki gostoval ansambel Don Spirito iz VVeersala na Nizozemskem. Po uspešnem skupnem koncertu smo se dogovorili, da v letošnjem letu pripeljemo na gostovanje naše učence oziroma naš orkester in da skušamo ponoviti izredno uspel koncert na Vrhniki.
Na pot smo odšli 26.4. v dopoldanskem času. Lep, udoben avtobus smo popolnoma obložili s prtljago, instrumenti in drugimi stvarmi, tako da smo se že bali, da za nas ne bo ostalo prostora. Ko gost je z nami potoval tudi predsednik Izvršnega sveta občine Vrhnika gospod Vili Granda.
Po prehodu državne meje smo se spustili po cesti proti Celovcu in od tam dalje po avtocesti v Salzburg. Učencem smo želeli pokazati rojstno hišo VVolfganga Amadeusa Mozarta, enega največjih kompo-
Med prvomajskimi prazniki sem se z mladinskim orkestrom Glasbene šole Vrhnika udeležil gostovanja na Nizozemskem. Nekaj dni med temi otroci in njihovimi pedagogi mi je pokazalo svet, poln energije in ustvarjalnosti. Včasih kar pozabim, koliko energije sem premogel v najstniških letih. Zdi se mi, da je pri mladih glasbenikih ta energija zelo koristno izrabljena. Verjetno bi njihovi učitelji lahko povedali, koliko trdega dela, naporov in vztrajnosti je bilo vloženega na obeh straneh, da smo lahko ob koncu koncerta tako na Nizozemskem kot doma na Vrhniki prisluhnili ploskanju vseh, ki so s svojo prisotnostjo nagradili njihov trud. Priznam, da sem bil ponosen na ta naš mladi rod.
Ne samo glasba, tudi druge dejavnosti, kot so šport, drugo kulturno udejstvovanje, igra in še marsikaj, je tisto, kar lahko otroško energijo usmeri v nekaj koristnega, kar jim bo pustilo neizbrisen pečat za življenje.
In ta pečat je vložen trud, ki ga je treba prispevati!
Mladi so vedno revolucionarno usmerjeni, vedno jim energija uhaja iz kalupov, ki jih določajo družba in institucije. Lep primer so vztrajni dijaški protesti ob problemu zaključnega izpita, na katerih zelo homogeno zastopajo svoje interese. Čeprav se dostikrat vedejo kot „uporniki brez razloga", pa to vendar pomeni, da imamo mladino, ki ima vero sama v sebe, ki bo v zrelih letih sposobna prevzeti odgovornost! Kljub temu, da zdaj energijo zapravljajo s protesti proti instituciji, ki je verjetno ne bodo mogli premagati, bodo lahko „bojno polje" zapuščali pokončno in dvignjenih glav.
Morda moramo tudi mi narediti več, da omogočimo sprostitev te mladostne energije. Začeti želimo z najmlajšimi, zato smo v priglasitvi javnih del zapisali tudi ureditev otroških igrišč in namestitev igral. In s kakšnim namenom?
Da bo naša Vrhnika otrokom prijazna občina!
VILI GRANDA
nistov. Na žalost smo prišli prepozno, tako da smo hišo videli samo od zunaj. Je pa Salzburg lepo svetovljansko mesto in ni nam bilo žal, da smo ga obiskali. Pot smo nadaljevali na Nizozemsko in po utrujajoči nočni vožnji končno prispeli na cilj, kjer so nas pričakali gostoljubni domačini z Ri-nijem in našim prijateljem Edom ter nas razmestili v za nas pripravljene prostore.
DrugI dan našega gostovanja so nam domačini naše otroke „odtujili" in so bili gostje holandskih družin
V ponedeljek pa se je pričelo zares. Prvi koncert smo pripravili za otroke s Poljske, ki so letovali v Holandiji. Koncert je uspel, čeprav nismo igrali v popolnem miru. V torek zjutraj so imeli učenci skupno vajo z njihovim orkestrom, da bi bili čim bolje pripravljeni za večerni koncert.
Koncert je bil v Weerselu ob polni dvorani v izjemnem vzdušju. Zadnji koncert pa smo pripravili v šoli s prilagojenim programom, kjer so sodelovali ..gostujoči" dirigenti iz same šole.
Koncert je dobro uspel in vsi smo menili, da smo tako otrokom pripravili izjemen dan, za kar nam bodo še dolgo hvaležni.
V vseh dneh pa so nas gostoljubni domačini vodili še na razne oglede holadnskih znamenitosti, kot so plantaže tulipanov, muzej tulipanov, letalski muzej v vojaški bazi, pri tem so celo odprli dve letali, tako da so se otroci lahko v njih fotografirali.
Polni vtisov z željo, da se čimprej vidimo, smo se odpeljali v naročje svoje rodne domovine.
Zato bi se radi še enkrat zahvalili gostoljubnim domačinom za izjemne trenutke, za vse, kar so za nas storili, in z mislimi, da se še kdaj vidimo, saj edino tako lahko spoznamo, kako poteka šolanje v tujini, kaj je mogoče narediti s trdim delom in odrekanjem.
Ravnatelj: VIKTOR ZADNIK
Literarna družba
Sporočilnost Cankarjeva besede je bil naslov drugega večera Cankarjevih dne-vov na Vrhniki. Že sama oznaka in vabilo v Našem časopisu sta obetala na ta večer zbranim poslušalcem prijetno doživetje, ki naj bi nas v teh zmaterializiranih časih duhovno obogatilo.
Iz dvorane pa smo odšli jezni in užaljeni. Zakaj? Veselili smo se obiska priznanih umetnikov in kulturnih delavcev ter verjeli, da nam le-ti lahko posredujejo Cankarja tako, kot si zasluži. Toda že zadetek ie bil tak, da me je — in mislim tudi a poslušalce — postalo sram že samo zato, ker sem bila udeleženka prireditve, ki pa si niti slučajno ne zasluži imena „kulturna prireditev". Če pridem k nekomu v hišo in s seboj pripeljem prijatelja, je temeljna olika, da na primerno kulturen pa tudi spoštljiv način gostitelja seznanim z gostom. Gospod, ki je pripeljal nastopajoče v dvorano, menda tega ni še nik li slišal. Morda meni, da je kulturno >h medsebojno spoštovanje na-
vlaka, ki ne sodi v današnji čas in na kulturno prireditev. Toda to še ni bilo vse, zaradi česar smo bili razočarani že prvi hip. Videti je bilo, kot bi nastopajoči prišli iz Ljubljane na Vrhniko peš in pri tem obiskali prav vse gostilne in bifeje. Morda nam je ravno to hotel povedati gospod Dane Zaje, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ko je v uvodu govoril nekaj o „pešhoji" od Ljubljane do Vrhnike, pa ga nikakor nismo mogli razumeti, kaj nam je hotel povedati. (Bil je namreč močno pod vplivom alkohola, da svojih misli ni mogel oblikovati v en sam pošten stavek.)
Vseh nastopajočih le ne gre dajati v en koš. Povedati je treba, da smo malo kasneje ugotovili, da se prav vsi niso udeležili turneje „obiskcvanja gostiln". Vendar z njihovim nastopom še zdaleč nisem zadovoljna. Vsak učitelj se mora za nastop pred otroki pripraviti bolje, kot so se ti umetniki za nastop pred »vrhniškim,, občinstvom. Zakaj poudarjarri vrhniškim? Morda smo zanje drugorazredno poslu-
šalstvo, ker živimo v obrobju visokega kulturnega dogajanja. Če umetnik misli, da se mora za določen krog ljudi bolj potruditi, za druge pa je vse dobro, gotovo nima prav oziroma sploh ni umetnik, saj bi moral že zaradi sebe "dati vedno od sebe vse", kar zna in zmore. Njegovo ustvarjanje ali poustvarjanje mora biti vedno na višini.
Večer sta reševala, če se je sploh kaj rešiti dalo, dramska igralka in pesnica Mila Kačič in pesnik Marko Kravos. Verjetno pa v taki družbi res nista mogla biti posebno ustvarjalna in sta si, po videzu sodeč, želela čimprej zapustiti cirkus, ki naj bi se imenoval Sporočilnost umetnikove besede. Slišali nismo skoraj ničesar, kar naj bi kazalo na ta naslov.
Morda bo kdo rekel, da težko najdeš umetnika, ki ne bi pil, da je to njegovega usoda, da brez tega pač ne more ničesar ustvariti. Vse lepo in prav, poskušam razumeti tudi to. Toda tak človek ne more pred ljudi, ne more predstavljati Društva slovenskih pisatlejev. Lahko se napije, se zapre v sobo, ustvarja, izda svoje delo in cenili ga bomo kot umetnika. Težko pa si predstavljam, da tak človek lahko organizira in vodi delo kulturne organizacije, soodloča o materialnih sredstevih, ki jih je v zdajšnjih časih prislužil in prispeval k kulturi in umetnosti vsak od nas. Za to delo je primernejši človek, ki ni ravno vr-
hunski umetnik, ima pa nekatere druge vrline.
Še zadnja misel: Verjetno so se nastopajoči dogovorili tudi za kak honorar. Torej bi lahko rekli, da je bil ta nastop verjetno njihova delovna obveznost. Najbrž vsak od teh gospodov zase ve, kaj zmore in česa ne. Ce ve, da se ne zna kontrolirati pri pijači niti toliko, da bi lahko opravili svojo delovno obveznost, je pač ne more sprejeti. Naj dela samo tisti, ki zna in zmore.
Upam, da nisem predrzna, če napišem v imenu vseh poslušalcev literarnega večera, da si take kulture iz prestolnice kulturnega življenja in dela ne želimo več. Zadovoljni bomo tudi s prireditvijo, kjer ne bo zvenečih imen, da bo le potekala v dostojnem kulturnem ozračju in bo vsebinsko dovolj bogata. Da imamo na Vrhniki umetnike in ljudi, ki znajo organizirati prireditev, ki je mnogo dostojneje počastila Cankarjev spomin, je pokazal že naslednji večer, ko je pripravila koncert vrhniška glasbena šola. Čeprav je bila to glasbena — ne literarna — prireditev, se je Cankar prav gotovo ne bi sramoval, česar ne moremo trditi za tisto, kar se je dogajalo prejšnji večer.
M. R.
P. S.: Prispevek je opremljen z naslovom iz Cankarjevih spisov (ur.)
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
7
DEJAVNOST DU BOROVNICA
Vedra pozna leta
Obljuba dela dolg. Seznanimo se, kakšne aktivnosti in delo čaka člane DU Borovnica v letu 1991.
• Za člane DU so najbolj privlačni izleti po naši domovini Sloveniji in tujini. Do izida Našega časopisa smo organizirali že dva izleta, načrtujemo pa jih še sedem.
Obiskali bomo Gorenjsko in si ogledali Prešernovo rojstno hišo ter Planino nad Golico.
Predvidena sta izleta na Pli-tvice in Grossglockner. Zanimiva bosta izleta v Podčetrtek — Atomske toplice ter v Izolo, kjer je dom upokojencev. Zad-
nji izlet v tem letu bo vodil na Dolenjsko na martinovanje.
Kot vidite, bo izletov precej manj kot lani. Razlog je preprost: tudi upokojenci močno čutimo gospodarsko in politično krizo v državi ter delimo usodo z delavci. Da pa ne bi samo jadikovali — življenje teče dalje, je kratko, bridko, včasih veselo in tudi polno presenečenj.
• Načrtujemo tudi nekaj izletov s kolesi ali peš po bližnji okolici: do Vrhnike, Podpe-či, Jezera, na Pokojišče in v Rakitno. Na Jezeru pri Podpeči bomo poklepetali s člani DU Podpeč — Preserje. Na Vrhni-
ki pa se bomo srečali s člani DU Vrhnika, s katerimi že več let prijetno sodelujemo.
• Maja smo v OŠ Borovnica priredili zabavo.
• V avgustu bomo pripravili „dan upokojencev". Tedaj se bomo srečali vsi člani DU v Mavčevi dolini. Poskrbljeno bo za pesem, smeh, okrepčilo in ples. Tudi presenečenj ne bo manjkalo.
• V decembru bomo obdarili in obiskali najstarejše krajane in bolne člane našega društva.
• Naš slogan je „S pesmijo in veselih src premagajmo sivino starostnih dni". Zaradi tega se naši vrli pevci, ki ste jih spoznali in slišali na prireditvi Prizma optimizma, sestajajo v klubski pisarni ter prepevajo in prijetno klepetajo. Pridružite se jim.
• Da pa se ne bi samo zabavali in peli, načrtujemo tudi gradnjo nove drvarnice, ki bo namenjena kot večnamenski prostor. Naložba bo velika, denarja pa malo. Pa smo rekli:
„Kar bo, pa bo." V slogi je moč, poskusimo.
Opisal sem le okvirne dejavnosti društva. Vse, kar vas zanima, pa boste izvedeli v naši pisarni pri prizadevnih organi-zratorjih rekreativne, izletniške in razvedrilne dejavnosti; to sta Milena VOLK in Tončka MEJAČ.
Ob tem bi veljalo omeniti, da v naši pisarni uradujemo vsak torek od 9. do 11. ure, kjer ste vedno dobrodošli.
Predsednik DU: SREČKO MIHEVC
LOVIŠČE NA LJUBLJANSKEM VRHU
Divjad brez rezervata?
Gojitveno lovišče Ljubljanski vrh, ki ga upravlja Lovska zveza Slovenije, je pred desetletji ustanovil republiški izvršni svet, takrat še socialistične Slovenije, z namenom, da bi gojili srnjad. Lovišče je bilo namenjeno „funkcionarske-mu" lovu, zadnja leta pa predvsem tujim lovcem, ki so na Ljubljanski vrh hodili in še hodijo streljat jelene.
Že več kot leto dni skušajo lovske družine iz vrhniške, cerkniške in logaške občine pridobiti nazaj lovišče Ljubljanski vrh. Svojo zahtevo opravičujejo s tem, da se je povečalo število članov, v vrhniški občini pa še s tem, da se lovišča lovskih družin krčijo zaradi avtoceste in vojske. Vrhniški lovci so tudi prepričani, da nastaja zaradi industrijske proizvodnje jelenjadi na Ljubljanskem vrhu velika škoda v gozdu in na polju, saj so jeleni pregnali srnjad iz gozda. Tako zdaj srne povzročajo škodo na poljih, ker živijo v gozdnem obrobju.
Medtem ko so zbori cerkniške in logaške skupščine podprli zahtevo lovskih družin po vrnitvi lovišč, pa so vrhniški poslanci to zahtevo umaknili z dnevnega reda aprilskega zasedanja občinske skupščine. To so utemeljili z obrazložitvijo, da bi morali v razpravi o vrnitvi lovišč lovskim družinam sodelovati tudi gozdarji in kmetje.
Prizadete lovske družine zahtevajo, naj se ukine gojitveno lovišče Ljubljanski vrh, s katerim upravlja Lovska zveza Slovenije. Lovišča in premoženje naj bi izročili v upravljanje lovskim družinam Begunje, Borovnica, Logatec in Vrhnika po katastrskih in občinskih mejah. Tako naj bi lovske družine povečale svoje gospodarjenje na novih loviščih v skladu z zahtevami kmetov in gozdarjev.
Lovske družine svojo zahte-
vo utemeljujejo s tem, da so gozdarji ugotovili, da je stalež divjadi na tem področju izrazito neprimeren in da je prav na tem področju škoda, ko jo povzroča divjad, najizrazitejša in iz gospodarskega vidika neopravičljiva. Tudi kmetje se množično pritožujejo nad škodo, ki jim jo povzroča divjad. Lovske družine so društva in posamezniki od lovišča ne morejo imeti materialnih koristi. Trdijo tudi, da so vsa lovišča lovskih družin tudi gojitvena lovišča. Lovske družine so sicer včlanjene v Lovsko zvezo Slovenije, vendar menijo, da ta s svojim upravnim aparatom dominira nad gojitvenim lovi-
ščem, prizadete lovske družine pa nimajo nikakršnega vpliva. Lovsko gojitveni in gospodarski načrti, ki jih lovske družine izpolnjujejo, so usklajeni s kmetijstvom in gozdarstvom v občini.
Lovske družine tudi menijo, da to lovišče ni potrebno za raziskovalne in študijske namene, ker je to mogoče opravljati tudi v loviščih lovskih družin. Takih bogatih rezervatov pa je v Sloveniji že dovolj. Vrhniški lovci so prepričani, da bi z lovišči bolj kakovostno upravljali in predvsem — brezplačno.
ZDENKO MATOZ
Sedma salamiada pri Kranjcu Spored kina
Začelo se je leta 1985, ko je Lenaršič, vodja Triglavcev, v nekoliko "veseli družbi predlagal, da bi organizirali poskuš-njo in ocenitev domačih salam vrhniških in okoliških izdelovalcev. Že prvo leto je bilo precejšnje zanimanje, saj je komisija dobila v ocenitev kar 20 salam. Da bi bila ocenitev čim bolj stvarna, so ustanovili dve komisiji s štirimi člani — strokovna, ki so jo sestavljali mesarji, in potrošniška, sestavljena iz naključno izbranih prisot-
nih ljubiteljev domačih salam. Kot vsaka stvar, ki se dogaja prvič, je bilo tudi ocenjevanje bolj počasno, saj je bilo treba oceniti zunanji videz, notranjost, barvo, sestavo, vonj ter seveda okus, ki je navsezadnje najpomembnejši. Prvo ocenjevanje je trajalo do polnoči. Vsa merila so ostala do letošnje sedme salamiade enaka, le administrativni na čin se je spremenil, tako da je točkovanje mnogo hitreje zaključeno in saj se je od prvih 20
udeležencev tekmovanja število povečalo kar na prek 50.
Spremenilo pa se je tudi vodstvo salamiade, ki je sedaj poverjeno Jožetu Leskovcu s Stare ceste, ki je zelo prizadeven pri organiziranju, posebno pa pri zbiranju nagrad za vsako ocenjeno salamo. Vrednost nagrade ustreza višini ocenitve, ponavadi pa je tudi zadnja nagrada vredna toliko kot ocenjena zadnja salama, ki je še vedno odlična in bi jo bil vesel marsikateri sladokusec. Letos je bila najbolje ocenjena salama, katere iastnik je bil Branko Kavčič iz Drenovega griča, kar pa ni nikogar presenetilo, če vemo, da je mojster svojega dela. Želimo mu, da bi še naprej delal tako okusne salame in z njimi pritegnil čimeč turistov na Vrhniko.
Vsi navzoči so bili deležni salamarskih specialitet. Tinka je morala s svojim osebjem kar pridno nositi pijačo gostom, da so za vsakim vzorcem malo poplaknili. Proti jutru, ko ni imel nobeden več okusa, smo se razšli. Drugo leto pa zopet na veselo snidenje drugo soboto v aprilu.
■ -   .   .    i . S. K.
6. 6. četrtek ob 20.00
BELI LOVEC - ČRNO SRCE - ameriški
stereo
8. 6. sobota ob 18.00
WHITE HUNTER - BLACK HEART.
Režija: Clint EASTWOOD. V gl. vi.: C. EastwoorJ, Jeff FAHEY, George DZUN-DZA, Marisa BERENSON
9. 6. nedelja ob 18.00 LJUBIMEC - ameriški stereo ob 20.30
LOVERBOY -Režija: Joan Micklin SILVER. V gl. vl.: Patrick DEMPSEY, Kate JACKSON, Carrie FISHER, Barbara CRRERA, Kirstie ALLEY 13. 6. četrtek ob 20.00 ODPADNIKI - ameriški stereo
15. 6. sobota ob 18.00 RENEGADES. Režija J ickSHOLDt R.
V gl. vl.: Kiefer SUTHERLAND, LouDia-mond PHILLIPS. Jami GERTZ
16. 6. nedelja ob 1f*.00 ob 20.30
LAMBADA - ameriški stereo Režija: Greydon CLARK, KAOMAT», KID CREOLE AND THE COCONUTS. EXPOSE, Joyce KENNEDY, Jose FELICIANO
20. 6: četrtek ob 20.00
MALI NIKITA ■■- ameriški stereo
22. 6. sobota ob 18.00
LITTLE NIKITA -Režija: Richard BENJAMIN. V gl. vl.: Sidney POITIER, River PHOENIX, Richard JENKINS, Caroline KAVA
23. 6. nedelja ob 18.00 PRIGANJALO DUHOV - ameriški stereo
ob 20.30
HIGH SPIRITS. - Režija: Neil JORDAN.
V gl. vl.: Peter OTOOLE, Steve GUT-TENBERG, Daryl HANNAH, Beverly D'ANGELO, Jennifer TILLY
27. 6. četrtek ob 20.00
KRI NI VODA - ameriški
29. 6. sobota ob 18.00
TRUE BLOOD - Režija: Frank KERR
V gl. vl.: Jeffrey FAHEY, Sherilyn FENN, Chad LOWE
Brane Kavčič z veseljem prikazuj® svoja izdelka, ki sta zasedla prvo in tretje mesto.
ZA DELNO SOFINANCIRANJE TELEFONSKE CENTRALE
Prejeli ste pogodbo
V preteklem tednu smo vsem naročnikom, ki jih imamo evidentirane poslali pogodbe za delno sofinanciranje telefonske centrale za razširitev telefonije ha Vrhniki.
Za dodatno informiranje vam posredujemo še nekatera pojasnila.
Prva naloga, ki jo je potrebno rešiti, če hočemo izboljšati »telefonijo« v občini, je postavitev nove telefonske centrale (I. faza). Naslednji korak je izgradnja telefonskega omrežja (II. faza) in na koncu je neposreden priključek na telefonsko omrežje (III. faza).
Do konca meseca septembra 1991 bo končana prva faza, izgotovljena bo telefonska digitalna centrala za VATC Vrhnika. Do konca leta 1991 bo centrala zmontirana, istočasno pa bodo že potekala dela na izdelavi omrežja (II. faza). Priključevanje naročnikov na telefonsko omrežje je predvideno deloma konec tega leta, deloma pa v začetku naslednjega leta (III. faza).
S pogodbami, ki ste jih prejeli, sokreditirate nakup centrale in sicer v višini 500 DEM dinarske protivrednosti po srednjem deviznem tečaju in si s tem zagotovite tudi sodelovanje v drugi in tretji fazi. V tej fazi nam je uspelo preko kredita SKB znižati vaš delež sokreditiranja.
Pogoji za kreditiranje izgradnje telefonskega omrežja še niso dogovorjeni, ker projekti še niso gotovi in niso znane predračunske vrednosti. V dogovoru s PTT podjetjem Ljubljana in Stanovanjsko-komunalno banko pa bomo poskušali zagotoviti čimboljše pogoje. Vsi, ki ste člani Stanovanjske zadruge Vrhnika, pa boste deležni še dodatnih ugodnosti, o čemer ste že bili obveščeni preko njihovega dopisa.
S tem bomo ustrezno rešili interes vseh naročnikov s področja telefonske centrale Vrhnika, še v tem srednjeročnem obdobju pa bomo nadaljevali z aktivnostmi na področju Bevk, Loga in Dragomerja, ki so priključeni na telefonsko centralo na Brezovici pri Ljubljani, in področja Borovnice. Za vsa mejna področja v občini Vrhnika, ki delno spadajo pod okrožja sosednjih telefonskih central, pa poskušamo v dogovoru s PTT podjetjem Ljubljana doseči, da bi se izpolnili načrti, ki so zapisani v srednjeročnem planu.
Na našem seznamu je približno 2000 naročnikov. Seznam je deloma narejen po seznamu, ki nam ga je posredovala PTT Ljubljana in iz prijav zbranih preko posameznih krajevnih skupnosti ter vaših posamičnih prijav na občini Vrhnika.
Seznama PTT Ljubljana nismo preverjali, tako se bo oz. se je pripetilo, da ste prejeli pogodbe tudi Vi, ki telefon že imate. Prosimo, da pogodbo zavržete!!
Nekateri ste morda prejeli dve pogodbi, predvsem zato, ker gre za poenotenje dvojnih seznamov, saj ste se lahko prijavili na krajevni skupnosti ali ste oddali prijavo osebno, morda pa se je prijavil tudi vaš partner. Tudi v tem primeru odvečno pogodbo zavržite, če ste seveda zainteresirani samo za en telefonski priključek.
Vse, ki ste se preselili iz drugega kraja na Vrhniko, pa ste tam že imeli telefonski priključek, obveščamo, da vam obveznosti iz pogodbe za sofinanciranje telefonske centrale ni potrebno izpolniti. Seveda pa morate imeti dokazilo, da ste že bili priključeni na telefonsko omrežje.
Vsi, ki pogodbe niste prejeli, pa ste se prijavili ali se še želite prijaviti kot telefonski novi naročnik, vas prosimo, da to storite čimprej.
V primeru, da so v pogodbi napake pri naslovu, vas prosimo, da nam to sporočite. *
V dopisu, ki ste ga prejeli s pogodbo je napačno zapisano, da se z gotovinskim plačilom izognete poštnini, poudarjamo, da ne gre za poštnino pač pa provizijo.
Pri akciji pošiljanja pogodb je posebej sodelovala tudi PTT, ki je vse pogodbe dostavila prejemnikom brezplačno, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Akcija se torej nadaljuje in prepričani smo, da jo bomo zaključili v vsestransko zadovoljstvo občanov Vrhnike.
Gradbeni odbor za izvedbo telefonije na Vrhniki P. S. Evidenca naročnikov za telefonske priključke bo služila PTT Ljubljana za nadaljnje dogovarjanje.
Slovesnost na Drči
Občinski odbor borčevske organizacije je pripravil krajšo slovesnost ob spomeniku padlim na Drči nad Vrhniko. Spomnil se jih je predsednik borčevske organizacije Franc Passetta s krajšim nagovorom, potem so k spomeniku položili venec in se poklonili spominu z minuto molka. (S.S.)
8
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
Počistimo tudi po skritih kotih
V juniju se Sloveniji obeta velik dogodek: 26. junij je dan, ko naj bi se osamsvojili, dan kasneje se zberejo Slovenci na prvem ustanovnem zasedanju
SVETOVI SLOVENSKI KONGRES
Svetovnega slovenskega kongresa. Pridejo Slovenci iz sveta, zamejstva in Slovenije in se srečajo kot narodno občestvo.
Okrog 150 delegatov bo ustanovilo vsenarodno organizacijo, ki si bo prizadevala za ohranitev in razcvet slovenstva. To naj bo naddržavna in nads-trankarska ustanova.
Glavno mesto Ljubljana se že mrzlično pripravlja na dan, ko bo bela in praznična pozdravila svoje ljudi. Rojake bo sprejela odprtega srca in čisto drugače kot doslej - kot svoje.
Vrhnika se tudi pripravlja. Na slikah vam kažemo, kaj vse je treba še postaviti, da ljudje, ki jih bo noga tiste dni zanesla na Vrhniko, ne bodo videli vse naše nesnage in ropotije.
Dva meseca potem bo kongres svetovnih oblikovalcev. Tudi za tega se moramo pripraviti. Le kaj si bodo ti ljudje mislili, če bodo videli vse tisto, kar leži razmetano po dvoriščih.
Vodnjak pred Mantovo se še vedno boji zmrzali;
S slikami ne mislimo užaliti nikogar, ampak samo opozoriti na še precej bledo zavest nas samih, občanov in odgovornih, da napravimo Vrhniko lepo in jo tako ponudimo turistom in nenazadnje tudi EVROPI.
Turista že na začetku Vrhnike pozdravijo Cankarjeve klade - odnosno električni drogovi;
Ostanek premogovega pepela pa zavzema kar nekaj parkirnega prostora, ki ga imamo na Vrhniki preveč.
Nekdanje vojaško skladišče, sedaj pa skladišče pohištva, pa kar razpada in razpada, del gradbenega materiala pa neusmiljeno čaka mojstra;
Zbiralci starin in starega železa so prilično zavzeli nekdanje Tomšičevo dvorišče;
Lep vrt z lepo senco lipovca pri nekdanji gostilni »LOVEC«, marsikaterega Vrhničana spominja na dobro gostinsko ponudbo. Kaj pa je sedaj!
Za nekdanjim sokolskim domom si je parkirni prostor poiskal star austin in nekaj odpadnega materiala;
Čistili smo Borovniščico
V soboto, nedeljo in torek, torej 13., 14. in 16. aprila smo člani Ribiške družine Vrhnika, stanujoči v KS Borovnica opravili očiščevalno akcijo bregov in korita Borovniščice od železniškega nasipa v vasi Dražica pa vse do Rota na Bregu.
Opremljeni z različnimi čistilnimi pripomočki in veselo razpoloženi smo se v skupinah podali k reki z njenimi pritoki. Veselje nas je kaj hitro minilo, ko smo na bregovih in v vodi opazili delo človeške ne-spameti in neodgovornega ravnanja ter uničevanja narave. V vodi in na bregovih je bilo vse polno različne navlake od polivinila, vrečk, trakov, tetra-paka, delov koles, avtomobilskih delov ter vej dreves, posekanih tik ob vodi.
Vse tri dni smo se s težavo prebijali naprej po Borovnišči-ci do Rota na Bregu. Spotoma smo v gornjem delu toka reke našli še govejo in svinjsko Kožo ter kožo divjega prašiča. Verjetno KOTEKS ne odkupuje kož ali pa lastniki zanje dobijo premalo, pa se jih znebijo tako, da jih odvržejo v reko.
Tudi za bivalnimi bloki v Borovnici so potegnili iz vode pisano paleto predmetov, ki so jih tamkajšnji stanovalci nesebično darovali „posiljeni" reki.
Za tovarno LIKO in pri bivši klavnici smo morali krepko stisniti nosove. Spraševali smo se, le kaj tako smrdi? Hitro smo ugoovili, da se po kanalih, ki so speljani iz naselij Borov-
nice, izliva v reko belkasto-siva brozga osladnega vonja, ki pridno onesnažuje vodo in odlaga fekalije v nekoč tako čisto reko.
Oh, kako smo se razveselili, ko smo videli zadaj za Ellesom, kako vrli komunalci gradijo kanalizacijo. Upajmo, da bodo v doglednem času delo tudi uspešno končali.
V treh dneh smo spravili na kup velik zalogaj navlake in tako ekipi s KS Borovnica povzročili težave pri dodatnem odvozu odpadkov na deponijo na Vrhniko.
Kot nestrokovnjaki smo ugotovili, da za stanovanjskimi bloki, kjer so postavljeni kontejnerji za smeti, ni betonskega boksa, ki bi preprečeval raztresanje odpadkov v reko. Prav bi bilo, da bi si vse skupaj ogledala komunalni in vo-dogradbeni inšpektor in ukrepala po svoji pristojnosti.
Še bi lahko našteval, kaj vse smo doživeli ob in v vodi, pa naj končam z ugotovitvijo, da zaradi brezbrižnosti in malomarnosti ljudi Borovniščica počasi, a vztrajno umira. Rešimo jo lahko le z zavestjo, da jo potrebujemo, saj brez vode ni življenja.
V akciji za čistejše okolje smo sodelovali ribiči: Janko, Andrej-Andro, Peter-Pero, Avguštin-Gustl, Srečo, Franc, Igor. Primož-Šrauf, Marjan, Miro in Franc-Fonze.
Član RD Vrhnika: SREČKO MIHEVC
Spoštovani krajani Podlipe
Pred marsikaterem bloku so še vidni ostanki dobre ali slabe kurilne sezone. Razkosana peč čaka pobiralca starega železa.
Obiskovalci Bistre, si že pod avtocesto lahko nagledajo razne eksponate;
Rojstvo otroka je za vsako hišo blagoslov in veselje. Tudi mi smo se svojih potomcev veselili in upali, da bodo lepi, zdravi in zadovoljni. Narava se je poigrala z našimi željami in rodili so se nam prizadeti otroci. Le mi, starši, vemo, kakšen pekel se nam je odprl in obenem brezmejno upanje, ali bo najin otrok shodil, ali bo spregovoril, ali, ali, ali. Najranejše otroštvo je bilo drugačno od otroštva drugih otrok. Neprestane bolezni, bolnišnice, zdravniški pregledi in obenem veliko veselja ob najmanjšem napredku v razvoju. Prenekate-ra solza je stekla po naših licih, toda otroci so zrastli in treba je bilo misliti na šolo.
Odprla se nam je možnost, da vozimo otroke v Podlipo, odpadla je skrb, da se bomo mo-
rali ločiti od njih in jih dati v rejo ali v dom za duševno prizadete. In zopet skrb, le kako bodo sprejeli naše otroke ljudje? Ta skrb pa je bila brez osnove. Majhna vas je naše otroke sprejela za svoje.
Povabilo na zrelo češnjo ali nasmeh, ko se otroci sprehajajo, lepa beseda in naši otroci so srečni.
Obisk sv. Miklavža in par-keljnov, lepo darilo, topla beseda pa je največji dokaz ljubezni do drugačnih otrok, ki pa se ravno tako veselijo in hrepenijo kot zdravi otroci.
Za vso ljubezen in dobro voljo se vam starši najiskrene-je zahvaljujemo.
Za starše otrok v podlipski šoli MILENA KRŽIČ
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
9
Šolo na Drenovem griču bodo preselili v Dom krajanov
Javna radijska oddaja v Borovnici
V pisarni DU Borovnica Pri--ma optimizma se je porodila ideja o nastopu v javni radijski oddaji Prizma optimizma v Borovnici. Rečeno, storejno.
Vajeti je vzela v roke naša neumorna organizatorka Tončka MEJAČ. Sledili so pogovori z radijci in sestava programa.
Člani upokojenskega društva in drugi krajani, ki so bili vključeni v program, pa so pridno vadili. Tehnična ekipa je pripravljala vse potrebno za postavitev odra.
Napočil je petek, 12. aprila. Bili smo, kot se temu reče, „na žerjavici". Zastavljala so se vprašanja: „Ali bo prireditev uspela?" Kaj pa obisk? Stiskali smo pesti. Čim bolj se je bližal pričetek, vse polnejši je bil
večnamenski prostor v šoli.
Ljudje so množično prihajali, dvorana se je napolnila. Začelo se je.
V programu so se dopolnjevali radijci in naši domači nastopajoči, ki so bili enakovredni s poklicnimi člani razvedrilnega programa.
Na koncu je sledilo gromko, spontano ploskanje vsem nastopajočim, kar je bil dokaz, da so bili obiskovalci zadovoljni.
Se dolgo ne bomo pozabili ženskega okteta, naših deklet častitljive starosti, kako ubrano so zapele. Pa humorista Cirila KAVČA, pa borovniškega kvarteta in ne nazadnje mešanega pevskega zbora DU.
Tudi radijci so s svojim kakovostnim delom in izbranim
Hodil si, romar
Hodil si, romar, po solzni dolini, z dušo otroško tja v svet hrepenel -sreči, ki se je smehljala v daljini, sreči veselo naproti si šel.
Ko si od doma odhajal, stopila je za teboj materina bolest — skozi življenje ti verno sledila, nikdar ločila od tvojih se cest.
V srcu ohranil si sveto podobo čisto kot lilij brezmadežni cvet.
V blato teptati in s svojo gnusobo ni ti je mogel umazati svet.
Da, farizeji, pismarji so vstali, skrili ostudna telesa v brokat — lica zakrinkali — zaničevali tebe, ki šel si pravice iskat.
Hlapca Jerneja si srečal na poti, ki kakor ti, si iskal je pravic, kot so iskali jih tisoči stoti, žuljavih rok in nagubanih lic.
Strt, razočaran ob uri bolestni vedel naprej nisi kod in ne kam — tiho si sedel na kamen obcestni, bil ves utrujen in sam, čisto sam ...
„Kje si, o mati?" takrat je vzdrhtelo tvoje izmučeno, bolno srce.
V njeno naročje si je zaželelo, da bi odkrilo ji svoje gorje.
Mati svetnica je in mučenica — ti si ji v srcu postavil oltar. Ljubljena Vrhnika, Sveta Trojica tvoji mladosti najlepši je dar!
Aleš iz Razora je živel resnično — on ni podoba, rojena iz sanj. Hvala ti stotisočkrat, da pravično sam si se drznil pokazati nanj!
Hvala ti, da si pokazal na rane, ki jih še nihče nikdar ni odstrl — da si odkrival krivice neznane, sodil jih ostro in se jim uprl.
Hodil si, romar, po solzni dolini, njeno grenkobo v dno srca zajel. Dušo razgalil si v vsej veličini, v delih nesmrtnih jo nam razodel.
programom poželi nemalo ploskanja.
Na koncu smo pripravili skromno zakusko in se poslovili od radijcev, ki so zadovoljni odhajali novim prireditvam naproti.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem našim nastopajočim, delavcem osnovne šole Borovnica za vse usluge, ki so nam jih nesebično nudili, in tehnični ekipi, ki je pripravila tako lep oder.
Na nedavni okrogli mizi o podružnični osnovni šoli na Drenovem griču so se predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti in občinskega izvršnega sveta dokončno sporazumeli in odločili za rešitev, ki so jo predlagali krajani. Ti so menili, da namesto nujno potrebne adaptacije prostorov stare ljudske šole učence raje preselijo v nove učilnice, ki jih bodo uredili v stavbi za zdaj še ne dokončno obnovljenega in povečanega Doma krajanov.
Zamisel o selitvi šole ni nova, krajani pa so jo zagovarjali
DOM KRAJANOV NA DRENOVEM GRIČU — Z denarjem, ki ga bodo dobili s prodajo stare šole, bodo dokončali obnovitvena dela in zgoraj uredili učilnice.
Čeprav vem, da me bodo grajali, vseeno tvegam in se v imenu vseh gledalcev in v lastnem imenu zahvaljučem naši Tončki MEJAČ, ki je z mnogo truda in nesebičnim delom odločilno pripomogla, da je prireditev lepo uspela.
V Borovnici si še želimo takih prireditev. Upajmo, da ta ni bila zadnja.
Za DU: SREČKO MIHEVC
in podkrepili z različnimi argumenti, od katerih je po njihovem mnenju najbolj tehten prav varnost šolarjev. Ti morajo zdaj dvakrat na dan prečkati enega od doslej najnevarnejših odsekov magistralne ceste, na katerem se je doslej pripetilo že več prometnih nesreč, nekaj tudi s smrtnim izidom. Nova lokacija pa je v središču Drenovega griča in v neposredni bližini športnih igrišč. Poleg tega naj bi bili, vsaj po ocenah nekaterih, stroški ureditve učilnic in dokončanja del na Domu krajanov približno tolikšni, kot bi stala obnova notranjosti stare šole, ki je komajda še primerna za pouk in sedanjim šolskim standardom že zdavnaj ne ustreza več.
Kot načrtujejo, bodo ves potreben denar dobili s prodajo stavbe stare šole, na katero je vezan tudi začetek vseh gradbenih del. Kot je povedal Andrej Kos, član izvršnega sveta vrhniške občine, ki je investitor projekta, so v tem trenutku še realne možnosti, če seveda ne bodo imeli večjih težav pri prodaji, da s poukom v novih prostorih začnejo že v začetku prihodnjega šolskega leta. Dodal je še, da bo omenjeni projekt velika pridobitev za kraj, saj bodo tako rešili še problem gasilskega doma, ki je v stavbi Doma krajanov, s pro-
dajo stare šole pa morda pridobili tudi novo dejavnost.
Povedal je tudi, da ne bi bilo niti smotrno niti pametno, če bi podružnično šolo preprosto ukinili in 42 otrok, ki se v dveh oddelkih nižje stopnje zdaj šola v svojem kraju, premestili v matično OŠ Log Dragomer. Pedagogi namreč priporočajo, naj otroci prva šolska leta obiskujejo pouk v kraju bivanja. Pri tem jih podpirajo starši, ki bi svoje šolarje v nasprotnem primeru spet „imeli na cesti", ker bi se v šolo vozili z avtobusom. Poleg tega te podružnice ne smejo izgubiti tudi zato, ker na občinskem izvršnem svetu že razmišljajo o spremembi šolskih okolišev. Tako bi del „vozačev" preusmerili v šolo Log-Dragomer, ki ni polno zasedena, in tako razbremenili prenapolnjeno vrhniško šolo.
V vsakem primeru bodo morali izvršniki z izvedbo projekta na Drenovem griču zelo pohiteti, kajti starši so na zboru krajanov menda že zagrozili, da septembra letos svojih otrok ne bodo več vodili v šolo čez cesto. In v šali so še dodali, da jih ni strah le nevarnega prometa, ampak se povsem upravičeno boje, da kateri izmed otrok ne bi izginil v grozljivih luknjah vrhniške ma-gistralke.
MOJCA ŠAJN
V podlipski dolini se je razcvetelo kulturno delo
Pred časom je bil v Podlipi povečan in pieurejen večnamenski dom in od tedaj se je delo na kulturno-umetniške področju na široko razmah lo.
Poleg najbolj aktivne igralske družine — ki je trenutno menda edina v občini — se oživljajo in razvijajo tudi druge dejavnosti.
Podlipski amaterski igralci so naštudirali komedijo Ljubezen v Podhrastu že lansko pomlad ter na domačem odru izvedli krstno in premiersko uprizoritev, ki je bila zelo dobro obiskana. Jeseni in pozimi so z njo gostovali po bližnji in daljni okolici, za zaključek sezone pa so se spet predstavili na domačem odru. Vseh nastopov je bilo skoraj dvajset, kar je za amatersko skupino kar dostojno število. Igro je re-žiral Tone Malavašič iz Smrečja, ki za svoje požrtovalno delo zasluži vso pohvalo in priznanje. Občinstvo je igro lepo sprejelo.
Poleg igre so člani KUD pripravili še več drugih prireditev. Tako so ob prazniku pod-lipskih ODSELJENCEV pripravili po načrtih Igorja Pirma-na zanimivo razstavo knjig ter domače in umetne obrti, ki je še živa v Podlipi in njeni okolici. Posebno so izstopala dela, ki jih je pripravila Jelka Fortu-na. Ob otvoritvi je bil tudi pester kulturni program.
Decembra je bilo v dvorani večnamenskega doma miklav-ževanje, ki je lepo uspelo. Tako so se lahko najmlajši pogovorili z Miklavžem, ki jim je pripravil lepa darila.
Marca letos pa so mladi igralci in plesalci pod vodstvom Janeza Cankarja pripravili svojim mamicam in vsem, ki so popolnoma napolnili dvorano, lepo in pestro prireditev. Ob tem se je pokazalo, da se igralski družini ni treba bati za naraščaj. Predstavili so se s plesi in humorističnimi ske-či. Nekaj pesmi je zapel tudi mešani zbor.
Poleg igralske sekcije redno deluje tudi knjižnica, ki ima na svojih policah že nekaj tisoč knjig, ki so bile v glavnem podarjene. Knjige si bralci redno izposojajo. Veseli smo, da ljudje radi berejo in tako knji-nica res rabi svojemu namenu. Knjižnico je organiziral in odprl Igor Pirman.
Člani KUD so pod vodstvom svojega marljivega predsednika Mira Železnika uredili in nabavili tudi marsikaj novega. Tako so v zadnjem času opremili maskersko sobo, da jo bodo lahko res uporabljali v ta namen. ZKO Vrhnika jim je dala ojačevalec in zvočnika, za kar so iskreno hvaležni. Poleg tega so kupili še dvojni kasetofon, slušalke, dva reflektorja za 1000W...
Da nova velika dvorana ter oder in vse naprave res rabijo svojemu namenu, pričajo tudi številna gostovanja igralskih skupin in pevskih zborov iz sosednjih krajev.
Seznanimo se še z njihovimi načrti za naslednjo sezono.
Že v soboto, 18. maja, je v Podlipi   nastopila vrhniška
godba in pevska zbora iz Logatca in Cerknice. Po koncertu je bila veselica, na kateri je igral ansambel Čuki.
Tudi letos bodo pripravili svojim rojakom, ki jih je življenjska pot zanesla na Vrhniko in sirom po domovini ali celo prek meja, lep in pester kulturni program, pogostitev in še marsikaj drugega, da se bodo zbrani odseljenci ob obisku domače vasi lepo in prijetno počutili.
Jeseni namerava pričeti z rednimi vajami mešani zbor, ki ga bodo dopolnili z novimi glasovi.
Tudi Miklavža nameravajo letos spet povabiti na obisk, saj je bil lani zelo lepo sprejet.
Jeseni bodo naštudirali novo, izvirno komedijo, ki bo doživela svojo krstno izvedbo na podlipsko-smreškem odru. Režiser ima besedilo že v svojih rokah, tako da bo do začetka sezone lahko pripravil vse potrebno: izbral igralce, razdelil vloge in si zamislil postavitev ter izvedbo. Do takrat bi radi uredili ogrevanje.
Za pripravo igre — preden jo je mogoče predstaviti občinstvu — je veliko dela: potrebnih je kakšnih petintrideset vaj po dve uri in to po rednem delu in v večernem času; izdelati je treba tudi sceno, prirediti razsvetljavo in še veliko drugega.
Toda vsi: od predsednika, režiserja, igralcev, scenarista itn. jemljejo svoje delo resno in z navdušenjem. Zato vemo, da tudi uspeh ne bo izostal.
Le upamo in želimo lahko, da ta kulturno-amaterski polet ne bo upadel! Hvaležni smo vsem, ki amatersko — zastonj —- in iz čistega veselja vztrajno in nesebično delajo za dvig kulturnega življenja v domačem kraju, za razvedrilo sova-ščanov, pa naj bo to v igralski družini, knjižnici ali kjerkoli!
Naj jim bo navdušen aplavz, ki so ga in ga še bodo doživljali na prireditvah, v skromno plačilo, zahvalo in predvsem — v spodbudo!
IVAN MALAVAŠIČ
10
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
NEKAJ UTRINKOV S POTI MLADIH KMETOV
Kako daleč je Evropa
Kot smo že objavili v prejšnji številki, vas danes, dragi bralci Našega časopisa, na kratko popeljemo po poti naše ekskurzije po Bavarski. Omenili smo že, da je bila strokovna ekskurzija zaključek našega zimskega izobraževanja, ki je potekalo v mesecu januarju, februarju in marcu.
Na pot smo se odpravili v ponedeljek, 12. aprila ob 3.30 uri zjutraj. Pred nami je bila dolga, naporna, vendar zelo slikovita pot do glavnega mesta pokrajine Allgäu, ki leži na tromeji Nemčije, Italije in Švice. Mesto Kempten je poleg ostalega središče kmetijskih ustanov in šol omenjene pokrajine.
menu se nam je zdela pot po slikoviti Dravski dolini še lepša. Ves čas smo se rahlo vzpenjali, vozili smo se mimo manjših vasi, kjer ljudje živijo predvsem od turizma, pa je vendar zemlja skrbno in lepo obdelana.
LIENZ je prvo večje mesto na tem delu poti. V letih 1280—1500 doživi mesto razcvet in je glavno mesto Tirolske, danes pa je predvsem zimsko športni center. Pot nadaljujemo še proti zahodu do avstrijsko-italijanske meje po še posebno lepem delu Dravske doline s kraji THAL, MIT-TEVVALD, STRASSEN!
Po Italiji se peljemo mimo, mesta BRUNZCK, ter nato po
HMitjiiuiHtir : uuitiiitti »mtiMM«M«
Slovensko-avstrijsko mejo smo prevozili čez Korenski prelaz še ponoči. Mimo Beljaka smo nadaljevali pot do Spittala, ter nato krenili proti zahodu, po Dravski dolini do kraja JAKSEZBURG. Tu se dolina Drave še bolj zoži. Na obronkih in nižjih vzpetinah je veliko utrdb in gradov.
Pot do Kemptna
Čas je bil za prvi počitek; tudi sir in kranjske klobase, kar nam je za popotnico podarila Kmetijska zadruga Vrhnika, so se nam prilegli. Po jutranji malici in ob lepem sončnem vre-
avtocesti čez prehod Brenner zopet v Avstrijo mimo glavnega mesta Tirolske INNS-BRUCKA. Na prelazu Brenner smo se še drugič ustavili, vendar le kratek čas, saj je bila pred nami še dovolj dolga pot do KEMPTNA, kjer so nas pričakovali ob 3. uri popoldne. Čeprav smo se na avstrijsko-nemški meji zadržali več kot uro, smo vseeno s polurno zamudo prispeli v Kempten.
Tu so nas čakali prijazni gostitelji in sicer strokovnjaki tamkajšnjega kmetijskega inštituta. Na tem inštitutu je pred dvema letoma bila na podiplomskem študiju danes že magistra Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete v Ljublja-
V hlevu na kmetiji Pihel smo s posebno pozornostjo opazoval! njihovo kravo rekorderko, ki je dala v 305 dneh preko 11.000 kg mleka.
V bližini mesta Kempten (središče področja Allgäu) smo obiskali kmetijo Selmeller, ki ima v novem hlevu 45 krav molznic rjave pasme.
ni. Seveda je bila Marija z nami v avtobusu.
Naj na tem mestu poudarim tudi njeno zaslugo, da je do naše ekskurzije sploh prišlo in da je bila za vse udeležence po strokovni plati tako uspešna in koristna.
Avtobus je sledil avtomobilu naših gostiteljev; vozili smo se po rahlo gričevnati pokrajini (Grünwald), ki je bila vsa zelena od bujno rastoče spomladanske trave.
Kmetija Karla Schännehlerja
Ustavili smo se na kmetiji KARLA SCHÄNNEHLERJA. Hlev se je prilegal hiši, vsa gospodarska poslopja so postavljena v črko L, kar je značilno za kmetijo na Bavarskem. Področje Allgäu leži na nadmorski višini 600 do 800 m. Tu kmetje redijo krave rjave pasme. Krmo za govedo pridelujejo na travnikih in pašnikih, njiv ne poznajo. Zita (ječmen, koruza) in beljakovinsko krmo za dokrmljevanje kmetje dokupijo, sicer pa doma pridelajo seno in travno si-lažo, Oboje odlične kvalitete.
Na tem območju dosegajo kmetje v svetovnem merilu odlične proizvodne rezultate pri prireji mlaka pri rjavi pasmi.
Na kmetiji Karla - SCM/~ MNEHLER-ja, ki smo jo ob; .ali re 'ijo 45 krav in 18 plemenskih telic. Povprečna letna proizvodnja mleka po kravi je 6500 do 7000 kg ml ka s 4,2 % mlečne masti in 3,6 % mlečnih beljakovin. Ima 9 elitnih krav za načrtno osemenjevanje. Plemenske telice vzreje za obnovo lastne črede, ostak proda na sejmih, ki jih k- o območje 38 v letu. T< stj;. .c organizirajo njihove reji-: ez\ -ze, ki tudi sicer imajo pri az\ -ju in uspehih govedoreja na tem območju pomembno vlogo. Krave na tej kmetiji krmijo s travno silažo, senom ali ota-vo, pivskimi tropinami, briketi-rano posušeno travo ter dokupljeno močno krmo za krave, ki imajo več kot za kg mleka na dan. Travo silirajo v stolpnih silosih, seno dosu-šujejo na sušilnicah s toplim zrakom. Na večini travnikov imajo 5-kratno letno rabo. Čez vse leto krave pasejo, saj imajo vse površine v enem kosu in ob hlevu, ki je sicer na novo preurejen, tako da ima prosto rejo krav z izmolziščem. Gospodar na kmetiji je mlad, poročen. Pri delu na domači kmetiji mu pomagata oče in mati, žena pa mu pomaga pri delu na njihovi kmetiji. Torej Karel gospodari in dela na dveh kmetjah hkrati.
Po dveurnem ogledu, smo morali pot nadaljevati proti Münchnu, do kraja Grub, ki je bil naš končni cilj.
Ob pivu kadrovska vprašanja
Čeprav smo zamudili skoraj eno uro, večerje le nismo zamudili. Po večerji nas je šofer z avtobusom razvozil na kraje, kjer smo imeli prenočišča. Spali smo namreč na treh mestih, vendar povsod so bili fantje in nekaj deklet, ki so bile tudi z nami, več kot zadovoljni.
Ko smo se razmestili po sobah, smo v manjših skupinah ob pivu urejali vtise prvega dne potovanja, za nameček pa smo izbirali novega slovenskega kmetijskega ministra, saj so ob tistem času prvaki Kmečke zveze odstavljali dr.
Z nami je bil na ekskurziji tudi g. Kržič Marjan, direktor Kmetijske zadruge Vrhnika, ki se je gostiteljem zahvalil za gostoljubje tako, da jim je podaril kos našega vrhniškega ementalca.
Osterca. Lahko si mislite, da nam ob dobrem bavarskem pivu ni bilo pretežko.
Drugi dan je bil cel namenjen ogledom. Ob 9. uri so nas sprejeli na kmetijskem inštitutu v Grubu. Bivanje, sprejem in ogled inštituta je za nas organizirala Špela Raznožnik, ki v Grubu dela doktorat. Vezi med Bavarskim inštitutom in Biotehniško fakulteto so že več let trdne in sodelovanje uspešno, tako da kar se znanja tiče, vsaj po govedorejski plati, za nas Slovence Evropa ni tako zelo daleč. Gospodična Špela je poskrbela, da smo drugi dan bivanja zares veliko koristnega videli. Oc' H*vete ure zjutraj pa do veče,,. tekla beseda samo o kmetiji i, saj je bil vedno z nami nekdo iz inštituta (bilo jih je 5), vsi rami strokovnjaki, ki so velik vedeli in z veseljem odgovarjali na naša vprašanja. Lahko re-" . i i, da je bila naša skupina, kai : tiče discipline in zanikanja za vsemogoče zelo
trna; to so opazili celo naši
"iški gostitelji.
K j vse imajo
Na samem inštitutu smo si ogledali:
— več vrst molznih naprav, njihove prednosti in slabosti;
— gradbene materiale, večino gradenj kmetijskih objektov, hlevsko opremo, izolacijo in zračenje hlevov, gradnjo silosov in drugo. Na tem oddelku smo se tudi izdatno založili z vsemi vrstami prospektov in
— poskuse na živih živalih v 6 poskusnih hlevih (pitanje, konzumacijska sposobnost).
Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali na ogled kmetije. Premalo je prostora, da bi opisal več kot dveurno bivanje na tej prelepi kmetiji. Le nekaj najosnovnejših podatkov o kmetiji PICHEL ter nekaj značilnosti bavarske govedoreje nasploh naj navedem: -- povprečna bavarska čista kmetija ima 25 glav, moška teleta odprodajajo, ženska.pa vzrejajo za obnovo lastne črede in prodajo,
— v zadnjih 25 letih se je šte vilo kmetij zmanjšalo za polovico,
— v nekaj naslednjih letih računajo na zmanjšanje števila kmetij še za nadaljnjih 30 %,
— imajo tudi pleme z nasledstvom,
— 30 % kmetij je z 30 kravami in več,
— kmetija PICHEL, ki smo jo obiskali, ni bila povprečna, ampak večja z 156 glavami goveje živine,
— obdelujejo 62 ha, od tega 22 ha gozda, 37 ha travnikov, 7 ha koruze za silažo,
— imajo 58 krav lisaste pasme,
— leta 1978 so kmetijo — poslopja preuredili,
— travo silirajo v stolpne silose (750 ,3),
— koruzo v koritasti silos (250 m3),
—- poleg tega imajo še brike-te posušene trave (60 ton),
— krave pasejo podnevi in ponoči, v hlev pridejo le na molžo,
— na kmetiji delata mož in žena ter dva vajenca (moški in ženska), čez celo leto, ker nosi kmetija mojstrski naziv in se na njej šolajo bodoči kmetje,
— kmetija dosega izvrstne proizvodnje rezultate v prireji mleka, krava rekorderka je dala v eni laktaciji (305 dni) prek 11.000 kg mleka.
Ementalec za spomin
Za zaključek nas je gospa povabila k pogrnjeni mizi pred vhodom v hišo. Mi smo se skromno oddolžili s kosom našega ementalca ter spominkom iz kristalnega stekla, ki je bil 'izdelan prav za to priložnost, ter tudi z igranjem na „frajtonarico" s čimer sta se izkazala oba Koširjeva.
Pozno popoldne smo obiskali še eno kmetijo, ki pa je bila usmerjena v prirejo mesa.
Po večerji smo se vsi dobro razpoloženi odpeljali v bližnjo gostilno, kjer je prenočevala ena skupina naših fantov. Zapeli smo in zaigrali in preživeli dve prijetni urici vsi udeleženci ekskurzije v pravem slovenskem vzdušju.
Tretji dan smo se za 3 ure ustavili v Munchnu za najnujnejše nakupe ter nadaljevali pot proti domu, kamor smo vsi srečno prispeli ob 10. uri zvečer.
Če smo se v naslovu vprašali, kako daleč je Evropa, potem lahko odgovorimo, da je za nas udeležence ekskurzije za kak milimeter bliže.
Na koncu naj se še javno zahvalim kmečki zvezi — LS — podružnici Vrhnika, ki je z denarnim prispevkom to našo ekskurzijo podprla.
JANEZ DRAŠLER
TUDI NA VRHNIKI
ladinske delavnice
Naloga Centra za socialno delo, ki je organizacija posebnega družbenega pomena, je med drugim tudi strokovno pomagati otrokom in odraščajočim s težavami. Ker pa so na vrhniškem Centru svoje delo z mladimi želeli razširiti in sodelovati z mladostniki tudi pri uravnavanju vsakodnevnih zadreg, težav in težavic, s katerimi se srečujejo in spopadajo v obdobju odraščanja, so se vključili v projekt Mladinske delavnice, ki pod vodstvom Sekcije za preventivno delo društva psihologov Slovenije v Ljubljani uspešno poteka že dobro leto dni.
Program Mladinskih delavnic je zamišljen kot temeljna preventivna psihološka akcija, ki je s ciljem, da preraste v svojevrsten način varovanja duševnega zdravja, namenjen predvsem odraščajočim. Uresničujejo ga s pomočjo prostovoljcev — voditeljev, ki na sestankih mentorske skupine skupaj analizirajo opravljeno in se pripravljajo na prihodnje delo, ki ga predvideva program. Delo prostovoljcev s skupino ne pomeni zahteve, da Člani menjajo svojo lastno sliko, vizijo sveta ali svoj način življenja, prav tako pa njihovo delo ne zajema psihoterapevtskih elementov.
Predmet zanimanja skupine je vedno problem kot takšen in ne kot osebna težava posameznika. Približajo se mu vedno v ozračju sproščenosti in igre, brez težnje do ustvajanja enotnih skupinskih norm ali rešitve, s katero bi se istovetili vsi člani. Temeljna metoda dela z majhno skupino je „delavni-ca". To je določen sklop socialnih iger, nedokončanih zgodb, dramskih situacij, vodenih fantazij in delno usmerjenih razgovorov. Njen kon-
tekst spodbuja člane skupine k čustveni in intelektualni udeležbi in jim hkrati omogoča, da doživijo zabavno in koristno izkušnjo. Zasnovana je tako, da člane privede v situacijo samostojnega odkrivanja, obenem pa se izogiba dokončnim odgovorom. Polna je vprašanj in vzpodbud za iskanje lastnih ugotovitev.
Z Mladinskimi delavnicami so na Vrhniki prvič pričeli med letošnjimi zimskimi počitnicami in z manjšo skupino otrok tudi uresničili del programa. Ker so bili udeleženci navdušeni in so želeli nadaljevati, so na Centru s pomočjo šolske svetovalne službe razširili skupino, ki se je začela redno sestajati. Na eni od delavnic, ki jih pripravijo vsak petek, od 13. do 15. ure v sejni sobi Centra za socialno delo, smo jih obiskali tudi mi. Nalašč, da vsaj malo požgečkamo vašo radovednost, vam ne bomo zaupali prav vsega, s čimer smo se zabavali. Izdamo lahko le, da se dvanajst dekle in fantov, učencev sedmih in osmih razredov, ter socialna delavka Lučka Kenk, ki s pomočjo pripravnice Maje Ravbar vodi delavnice, ob petkih neizmerno zabavajo. In seveda tudi, da se veselijo vseh, ki bi se jim radi pridružili: pridnih in manj pridnih; klepetavih in molčečih; takih, ki jih razganja in tudi tistih, ki jih ne; odličnjakov In cvekar-jev ... Skratka, pridete lahko, če vas nihče ne sili. Kajti to ni šola, da bi za izostanek dobili neopravičeno uro. Če pa vam morda ne pustijo priti vaši starši, jih ni treba za ušesa. Zavrtijo naj telefonsko številko vrhniškega Centra za socialno delo 751-047 ali 752-902, kjer jim bodo povedali vse, kar jih zanima.
M. S.
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
11
ČRNA KRONIKA
1. 4. Za zdaj še neznani storilec je vlomil v vikend na Dolu. Kot kaže, si je le ogledal teren, kajti odnesel ni ničesar, le vhodna vrata je poškodoval.
Posredovali so Pod bazenom, kjer je eden od razgretih gostov poskušal fizično obračunati z lastnikom. Napisali so predlog sodniku.
2. 4. Ob 0.50 uri so na PM pripeljali občana, ki je vozil osebni avto pod vplivom alkohola. Ko so ga pred tem ustavili in mu glede na njegovo klavrno stanje prepovedali nadaljnjo vožnjo, opozorila namreč ni jemal preveč resno. Seznanili so ga s pravico do odvetnika, ki pa jo je odklonil, nakar so ga odpeljali v prostore za meditacijo.
3.4. Ob 18. uri sta se na javnem kraju verbalno spopadli dve občanki. In ker so se ženske očitno emancipirale tudi na tem področju, sta vse izrečeno podkrepili še s pestmi, zaradi česar je ena Amazonka obiskala tudi zdravnika. Sodnik za prekrške se bo seznanil z obema.
Družinski prepir so reševali ob 20. uri, ko se je v Borovnici oče spravil nad lastnega sina. Zakaj je to storil, bo zaupal sodniku.
Voznika, ki je na parkirnem prostoru oplazil drugo vozilo in potem odpeljal, so izsledili in ustrezno ukrepali.
5.4. Na pomoč je klicala občanka, ki se je prestrašila moževe grožnje, da jo bo pretepel. Gospodu soprogu so svetovali, naj vse skupaj prespi, svoje pa mu bo v kratkem povedal tudi sodnik.
6. 4. Ob 19.50 so spet hiteli na pomoč pri dvoboju zakoncev. Tokrat je šlo zares, saj se je z maligani podprt ata že lotil svoje boljše polovice. Ko ga bo sodnik olajšal za nekaj „rund špricarjev", se bo še kako kesal.
7.4. Že ob 7. uri zjutraj so jih obvestili, da na cesti proti Staremu malnu leži na streho obrnjen avtomobil. Voznika so popisali.
Ob 14. uri se je na Betajnovi zaradi neprimerne hitrosti pripetila prometna nesreča, ki se je na srečo končala brez hujših posledic. Ob tej priložnosti naj povemo, da se je v zadnjem času že več stanovalcev Betajnove pritožilo zaradi hitre in objestne vožnje nekaterih, še posebej ob koncu tedna. Ker je v tej ulici veliko otrok in tudi sprehajalcev, velja opozoriti na skrajno previdnost in vožnjo v skladu s predpisano omejitvijo hitrosti na 40 km na uro.
Ob 22.10 je na Lukovici zagorel kozolec. Ogenj je uničil ostrešje in seno, pri čemer je nastalo za 100.000 dinarjev škode. Domnevajo, da je požar nastal zaradi samovžiga.
8. 4. Tudi na Pakem pri Borovnici je zagorelo na kozolcu. Zakaj je nastal požar, ki se je očitno razširil s traktorske prikolice, še niso ugotovili, škode pa je za sto tisoč dinarjev.
9.4. Nesreča, ki se je zgodila, ko so trije fanti s kolesi vred padli po cesti, bi se kaj lahko končala s tragičnimi posledicami. Tokrat jo je na srečo še najbolj skupilo kolo, čez katerega je zapeljal traktor. Da pa se podobne nezgode ne bi dogajale, opozarjamo starše, naj svojih malih kolesarjev ne pustijo na cesto brez nadzorstva oziroma jih naučijo osnov pravilne in varne vožnje!
11.4. Ob 0.44 uri so sporočili, da je v stanovanjsko hišo na Opekarski ulici vlomil neznanec. Policijska patrulja je na kraju dogodka prijela njim že zelo dobro poznanega V. Z., ki se je v hišo splazil skozi pritlično okno, ki ga je razbil s kamnom. Predmete, ki si jih je nabral med obiskom, so mu zasegli in napisali kazensko ovadbo.
12.4. Občan, ki je v Borovni-
ci navijal jakost svoje glasbene opreme prek vseh meja, ki jo še lahko prenesejo normalna ušesa, je šel svojim sosedom tako na živce, da so na pomoč poklicali gospode v modrem.
Ker med postopkom ni hotel izdati svojih osebnih podatkov, so to uredili po svoje, in ga naznanili.
13. 4. Ob 3. uri zjutraj so na PM pripeljali 39 državljanov Šri-lanke in jih po opravljenem postopku dostavili njihovi ambasadi, proti njihovemu prevozniku pa napisali ovadbo za poskus pomoči ilegalnega prehoda čez državno mejo.
Ob 22. uri so se pretepali v Gradišču. Zoper heroja, ki se je spravil nad ženo in 14-mesečno hčerko, so napisali predlog sodniku. Upravičeno si lahko želimo, da bo moral vsak globoko seči v žep, če že drugega ne.
14. 4. Ob 2. uri se je na Lukovici vnel kozolec. Domnevajo, da je šlo za samovžig.
Posredovali so v Borovnici, kjer je mlajša občanka, sicer duševna bolnica, grozila domačim, da jih bo pobila. Opozorili so jo.
Ob 16.10 so jih klicali na športno igrišče, kjer je bila nogometna tekma med domačini in ekipo iz Dekanov. Tam so se gostje, ki se z odločitvami sodnikov niso najbolj strinjali, domačinom oddolžili tako, da so blatne „kopačke" metali ob zid. V kratkem se bodo zato spoznali še s sodniki druge vrste, ki jim bodo namesto rdečega kartona dali položnice.
15. 4. Na avtocesti so pres-tregli skupino sumljivih občanov, za katere se je kasneje izkazalo, da so plenili pO po-stonjskih pisarnah. Predali so jih tamkajšnjim kolegom.
Zajeli so skupino triindvajsetih Šrilančanov. Vozil jih je S. S., ki je vztrajno trdil, da jih je le popeljal na izlet. Ker pa so mu dokazali, da bi ekskurzijo nedvomno popestrili z ilegalnim prehodom državne meje, so ..turističnega vodnika" ovadili.
16.4. Neznani občani so kurili pred vrhniškim vrtcem in odnesli bronasto glavo Antonije Kucler. Kip narodne heroji-ne so že dobili, storilcem, ki so jim že na sledi, pa bodo stopili na prste.
Ob 17. url se je na Stari Vrhniki vnelo suho listje in zaradi vetra se je ogenj hitro širil. Požar so lokalizirali gasilci. Proti malomarnemu občanu, ki ni bil dovolj previden, bodo primerno ukrepali, ne bo pa odveč tudi ponovno opozoriti na previdnost pri kurjenju odpadkov.
18. 4. je že ponoči pričelo močno snežiti, zato so na avtocesti izločali tovornjake.
Na Bregu je ob 6.20 voznik avtobusa zadel v drevo, ki ga je snežna ujma podrla na cesto. Ker je tahograf v avtobusu pokazal prevelio hitrost, so šoferja prijavili sodniku.
Ob 11.35 je promet proti Primorski spet stekel. Ker pa je več občanov medtem sporočilo, da so med izločenimi tovornjaki tudi taki, na katerih so natovorjene živali, so poskrbeli, da so ti lahko odpeljali najprej.
19. 4. Ob 6.55 je z magistralne .ceste proti Logatcu zaradi poledice „zletel" osebni avto. Hip za tem se je na istem mestu to zgodilo še enemu vozniku, ki je pri tem trčil v že ponesrečenega. Zoper oba so napisali predlog sodniku.
Ob 16. uri so posredovali v Borovnici. Kršitelj, ki je psihiatrični bolnik, vožnji z rešilcem ni zaupal, ampak se je raje odločil za prijatelje v modrem, ki so ga zapeljali do ustrezne zdravstvene ustanove.
Zvečer so prijavili krajo škotskega ovčarja na Logu. Proti ljubitelju štirinožcev, pri
katerem so našli pogrešanega psa, bodo primerno ukrepali.
20.4. V Sinji gorici so posredovali ob 16. uri, ko je nadelan in hudo ljubosumen mož svojo ženo „prevzgajal" s pomočjo pesti. Kmalu bodo vzgajali tudi njega — pri sodniku.
22.4. V času od 18. do 22.4. so neznanci iz prometnega oddelka Tehniškega muzeja v Bistri odnesli dele motorjev. Za ljubitelji oldtimerjev še poizvedujejo.
Prijavili so, da je neznani storilec na Logu posekal 16 dreves igralcev in 62 dreves listavcev, skupaj približno 60 m3 lesa. Za povzročiteljem
gozdne tatvine še poizvedujejo.
Ob 12.20 je anonimni občan sporočil, da v Ljubljanici na Verdu neznanec pere svojega jeklenega konjička. Ko ga je miličnik prišel opozorit na kršitev, ga je le ta poslal v ... recimo temu raje ženski spolni organ. Onesnaževanje okolja in tudi slovenskega jezika bo drago plačal.
23. 4. VlorriiFca, ki je ob 0.25 vlomil v stanovanjsko hišo na Dolu, so prestrašili domači. Pobegnil je skozi okno kurilnice in ga še iščejo.
Ob 6. uri zjutraj je neznanec vlomil v hišo na Bregu. Medtem ko so stanovalci spali, je odnesel črno žensko torbo z dokumenti in 2.000 dinarji. Niso ga še našli.
Obrtnik, ki je prišel prijavit goljufijo, je povedal, da je nekemu možaku posodil kombi in mu dal nekaj denarja, s katerim naj bi mu kupil nekaj materiala. Ker niti človeka niti robe že štirinajst dni ni bilo od nikoder, so napisali ovadbo.
Ob 15.30 so posredovali v Zaplani, kjer naj bi občan izsiljeval denar. Na kraju dogodka so ugotovili, da imata z omenjeno žensko neporavnane račune. Ob prisotnosti organov sta se o dolgovih pogovorila nekoliko bolj kulturno-
Občan iz Verda je prijavil, da mu je sosed posekal dve jablani. Zoper preveč zavzetega gozdarja bodo ustrezno ukrepali.
Ob 17.30 so prijel j M. V. in A. M., ki sta s seboj vozila dva državljana Turčije. Oba sta glede prevoza tujcev čez mejo že povratnika in ker od nedovoljene in donosne obrti tudi ne plačujeta davkov, so ju ovadili.
24. 4. Vlomilca, ki je tega dne iz stanovanja na Ljubljanski ulici odnesel 6.500 din, 500' DEM, 3200 Ats, 10.000 Lit ter nekaj čekov, še vedno iščejo.
Ob 14.50 je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Poti na Košace in odnesel za približno 70.000 din zlatnine. Iščejo ga.
Voznik mercedesa, ki je ob
19.30 v Bistri oplazil katrco, je po nesreči pobegnil. Kmalu so ga našli v lokalu Alo, Alo, kjer je krivdo tudi priznal. Za prekrške bo odgovarjal.
25.4. Možakarja, ki ga je patrulja zasačila pri vožnji „pod gasom" in poleg tega ugotovila, da so ga le nekaj pred tem ustavili že kolegi s prometne in mu tudi prepovedali nadaljnjo vijuganje, so odpeljali na počitek na Povšetovo. Tam je lahko premišljeval, zakaj ni poslušal že prvega nasveta. Pri tem mu je delal družbo Vrhni-čan, ki so ga dobili le slabe pol ure kasneje, ko se je ves vesel vračal iz Logatca.
Ob 12. uri so se oglasili na Verdu, kjer so se prepirali o urejenosti vrta. Pomirili so jih in jim sveovali zasebno tožbo.
Ob 13.45 je neznanec vlomil v stanovanje na Poštni ulici in odnesel 1.000 DEM. Iščejo ga še.
27. 4. Na pomoč so hiteli v Dragomer, kjer je močnejši spol razbijal inventar, šibkejši pa pred udarci pobegnil. Obvestili so sodnika.
Ob 17.50 je občan pod vplivom alkohola pretepel prijateljico, pri kateri občasno prebiva. Se pred prihodom varuhov zakona se je pomiril, pri sodniku pa se bo vseeno oglasil.
29.4. Ob 0.45 je na Krpanovi cesti zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila zapeljal v živo mejo in še nekaj časa vozil po njej. POri tem je napravil za približno 6.500 din škode in še k sodniku bo moral.
Krizni časi ne prizanašajo nikomur, najmanj pa neposrednim delavcem, ki so neprestano na nakovalu življenja. Pobesnele vodilne strukture si režejo najboljše kose naše skupne (nekdanje) pogače. Sedaj, ko so ostali brez kontrole, počenjajo, kar se jim zljubi. Okoli sebe zbirajo sebi lojalne kadre, mnogi pa tudi take, s katerimi so povezani pri nečednih poslih.
Poglejte, npr. direktorje SCT: vsi Imajo OD 30.000 do 50.000 din, delavci pa 3.000 din in manj, opravljajo pa težka dela na prepihu, v snegu in dežju ne glede na temperaturo (prikazano v Tedniku, kjer je novinarka Maja Nosan pogumno razkrivala dejstva). Žalostno in sramotno hkrati! Nekdo bo moral nekaj storiti In zaustaviti take in njim podobne. Socialdemokrati zahtevamo tudi socialno pravičnost in zanjo si bomo neusmiljeno prizadevali, kaj več za to pa bo morala storiti slovenska vlada, s katero smo predvsem na tem področju nezadovoljni tudi mi. Popolnoma jasno nam je, da nismo vsi enaki (enako pridni, sposobni in izobraženi), toda take razlike v plačah so nedopustne. Trpijo predvsem delavci, ki so najmanj oziroma nič krivi za zdajšnje katastrofalno stanje v podjetjih, sokrivci pa si dvigujejo plače in se obnašajo, kot da so tovarne (že?) njihove.
Kljub sokrivdi za zdajšnje kritič-
Ob 2.40 so ustavili vozilo, v katerem je bilo 15 državljanov Šrilanke. Vozil jih je S. D., ki je pri ustavljanju pobegnil, a so ga ujeli že dobri dve uri kasneje in ga ovadili.
Ob 4.55 so vlomili v diskont Sodček. Storilce so prepodili domači in so zaenkrat še neznani.
Le nekaj za tem so imeli nepovabljen obisk v trgovini Me-ga. Po vsej verjetnosti isti storilci tudi tu niso imeli časa, da bi kaj odnesli.
Ob 16.50 je občan vlomil v hišo na Robovi in odnesel nekaj oblačil in videorekorder. Izsledili so ga in ovadili.
Na pomoč so klicali z Ljub-
Slovenije
Plin kot energetski vir postaja pomemben v slovenski energetski bilanci. Na eni strani to potrjuje stalna širitev plinovodnega omrežja, na drugi pa že sklenjena po-
godba z novim dobaviteljem zemeljskega plina za Slovenijo.
Kot je znano, so v tem času v zaključni fazi dela na magistralnem in regionalnem plinovodu v dolžini 106 kilometrov za Posavje in Dolenjsko pa tudi pripadajoče mestne mreže, kar opravlja IMP, Inženiring r. o. Po podatkih Petrola delovne organizacije Zemeljski plin predstavlja plin približno tretjino porabljene energije v Sloveniji.
Doslej je bil glavni vir oskrbe zemeljski plin iz Sovjetske zveze. Letos jeseni, predvidoma v septembru, pa bomo dobili prve kubične metre plina iz Alžirije. Skratka, z
no stanje pa so še uživalci privilegijev (za neodgovornost). Tudi ši-rokosrčnost do privilegijev je pomagala do zdajšnje katastrofe. Razumljivo je, da s svojim pisa: njem drezamo v „sršenje gnezdo", saj je dobro znano, kdo so uživalci privilegijev, kakšne funkcije opravljajo in kako jih opravljajo. Priviligiranci uživajo še poseben privilegij: za svoje delo namreč ne odgovarjajo niti za svojo moralo,; kar je posledica nečesa, kar mi imenujemo legalna korupcija. Zakaj?
Za večino privilegijev obstoje veljavni predpisi — zakoni, ki dovoljujejo (!) privilegije. Vsi ti zakoni veljajo že vrsto let in se spreminjajo le toliko, kolikor spremembe koristijo uživalcem, kljub parolam, da moramo VSI nositi posledice krize. Ali jih? Kot vse ljudi tudi nas zanima, kdaj bomo res vsi deležni tega, ne pa samo nižji sloji, kljub pripravljenosti za delo in pridnim rokam? In prav ti nekateri, ki so za-vozili socialistično gospodarstvo, bodo očitno postali miljarderji s stečaji in neučinkovito privatizacijo. Za to pa niso krivi socialdemokrati! Slovenski socialdemokrati so dobili na volitvah samo 7 % glasov. Ljudje so si izbrali take strukture, ki naj bi jim vladale. Delavsko usmerjenih modelov privatizacije pa socialdemokrati z 7 % glasovi ne morejo uveljaviti.
Ijanske ulice, kjer naj bi se tepli in pri tem uporabljali tudi nože. Hladnega orožja sicer ni bilo, pijana pretepača pa so kljub temu naznanili sodniku.
30. 4. Kresovanje na Trojici bi kot vsako leto minilo v prijetnem in veselem vzdušju, če ne bi vmes prišlo do neprijetnega incidenta, ki pa ga tokrat niso zakrivili prisotni. Najbrž lahko trdimo, da je bila povod za streljanje (na srečo le v zrak) napeta politična situacija, zaradi katere so nekateri izgubili živce. In ker-družbe, ki je bila v tem primeru največji krivec, ne morejo preganjati, so se zadovoljili s prijateljskim prepričevanjem.
M. Š.
začetkom dobave plina iz Alžirije bo oskrba slovenskega trga s plinom zanesljiva. Predstavniki DO Zemeljski plin pa poudarjajo, da je bila zanesljiva že doslej. V primeru oskrbe z zemeljskim plinom iz Sovjetske zveze namreč ni nobene bojazni, da bi glede na nestabilne politične razmere prekinili dobavo, saj so vse pogodbe sklenjene s sovjetskimi dobavitelji komercialne pogodbe in ne temeljijo na meddržavnih pogodbah. DO Zemeljski plin je distributer plina predvsem za industrijo, zato skrbi predvsem za naložbe v tovrstno infrastrukturo. Približno 70 odstotkov vrednosti naložb v plinovodno omrežje financira podjetje iz lastnih virov — ustvarjene akumulacije, preostalo tretjino pa prispevajo veliki porabniki plina — industrija. Tako je v Sloveniji zgrajenih približno tisoč kilometrov plinovodov, do začetka jeseni pa bo zgrajenih še dodatnih 106 kilometrov že omenjenega plinovoda za Posavje in Dolenjsko. Tako se bo prihodnje leto poraba plina v Sloveniji povečala za 159 milijonov kubičnih metrov, do leta 2000 pa še za dodatnih 150 milijonov.
Ob tako razvejani plinski mreži v Sloveniji se zastavlja vprašanje, kakšen je delež plina v široki porabi — gospodinjstvih. Po dostopnih podatkih je plin kot energtski vir v gospodinjstvih udeležen le s 3 do 4 odstotki. To je v primerjavi z razvitim svetom skorajda zanemarljiv odstotek kot tudi pri deležu same porabe plina pri nas. V ponazoritev navedimo, da je npr. v Veliki Britaniji plin kot glavni energetski vir udeležen v 54 odstotkih gospodinjstev. O razlogih za takšno stanje in prednostih plina kot energetskega vira v gospodinjstva pa v naslednjem prispevku.
J. VOTEK
PA ŠE POJASNILO DR. TONETU KRAŠOVCU!
Občinski socialdemokrati svojega boja za delavstvo nimamo za spodrsljaj. Na to smo ponosni! Kot vidite, razen nas nihče ne povzdigne glasu, ko gre za delavce oziroma za nižji sloj ljudi, med katerimi so mnogi že reveži. K „hon-da commercu" se ne bomo več vračali, verjetno pa ste opazili, da večina delavcev že pešači, ker si s svojo plačo še kolesa ne morejo kupiti. Pojdite med ljudi, prisluhnite jim, jih malo povprašajte in dobili boste podobno sliko, kot jo kažejo članki. Socialne razlike so in bodo in tudi morajo biti, toda nikakor ne take kot so sedaj, ko si večina vodilnih deli in povečuje plače brez rezultatov za podjetje. Ko bodo (če bodo) imeli delavci take plače, da bodo lahko normalno živeli in jim bo ostalo še nekaj drobiža, takrat menimo, da so vodilni, s svojo sposobnostjo nekaj naredili in šele takrat se bomo strinjali, da imajo visoke plače, tudi zelo visoke, odvisno od rezultatov poslovanja. Odločno pa smo proti zaprtim kuvertam. Če je vse pošteno, potem zaslužka ni treba skrivati. Kar je tajno, je za nas sumljivo!
Slovensko vlado kritiziramo tudi mi, tudi zaradi obremenitve gospodarstva. Hkrati pa opozarjamo, da to obremenitev spet občutijo predvsem nižji sloji prebivalstva. Vaša primerjava, kot ste nas primerjali z Miloševičem, je ponesrečena. Kljub nedvomnim velikim razlikam med vami in nami pa po vašem pisanju sklepamo, da smo do neke meje na „isti valovni dolžini". Članek g. Tita Turnška smo uporabili, ker se nam je zdel zelo primeren, vašega pa žal nismo zasledili.
Lep pozdrav!
Predsedstvo Občinske socialdemokratske stranke
Kdo je obglavil spomenik ?
Večkrat pišemo o objestnostih, ki jih počenjajo neznanci po Vrhniki. Vse meje dobrega okusa pa je gotovo preseglo dejanje, ko so izpred vrtca Antonije Kucler odtrgali doprsni kip. Po skoraj enomesečnem poizvedovanju miličnikov so kip našli zakopan v kupu gramoza in peska le nekaj metrov stran od podstavka. Po dogovoru med upravo vrtca in občinsko borčevsko organizacijo, ki ima še en odlitek doprsnega kipa, bodo spomenik spet postavili nazaj. Verjamemo, da ne gre za dejanja s političnim ozadjem, ampak le za objestnost in sproščanje energije, ki jo je mogoče koristno uporabiti tudi kje drugje. (S.S.)
SOCIALDEMOKRATI OPOZARJAJO
Neenak boj za preživetje
Energetska bilanca
12
MAJ 1991
VULKANIZERSTVO
JERNEJ JERŠINOVIČ
• trgovina • avtooptika • servis
Voljčeva 11 hl.Vid Vrhnika
« ((161) 752-368
Odprto: od 10. do 20. ure v soboto od 8. do 14. ure
Pri nas so vam na voljo tele storitve:
- montaža in centriranje koles,
- strokovno svetovanje,
- popravilo pnevmatik s termo postopkom,
- menjava ventilov na traktorskih in kamionskih zračnicah,
- menjava premnikov, končnikov, amortizerjev, zavornih oblog, olja in filtrov,
- elektronska nastavitev kolotekov (optika).
V trgovini pa imamo vedno na zalogi:
- avtopnevmatike SAVA in SEMPERIT,
- oljne in zračne filtre firme UNICO,
- različna olja, zračnice, klinasta in sinhronska jermena.
Možna je tudi nabava traktorske, poltovorne in tovorne pnevmatike.
Cene izdelkov in storitev so konkurenčne. PRIPOROČAM SE ZA OBISK.
DAN LETALCEV IN PROTIZRAČNE OBRAMBE
Svečano in veselo praznovali
V nedeljo, 19. 5. 1991, je vojašnica „lgnac Voljč-Fric" praznovala dan letalcev na svečan in prijeten način. Po svečanem zboru in mimohodu enot je bila veselica s kulturno-umetniškim programom.
Ob tem dnevu vojašnica na široko odpre vrata vsem vabljenim, posebno pa še vsem krajanom bližnjih zaselkov in sosedom. Letošnjo tako imenovano tradicionalno „VESE-LICO" se je udeležilo do sedaj
največ občanov, vsaj okoli 1200, če ne več.
Ves popoldan je na „veseli-ci" potekal kulturni program, ki je večkrat prevzel ogromen aplavz vseh. Nastopali so folklorna skupina Bistra, Plesna šola Miki Maus iz Vira pri Domžalah in igralec reškega gledališča Ivan Usenik. Za veselo razpoloženje pa sta skrbela ansambel Alpe-Adria iz Ljubljane in vojaški ansambel obeh vrhniških kasarn.
Najbolj zanimiv pa je bil
vsekakor bogat srečelov, katerega so omogočili podjetja in obrtniki iz Logatca, Postojne, Ljubljane in Vrhnike. Ves program pa je neumor-
NAŠ ČASOPIS
no povezovala in vodila Mir-jam Suhadolnik.
Kar prehitro je minilo lepo nedeljsko popoldne. Število ljudi pa prav gotovo dokazuje, da se ob teh nemirnih časih da tudi z malo posluha in dobre volje pripraviti srečanje vojaških in civilnih oseb. Saj je to del našega vsakdanjega življenja in sožitja.
S. S.
Šahovski novici
Pogled na polno prizorišče „VESELICE"
PORTOROŽ — Na 7. ekipnem šahovskem festivalu v Portorožu, ki je tradicionalni gostitelj finala slovenskega pokalnega tekmovanja, se je v času od 26. do 29. aprila zbralo 37 ekip v štirih konkuren-cah. V mladinski konkurenci je med mladinkami zmagala ekipa ŠK Sp. Polskava, med mladinci pa ekipa ZŠD Maribor. V članski konkurenci je med članicami zmagala ekipa ŠD Domžale, med člani pa tesno ekipa LŠK Iskra. Ekipa ŠD Vrhnika se je uvrstila na peto mesto. Temu naj dodam, da je imela ekipa ŠD Vrhnika le 0,5 točke manj od zmagovalne ekipe. Žal pa so spet odločale ekipne točke.
VRHNIKA — Šahovsko društvo Vrhnika bo v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije izdalo že drugo številko revije Šahovska misel. V reviji, ki je namenjena širšemu krogu bralcev, lahko med drugim preberejo:
— 9. šahovskem memorialu dr. Milana Vidmarja,
— znanih slovenskih osebnostih o šahu,
— sestrah Polgar v Sloveniji,
— potovanju Georga Mohra po „šahovski" Rusiji.
Iz prispevka Georga Mohra: „Za konec so naju zadnji dan, ko sva čakala na vrnitev.domov, napadli razbojniki. Po temeljitem dokazovanju neke, samo njim znane resnice (s pestmi in nogami) so nama za spomin odvzeli še razne malenkosti (denar, uro, verižico). Pred nedavnim sem dobil vabilo za še en turnir v SZ. Plačana vozna karta, povrnjeni pen-zionski stroški in naprej po že znanem scenariju. Z največjim navdušenjem in brez razmisleka sem ga — zavrnil. Daleko est Rossia ..."
Revijo, ki bo izšla 1. junija, lahko kupite v Cankarjevi založbi ali pa v kiosku Tobaka. Lahko pa jo naročite tudi na naslov: Šahovska misel, Čolnarska 9, 61360 Vrhnika.
MATJAŽ JEREB
FRANCI PIŠEK • TRŽAŠKA 6 • 61360 VRHNIKA
NOV POLETNI ČAS POSLOVANJA
VSAK DAN od 12. do 24. ure v petek in soboto pa do 1. ure ponedeljek zaprto
V naši pizzeriji vam nudimo več vrst PIZZ, školjke v buzori, škampe na žaru, lazanje, kanelone in pečene svinjske krače. Vse jedi so pripravljene in pečene v pristni domači peči. Pridite in se prijetno počutite pod senčniki letnega vrta.
SINJA GORICA 98, VRHNIKA
(ob M-10 pri odcepu za Ligojno),
Tel. 061/751 323
Odprto : PON-PET 8-13 in 15-20, SOB 8-15 uro
ZANIMIVOST
V zadnjih mesecih so zelo popularni roloji. To so zavese katerih tkanina je navita na leseni ali kovinski palici s posebnim mehanizmom. Namenjeni so zatemnitvi, zasenčitvi ali okrasu. Pri nas Vam na naš nov ali vaš stari mehanizem pritrdimo različne vrste tkanin. Tako lahko izberete klasične ali lepo potiskane tkanine v različnih barvah in vzorcih.
Vendar pa lahko izberete tudi gubane roloje. Pri njih se ob potegu vrvice nabirajo gube ena na drugo. Tkanina je običajno potiskana.
Vsi so zanimivi. Pridite jih pogledati, mogoče Vam bodo všeč. Imamo jih na zalogi in veliko število različnih tkanin.
PRIPOROČAMO V JUNIJU :
- 5 % POPUSTA za vse ŠOTORE IN PREFPROSTORE ob gotovinskem plačilu ali možnost nakupa na obroke
- INDUPIATI-AKCUSKA PRODAJA z cenamimi iz začetka leta 91 in 50 % ZNIŽANJE cen nekaterih vrst blaga in prtov
- JUTEKS-TOPLI PODI v širini 200 in 300 cm In debelini 2 mm (še vedno 124 din/m2) ali 3 mm (143 din/m2)
- celotni program CRI-Centra za rehabilitacijo invalidov, ki ga nudimo kot njihovi uradni zastopniki po ZELO UGODNIH cenah
- prvim PETIM GOSTINCEM pri nakupu za več kot 5.000,00 din priznavamo 5 % POPUSTA, naslednjim PETIM 3 % POPUSTA.
VtliU izbiRA, vso kuplJENo bUqo po želji Tudi zaSIJemo v kRAtkcM Roku
pO koNkURENCNili CENAk, STaInA RAZSTAVA NAREJENlh VZORCEV, MOŽNOST MONTAŽE kARNtS iN iZMERE na vascm (jomu.
PICO d.o.o.
PICO De/i9a
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
13
Sabina
SPOŠTOVANI! Minila so leta in časi so se spremenili. Tudi ljudje se spreminjamo. Spreminjamo družbo in svet okrog sebe. Lepo nam je, kadar je vse urejeno, čisto in lepo. Tudi sami smo radi taki.
Vas, ki s svojim občutkom za lepoto, higieno, red, pomagate spreminjati ta svet v lepši in bolj urejen, z veseljem obveščamo, da odpiramo bogato založeno trgovino s kozmetičnimi, higienskimi in drugimi zanimivimi potrebščinami.
Naše poslovne pogodbe z znanimi izdelovalci kozmetičnih in higienskih potrebščin nam omogočajo prodajo visokokakovostnih izdelkov po zelo konkurenčnih cenah. Prijaznost naše postrežbe pa boste spoznali ob Vašem prvem obisku pri nas. Našli nas boste na Vrhniki, Cankarjev trg 4. ob se-maforiziranem križišču na Tržaški cesti, v stari stavbi pri Črnem orlu.
Sporočamo Vam, da se veselimo sodelovanja z Vami, Vaših nasvetov in predlogov. Spreminjajmo sebe, da bomo spremenili tudi druge!
NASVIDENJE!
MOJCA ŠEMROV
CANKARJEV TRG 4, 61360 VRHNIKA, TEL. 752-461 KOZMETIKA, HIGIENA, NOGAVIČARSTVO
ODSLEJ TUDI NA VRHNIKI:
\V
Walter Wolf
Obveščamo vas, da bo že v začetku junija na Cankarjevem trgu 4 (pri Črnem orlu) odprta ANDORA, trgovina z izdelki, ki nosijo vrhunsko blagovno znamko Walter Wolf. Izbirali boste lahko med najkakovostnejšo moško konfekcijo, kozmetiko, elegantno usnjeno galanterijo ter drugim izbranim blagom.
Pridite in prepričajte se sami!
r-POZOR - NOVO - POZOR - NOVO - POZOR - NOVO - POZOR - NOVO - POZOR - NOVO - POZOR - NOVO - POZOR-
Trgovina IRENA in Orogerija M, Voljčeva 23, sta postali eno. Nastal je: NUDIMO VAM:
- moško in žensko kozmetiko
- otroško kozmetiko
- vse za nego dojenčka
- oblačila za najmlajše
- igrače, bižuterijo ...
M&S
robova 25
IN ŠE VELIKO DRUGIH STVARI
VRHNIKA
- gospodinjske aparate
- izdelke za gospodinjstvo iz porcelana, stekla, kristala plastike, lesa, kovine ...
- prte, kuhinjske krpe, posteljnino
... SKRATKA VSE, KAR POTREBUJE VSAKO SODOBNO GOSPODINJSTVO
Z odprtjem nove poslovalnice pa imamo v načrtu tudi veliko povečanje ponudbe z drugih področij! (Razširitev programa za najmlajše, program za vrtičkarje ...)
Nova trgovina bo predvidoma odprta s 1. junijem 1991. VABLJENI!
Prijazno boste postreženi na skoraj 100 m2 prodajnega prostora!
UGODNE CENE - PRODAJA NA ČEKE!
SE PRIPOČAMO!
KERAMIČNE PLOŠČICE
SANIKER ...
VRHNIKA, Opekarska c. 18, telefon 751-376, Branko Oblak
ODPRTO: od ponedeljka do petka, od 16. do 19.30,
sobota od 8. do 12. ure
V novo odprti trgovini (poleg -mmm GUMICE - PAP) smo pripravili pestro izbiro:
- keramičnih ploščic vseh proizvajalcev,
- izravnalne in fugirne mase,
- gradbenih lepil,
- fasadnih zaribanih ometov.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK
VRHNIČANI!
Vabimo vas v novo samopostrežno trgovino MINIMARKET AJDA, Vas 8.
DOSTOPI: - IZ KRlZlŽČA PRI GOSTILNI TURŠIČ
- IZ IDRIJSKE CESTE, NASPROTI DOMA UPOKOJENCEV (parkirišče za
10 avtomobilov)
- IZ STARE CESTE PRI GOSTILNI OBLAK
Nudimo vam vse vrste živil, mesnin, alkoholne in brezalkoholne pijače, kozmetiko, čistila, sladoled, domačo lekarno patra Ašiča, časopise in revije, loterijo 3x3, ekspres loterijo, gospodinjske potrebščine.
Do petka sprejemamo naročila za maso za čevapčiče. Posebej priporočamo nakup:
sladkorja 1 kg - 11,50 din,
olja 1 liter - 29,90 din,
lešnikove čokolade 100 g - 15,00 din.
OBIŠČITE MINIMARKET AJDA, VAS 8, OB POTOKU. PRIJAZNO VAS BOMO POSTREGLI.
PRI VEČJIH NAKUPIH VAM BLAGO ODNESEMO DO AVTOMOBILA.
ODPRTO : 20**
NBDEUA.     k    ■ k
lA AO AVTOKoßfLOVl 6E I4VC7ETE   Ii '
lPRI^«ce CESTE
14
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
Spoštovani bralci!
Vse med vami, ki še niste včlanjeni v avto-moto društvo, vabimo, da to storite čim prej. Kot člani AMD boste deležni številnih ugodnosti. Naj naštejemo najpomembnejše:
* brezplačen prevoz v prometni nesreči poškodovanega vozila in vozila, ki zaradi večje okvare ni vozno
* brezplačna odprava manjših okvar na vozilu
* turing in tehnična pomoč v tujini
* popust pri kasko zavarovanju
* brezplačno prejemanje Motorevije
* brezplačni pravni nasveti
* finančna pomoč v primeru invalidnosti ali smrti
* popust v avtokampih doma in v tujini
* V 12 tehničnih bazah AMZS v Sloveniji so člani AMD deležni več brezplačnih tehničnih storitev in storitev s članskim popustom.
Prudružite se veliki družini članov slovenskih avto-moto društev, ki šteje več kot 100.000 članov!
Vse potrebno glede članstva lahko uredite pri
AVTO-MOTO DRUŠTVO VRHNIKA, STARA CESTA 7
vsak dan od 8.00-12.00 in od 13.00-17.00 (sobota in nedelja zaprto)
VRTNARSTVO
Simon Hlebec Pot k studencu 9, Vrhnika, tel.: 752-677
Pri nas poskrbimo za:
* urejanje vrtov, parkov, grobov, otroških igrišč
* notranjo ureditev
* izdelovanje vodometov različnih velikosti... Priporočamo se!
Društvo invalidov Vrhnika obvešča člane društva, da bo v soboto, 15.6. 1991 na Vrhniki republiško prvenstvo v ribolovu. Člane vabimo, da se udeleže zaključka tega prvenstva ob 12. uri; po razglasitvi rezultatov bo piknik z glasbo.
Pobrateno društvo invalidov Gornja Radgona nas vabi na otvoritev društvenih prostorov v soboto, 8. 6. 1991.
Zainteresirani naj se oglase v društveni pisarni. Možen bo tudi krajši skok v Avstrijo.
Dl Vrhnika
AVTO-MOTO DRUŠTVO VRHNIKA
Stara cesta 7, tel.: 751-292
Vse interesente vabi na brezplačni tečaj cestnoprometnih predpisov, ki se bo pričel 17.61991.
Pripravili smo vam tudi:
- tečaj prve pomoči;
- možnost takojšnjega poučevanja vožnje na vozilih R-5 in JUGO;
- posebno ugodnost: odplačevanje ur vožnje na 3 ali 4 obroke;
URNIK poslovanja: vsak dan od 8. do 12. in
od 13. do 17. ure (razen sobote in nedelje).
Prepričajte se o dobri kakovostni ponudbi.
SREČNO VOŽNJO AMD VRHNIKA
	
	u01       M > HP^S*^""        ^M^i     ^ d. o.o. Tržaška 15, L|ubljana, tel. 061/272-695
	uradne ure:
	ponedeljek, sreda 15.30 do 18.00 četrtek, sobota 9.00 do 12.00
	• BREZPLAČEN TEČAJ CPP 10. JUNIJA OB 16.30 • TEČAJ PRVE POMOČI PO DOGOVORU • ZDRAVNIŠKI PREGLED PO DOGOVORU '   • VOŽNJA Z VOZILI R-5 • POSEBNA PONUDBA: MOŽNOST ODPLAČILA NA 3 OBROKE (brez obresti)
	Prijave in informacije v agenciji PAV, Cankarjev trg, Vrhnika
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNIK / VRHNIKA
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-petek: 10.00-12.00 -16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
VELIKA IZBIRA:
- teniških in jogging copat,
- nogometnih čevljev addidas,
- raznih teniških loparjev (HEAD, SNOUVVERT, VVILSON in PRINCE),
- ugodne cene teniških žogic DUNLOP (tri žogice 148,00 din),
- nogometnih in košarkarskih žog,
- raznih športnih torb,
- kratkih hlač BENETTON po 329,60 din
- razne camp opreme.
Kmalu bodo v prodaji platneni copati in obutev za na plažo po zelo ugodnih cenah.
IZREDNA PONUDBA:
- dvo- in tridelne češke blazine za na plažo že od 243,00 din naprej,
- pri nakupu nad 2.500,00 din možnost plačila na 3 obroke.
BOGDAN BLAZNIK
esKov
VRHNIKA
STARA CESTA 23, 61360 VRHNIKA, TEL.: (061) 752-983
BOUTIQUE
LESKOVEC
Za vas imamo:
• ženska krila in bluze
• hlače in komplete
• jeans (DIESEL)
• puloverje iz volne in bombaža
• mornarske komplete (mini krilo in pulover iz bombaža za 820 din)
• pisane obleke s kratkimi rokavi (viskoza) po 440 din
• usnjene torbice in pasove
• omogočamo vam PLISIRANJE.
Pri nakupu nad 1.000 din se lahko odločite za obročno odplačevanje
Odprto imamo vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
PAPIRNICA
Ofll. c=4tux d o o
Pestro ponudbo smo spet obogatili.
Tokrat s plastičnimi koriti za rože po ugodnih cenah,
univerzalnimi plastičnimi košarami različnih velikosti in
pisanih  barv,   baterijskimi  vložki  VARTA, otroškimi
plenicami   BEBISAN,   poleg   tega   pa   odslej tudi
fotokopiramo, razmnožujemo in sprejemamo naročila za
razvijanje vseh vrst fotografskih filmov.
Delovni čas: vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19.30,
v soboto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
Trgovina z mešanim blagom
ADA
Pri nas lahko kupite:
• kruh, kekse, pecivo,
• mleko in mlečne izdelke,
• alkoholne in brezalkoholne pijače,
• čistila in pralna sredstva,
• toaletne potrebščine,
• sadje
in še marsikaj.
Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 11. ure. .
NAŠ ČASOPIS
MAJ 1991
15
VRH ŽENSKE IN MOŠKE MODE
Ljubica Tsca, Stara cesta 22. S1360 Vrhmka Telefon {061) 752310
Obveščamo vas, da smo našo ponudbo tokrat popestrili z najnovejšimi dosežki znane modne hiše Tiffany. Poleg domačih izdelkov imamo na voljo tudi italijanske modele ženskih hlačnih kril, bluz, žab (tudi za žile), pisanih majic s kratkimi rokavi, moških sakojev, srajc, hlač, perila ter nogavic. Za mlade so na voljo priljubljene kavbojke in jakne DIESEL in LEWIS.
NOVO:
pripravljamo kolekcijo ženskih oblačil za močnejše postave. Izbirati in naročati bo mogoče tudi po katalogu.
DELOVNI ČAS:
vsak dan od 8.30 do 12. in od 16.30 do 19.30,
ob sobotah od 8. do 12.30.
ELSAN
servis električnih naprav
Sandi Ponikvar, Gabrče 20, Vrhnika, tel. 752-892
Servisiranje:
- pralnih strojev in štedilnikov,
- malih gospodinjskih aparatov,
- ročnih električnih orodij.
Bralce časopisa prosim, da bi mojemu staremu očetu pomagali izpolniti željo po kolesu -triciklu. Morda vam je doma v napoto še uporaben tricikel, pa ga bi mu bili pripravljeni odstopiti proti primernemu plačilu. Mogoče pa bi bili pripravljeni tricikel tudi na novo narediti.
Oglasite se na naslov: Avgust Tomažin, Brigadirska 13, Vrhnika.
SPOROČILO KMETOVALCEM
Vse kmetovalce obveščamo, daje od 15. maja 1991 dalje na voljo nov vir strokovnih informacij, ki bodo dostopne vsakomur, ki ima telefon, 24 ur na dan. Če pokličete telefonsko število 9823, boste dobili na odzivniku posneto strokovno informacijo. Informacija oziroma strokovni nasvet bo aktualen (vsak teden se bo spreminjala vsebina in prilagajala dogajanjem na terenu) in bo trajal od 3 do 4 minute. Strokovne nasvete bodo v sodelovanju osnovne svetovne službe na območju naše regije pripravljali strokovnjaki Kmetijskega zavoda iz Ljubljane.
STROKOVNA SLUŽBA
KLi rsi a
o.o.
- INŽENIRING
- PROJEKTIRANJE
- PROIZVODNJA
- SANIRANJE DIMNIKOV
LOGATEC, TOVARNIŠKA 21 TEL: (061) 741-344
- Dimnik ne vleče, rosi in v stanovanju povzroča smrdeče madeže.
- Dimnik ima premajhen presek in ni primeren za priključitev kotla.
Preden se odločite za podiranje dimnika ali zidavo novega, se posvetujte z nami.
Mi vam dimnik prevrtamo in vstavimo tuljave iz preskušenih materialov brez rušenja.
OBVESTILO!
ENOTEDENSKI TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA ZA DIJAKINJE
IN ŠTUDENTKE MED POČITNICAMI BO V ŠOLI IVAN
CANKAR NA VRHNIKI.
Delo: hlače, bluze (krilo, bluze).
INFORMACIJE IN PRIJAVE SPREJEMA KRAJEVNA
SKUPNOST VRHNIKA, Tržaška c. 11, TELEFON 751-363, OD
9. do 12. URE.
CENA TEČAJA JE 1.200,00 DIN. VABLJENI'
Bourioue
TRGOVINA ZA OTROKE IN DOJENČKE
Pri nas dobite modna otroška oblačila domačih in italijanskih proizvajalcev:
- hlačke,
- srajčke,
- jakne,
- pletenine,
- otroško perilo,
- čeveljčke od št. 18 do 30
PO NOVEM PA TUDI ZA MAMICE, BABICE IN DEKLETA
STARA CESTA 49 VRHNIKA
ZAKAJ?
Pripravili smo bogato izbiro kakovostnega ženskega perila tovarne LISCA za vse starosti in vse postave od bombaža do svile.
POSEBNOST
Šivamo po meri - hitro, strokovno in kakovostno ......Jz.prinešenegajnaterLala ali pa iz našega. - ..
mali oglasi
KUHINJO, ŠTEDILNIK in HLADILNIK ugodno prodam. Tel. 752-847 ali 653-037.
POD Trojico oddam 40 arov velik laz za košnjo. Tel. 752-830 ali Miroslav Šinkovec, Na Klancu 13.
IŠČEMO varstvo za malčka na območju Vrhnike. Tel. 752-434, vsak delovnik od 17. ure dalje.
AKVA, čistilni servis Verd 31, Vrhnika
Na vašem domu globinsko čistimo:
- PREPROGE, ITISON, TAPISON IN SEDEŽNE GARNITURE
Pri nas lahko naročite tudi LIKANJE NA DOMU in ČIŠČENJE OKEN.
Pokličite ra telefonsko št. 751-493
ali nam pišite na naš naslov.
ČAJI	
dobre	misli
TEREZIJE NIKOLČIČ	
Ul. 6. maja 10 VRHNIKA 61360 0061 -752-163	mazila, čajne mešanice cr   zdravilne rastline cr začimbe
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
m m mm        mmm v ■ v
Marije Tursic, roj. Korošec
iz Brezovice 22, pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sošolcem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih v pomoč in tolažbo, nam izrekli iskreno sožalje, zasuli njen prerani grob s
cvetjem in jo spremili pa zadnji poti. Hvala gospodu Jakobu Turšiču za spremstvo od doma, gospodu župniku za občutno opravljen obred in besede slovesa. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Vsi njeni
Dotrpelo je plemenito srce moje ljube žene, naše hčerke, sestre, tete in svakinje
Tilke Gumilar
rojene Pavlin
ki smo jo k zadnjemu počitku pospremili 13. 4. 1991. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji v času njene težke bolezni lajšali bolečine in jo pospremili na zadnji poti
z lepim cvetjem. Posebna zahvala velja dr. Drašlerjevi, patronažni sestri, gospodu župniku za poslovilne besede, kolektivu JLA ter sosedom za njihovo nesebično pomoč.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
Jureta Juroviča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence in denar ali izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo dr. Popitovi ter družinama Grom in Čelešnik, ki so nam v najtežjem trenutku nesebično pomagali in stali ob strani.
Žalujoča žena Milka, sin Franc z družino in hči Marjeta z družino
ZAHVALA
Ob izgubi sestre in tete
Marije Verbič
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti ter gospodu župniku in cerkovniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi domači
r ji
16
MAJ 1991
NAŠ ČASOPIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Uspeh Sandre Žilavec
V teh mesecih imajo tekmovalke ŠRG največ tekmovanj. Tudi Vrhničanke pridno trenirajo in kar nekaj visokih uvrstitev so dosegle v preteklih mesecih, predvsem po zaslugi naše najstarejše — Sandre Žilavec in ene naših najmlajših — Dušice Jeremič.
2. marca je bilo v Ljubljani uradno selekcijsko tekmovanje. Pri pionirkah je Dušica osvojila srebrno medaljo, Katarina Ouričič je bila 5., Nina Žnidaršič pa 8. Pri mladinkah nas je razveselila Elvira Dre-škovič s 4. mestom, treba pa je vedeti, da so bile pred njo tri najboljše slovenske telovadke, vse članice državne reprezen-
sko uvrstitev. Še bolje pa se je izkazala v finalih. S kolebnico, obročem in žogo je le za las zgrešila medaljo, kar je pomenilo 4. mesto. Najboljša Slovenka na DP je bila tekmovalka Narodnega doma Monika Podpečan, ki je pri mladinkah zasedla 2. mesto, v finalih z žogo in trakom pa je zmagala.
Teden po DP so tri dekleta odpotovala na mednarodni turnir v Bolgarijo. Bolgarke so ena od dveh svetovnih velesil; sovjetske in bolgarske tekmovalke so namreč v svetu ritmike nepremagljive. Naše tekmovalke pa so dosegle zanimive uvrstitve: vse tri, Dušica v skupini deklet, rojenih do leta
svetovni pokal). Vrhničanke so osvojile kar 4 medalje, in sicer: v 1. selekciji je zmagala Urška Cvetko, Tina Pajnič je bila 3., Tanja Adič pa 4. V konkurenci 17 tekmovalk smo imeli še Majo Švigelj na 6. mestu in Nino Jaklič na 11. Tudi v lli. mlajši selekciji smo imeli zmagovalko — koga druega kot Dušico?! V najmočnejši kategoriji, III. st., nas je Sandra Bikar razveselila z bronom, Ana Štumberger pa je bila 8.
V aprilu smo se udeležile kar dveh mednarodnih turnirjev. Prvi je bil 13. in 14. aprila v Sarajevu. Žal zaradi političnih razmer turnir ni dosegel take kakovostne ravni kot prejšnja leta. Naši Sandri sta se izkazali takole: pri mladinkah je bila Bikarjeva 7., v finalu s trakom osma in z obročem šesta. Nekoliko bolje je šlo Žilavčevi, katre vaji s kolebnico in kiji so
tance. Po pričakovnjih je Sandra Žilavec osvojila zlato med članicami.
Takoj naslednji teden so se tri naša dekleta odpravila na prijateljski zvezni turnir v Mursko Soboto. Med pionirkami je morala Dušica zopet priznati premoč Ljubljančanke Tine Rehar in se zadovoljiti s srebrom, Nina Žnidaršič pa je dosegla najboljši rezultat med pionirkami, ki so nastopile zunaj konkurence. Svojo predstavnico smo imeli tudi v najstarejši skupini. Žal pa je Ana Štumberger v vajah napravila preveč napak in pristala šele na 6. mestu.
16. marca so se najboljše slovenske članice in mladinke srečale v Ljubljani na republiškem prvenstvu. Že 2. leto zapored je naslov najboljše članice pripadel Vrhničanki Sandri Žilavec, ki se je uvrstila tudi na državno prvenstvo. To je uspelo tudi Elviri Dreškovič, ki je med mladinkami osvojila 5. mesto. Naslov najboljše je odšel v Narodni dom, in sicer po zaslugi Monike Podpečan.
Krona nastopov prek vsega leta je za naše tekmovalke državno prvenstvo. Potekalo je 30. in 31. marca v športni dvorani Krim na Galjevici, namenjeno pa je mladinkam in članicam. Naše najmaljše čaka državno tekmovanje konec maja v Varaždinu. Elvira je v mnogoboju zasedla 13. mesto, uvrstila se je v finale s trakom, kjer je bila 6. Sandra pa je z 8. mestom izenačila svojo lan-
1980, Sandra Bikar v skupini do 1978 in Elvira do 1976, so si prislužile 9. mesto. Dušica pa je dobila še posebno nagrado kot najmlajša udeleženka turnirja. Kot zanimivost še tile podatki: na turnirju smo videli tudi Nechko Robevo, ki je trenerka vseh bolgarskih svetovnih prvakinj v zadnjih letih, Adriano Dounavsko, eno najboljših tekmovalk na svetu, ter njeno gojenko Zornitso Kalen-sko, mladinsko balkansko prvakinjo.
6. aprila je bil na Vrhniki že tradicionlani spomladanski turnir, ki je obenem štel tudi kot selekcijsko tekmovanje (na nivoju republike, podobno kot v smučanju tekmovanja za
prenašali po nedeljskem športnem popoldnevu. V mnogoboju je bila 5., v finalih s kolebnico in žogo tudi 5., s kiji 4. in 7. z obročem.
Mednarodni turnir mladih je že 4. leto potekal v Ljubljani. Vrhovna sodnica je bila Maria Guigova, trikratna svetovna prvakinja, konkurenca pa je bila za razliko od Sarajeva izredno močna, saj se je turnirja udeležilo 10 tujih in skoraj vsi jugoslovanski klubi. Že v uvodnem delu nas je Dušica zelo razveselila, saj si je pritelova-dila 3. mesto. Tudi v skupini B se je Ana zelo lepo predstavila. V konkurenci 25 tekmovalk je osvojila 11. mesto, žal pa se ji ni uspelo uvrstiti v noben fi-
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Frančiška Ceiarc, Leon Gostiša, Brane Mihevc, Marjan Pečan, Simon Seljak, Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun: 50100-678-54000. Telefon: 751325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih teles je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen.
Košarkaši ne mirujejo
Bliža se zaključek šole in pričetek počitnic. Športniki pa zaenkrat še ne razmišljajo na počitnice. Tekmovanja so v teku tako košarkaška, teniška, atletska ... Tudi razne tradicionalne prireditve so na vidiku. Že 2. junija bo znani kolesarski Trampužev memorial.
Pravi spektakel, za samo Vrhniko prav gotovo nekaj novega, bo 12 ur košarke med Vrhniko in Borovnico.
Ta maratonska tekma bo v soboto, 22. junija na zunanjem igrišču pri ŠD Partizan Vrhnika. Glavni sponzor prireditve bo PIZZERIJA BOTER,, ki bo ravno takrat praznovala prvo obletnico uspešnega obratovanja. BOTER bo tudi pokrovitelj teniškega turnirja, ki bo potekal isti dan na vseh treh vrhniških igriščih. Tekma - 12 ur košarke - se bo pričela ob 7.30 (zjutraj) ter končala ob 19.30 (zvečer).
Po tekmi pa bo prava veselica pod koši, kjer bo igral priznani domači ansambel ČUKI z črtom Kano-nijem.
Zato vabimo vse ljubitelje košarke in tenisa ter vse občane občine Vrhnika, da si ogledate atraktivne boje pod koši in virtuozne igralce bele žogice. Za pijačo in jedačo bo preskrbljeno celi dan, do pozno ponoči, ko bo igral ansambel Čuki.
Tekmo 12 ur košarke bodo še omogočili: COMING Vrhnika, TIME OUT - Bogdan Blaznik, Posrednik Jože Horva, Co-Ce SERVIS, Franc Petelin in drugi.
nale. To se ni posrečilo niti Elviri v skupini A. Elvira je v mnogoboju osvojila 13. mesto. Tudi na tem turnirju je Dušica dobila posebno nagrado za najmlajšo udeleženko turnirja.
5. maja sta Tina Pajnič in Nina Žnidaršič tekmovali na prijateljskem zveznem turnirju v Zagrebu. Nina je pri pionirkah zasedla 4. mesto, Tina pa je sicer dosegla rezultat, ki bi ji prinesel 4. mesto, vendar je nastopala i. k.
12. maja so se v Mariboru pomerile tekmovalke v množičnosti. V množičnosti ne prirejajo državnega prvenstva, zato je njihovo največje in najpomembnejše tekmovanje republiško prvenstvo. Tokrat so se ga prvič udeležile tudi Borovničanke, ki so z odličnimi nastopi poresenetile prav vse prisotne. Nastopile so v najštevilnejši (več kot 30 deklet) skupini od 1. do 4. razreda — B program — z obvezno vajo. Katja Unetič je osvojila srebrno medaljo, Klara Suha-dolnik bronasto, Sladana Mi-lošinovič je bila 4., 6. mesto sta si razdelili Maja Pavlovčič in Špela Molek, Mirjam Žerjav pa je bila 9. (vse Borovnica). Najboljša Vrhničanka je bila Vesna Brkič kot desetouvršče-na. Ekipni vrstni red je bil takle: 1. OŠ dr. Ivan Korošec, Borovnica I, 2. OPŠ Veljko Vlaho-vič, Maribor, 3. OŠ dr Ivan Korošec Borovnica II, 4. OŠ Ivan Cankar, Vrhnika II, 5. OŠ Ivan Cankar I. Prav tako v B programu, vendar v skupini od 5. do 8. razreda pa je Simona Matic presenetljivo zasedla 3. mesto. Vendar s tem zmagoslavje vrhniške občine še ni bilo zaključeno, saj so dekleta v programu A — s poljubno vajo nastopile več kot odlično. Tako si je Judita Žilavec skupaj s Kokoljevo iz Maribora razdelila 1. mesto, Alenka Adamič pa je bila 3. Zelo so se izkazale tudi Ines Jerina s 4., Polona Šur-ca s 5., Katja Ciglič z 8. in Jasna Jerkovič z 10. mestom. Nastopilo je 16 tekmovalk, ekipno pa so Vrhničanke zasedle prvo mesto s prvo, in drugo z drugo ekipo. Že tretjič zapovrstjo pa je naslov republiške prvakinje med dijakinjami in študentkami pripadlo naši Miši Miljkovič.
Za konec pa še to: Ana in Elvira sta izbrani za reprezentanco Jugoslavije, ki jo zastopajo le slovenske tekmovalke za skupinsko vajo. Če nam bodo finančna sredstva dovoljevala, se bosta v juliju udeležili mladinskega evropskega prvenstva
ŠPELA MOHAR
Balinarska sezona
Vrhniško upokojensko društvo je ob 6. maju, dosedanjem občinskem prazniku, pripravilo tradicionalno otvoritev balinarske sezone na balinišču pri domu. Letos so tekmovanje organizirale vrhniške balinarke, ki so povabile še sosednje Logatčane. Zmagali so seveda Vrhničani, druge so bile Vrhničanke, tretji Logatčani in četrte Logatčanke. Boji so bili zanimivi in trdi. Vsako kroglo so zaznamovali, saj so odločali milimetri. (S.S.)
k po tneiah
2. maja je bil že tradicionalni tek po mejah KS Drenov grič — Lesno brdo. Tekme se je'udeležilo 65 tekmovalcev, kar je precej manj kot prejšnje leto. Zato bodo morali organizatorji bolj premisliti o datumu organizacije naslednjega teka.
Kritika pa je tudi na udeležbo občinskih klubov, saj sta se teka udeležila le dva ŠD Dren (kot domači organizator) in ŠD Povž. Ostali udeleženci pa so bili iz drugih krajev. Cicibani so imeli progo dolgo 500 m, pionirji 1000 m, mladinci 3000 m in člani 7000 m. REZULTATI: CICIBANI:
1. Zupan Uroš (Trbovlje)
2. Bogataj Zdravko (ŠD Povž)
3. Cukljati Iztok (ŠD Dren) CICIBANKE:
1. Skvarča Ana (Hoterdšica)
2. Brenčič Maruša (Hoterdšica)
3. Ban Lea (ŠD Dren) PIONIRJI:
1. Jerančič Tomaž (SK Brdo)
2. Struna Andrej (Ljubljana)
3. Bogataj Marko (SD Povž) PIONIRKE:
1. Zelene Tanja (Hotedršica)
2. Struna Petra (Ljubljana)
3. Merlak Neža (Hoterdšica) MLADINCI:
1. Jerančič Primož (SK Brdo)
2. Bogataj Janez (ŠD Povž)
3. Bogataj Zdravko (ŠD Povž) MLADINKE:
1. Tavčar Živa (SK Brdo) ČLANI:
1. Hajak Roman (Ljubljana)
2. Škerlep Marko (Ljubljana)
3. Kump Zlato (Ljubljana)
4. Miklavžin Ludvik (SD Povž) ČLANICE:
1. Javor Sabina (Ljubljana)
2. Zelene Tanja (Hoterdšica)
3. Žunič-Kotan Darja (Ljubljana)
S. S.
Teniško tekmovanje dvojic tradicionalno
Pogled na eno izmed igrišč. Po končani partiji so ga takoj pripravili za novo tekmo
Športno društvo Dren z Drenovega griča je še enkrat pokazalo vse organizacijske sposobnosti in pripravilo tekmovanje dvojic v tenisu. Na svojih dveh, dobro pripravljenih igriščih se je v soboto, 18. 5. in v nedeljo, 19.5. pomerilo 25 dvojic — tenisačev iz občine Vrhnika in drugod. V zelo prizadevnih in zanimivih srečanjih
sta v finalu zmagala Lacko-Crnkovič proti favorizirani znani dvojici Štih-Brajkovič. Na tretje mesto sta se dokaj presenetljivo uvrstila Kucler-Molk. Prve tri dvojice so prejele pokale in medalje ter praktične nagrade. Vsi drugi udeleženci pa so izžrebali praktične nagrade. Tekmovanja so omogočili domači sponzorji: Elek-
tromehanika — Franc Jelov-šek, Gostilna — Marjan Kavčič in Ceitroen servis — Anton Merlak.
Vsi tekmovalci so pohvalili dobro urejena in pripravljena dvorišča, organizatorji pa so obljubili, da bo to tradicionalni turnir dvojic na Drenovem griču.
S. S.