Ust ljudstvu v pouk in zabavo. 5i*KaJ« Tsak četrtek in velja s poštnino vred In ▼ Maribora ■ pošiljanjem na dem za celo leto 5 K, pol leta 2 K ln za če tri leta I K, Naročnina ca Nemčijo 5 K, » droge Isvenavatrijsft ijeftel* 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, m List ee dopošilja do odpovedi. i— Udje „KažeS-Bsksntega društva" dobivajo list brea posebne narofinines t- Bosamezni listi stanejo 10 vin« <— Uredništvo: Koroška cesta fitev^ 5, —. Eokopisi se ne vračajo« i—i Upravništvo;. KoroSSi cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije, inserate se plačuje od enostopne petifcrrrfe m enkrat SB ida* sa dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust« Inseratl se sprejemaj do srede zjutraj, «-< S» zaprte reklamacije so poštnine proste. Današnja številka obsega 10 strani. Hrvatsko - slovenska vzajemnost. Ljubljana, 20, oktobra 1912. Na jugu se gode velike reči. Bolgari, Srbi in Črnogorci so se zvezali, da osvobodijo svoje brate izpod turškega naroda.. Mi spremljamo njihov boj z najboljšimi željami. Istočasno so se našla bratska srca Slovencev in Hrvatov, ki živijo in hočejo živeti pod habsburškim orlom, da se skupno branijo proti svojim narodnim sovražnikom in si tako izboljšajo svoje stanje v o-kvirju avstro-ogrske monarhije. Slovenci in Hrvatje smo bratje po veri, po krvi in po jeziku. 'Marsikatero dobo, žalostno in veselo, smo preživeli skupaj v zgodovini, in tudi v novejšem času je naša asoda ena in ista. Narodni nasprotniki se z vedno večjo silo zag£w njajo v nas ter spravljajo v nevarnost naš narodni obstoj, Slovenci in Hrvatje čutimo vedno silnejše navale drznih tujcev na našo zemljo in naš jezik. Sila kola lomi,. Cez meje, ki ločijo Slovence in Hrvate, smo si podali roke k skupni obrambi. V nedeljo, dne 20. oktobra, je bil v Ljubljani zgodovinski dan, ko so si naši in hrvaški narodni zastopniki ter zaupniki podali roke v zvezo za skupno delo» za skupni blagor, za skupno srečo. Iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Istre, Goriške, Kranjske, Štajerske in Koroške so se zbrali naši voditelji, da se slovesno pred celim svetom izjavijo za hrvatsko-slovensko vzajemnost v vseh dobrih in hudih Časih. Ne Škilimo preko mej naše države, ljubimo svojo vladarsko hišo, ostati hočemo zvesti av-stro-ogrski državi, toda prosti hočemo biti, sami gospodarji na lastnih tleh, tlačiti se ne damo več. Naš narodni ponos se dviga in s tem paš odpor proti pritisku tujih' narodov. V svečano okinčani divorani hotela Union se je odigral ta veličasten dogodek, Jd v novejši zgodovini Slovencev in Hrvatov nima para. Slovenski in hrvaški poslanci ter člani vodstva strank so prihajali v resnem razpoloženju, zavedajoč se velevažnega dogodka. Iz Štajerske so se udeležili zbora: dr, Ben-kovič, Brenčič, dr. Hohnjec, dr, Ja/nkovič, dr. Korošec, Novak, Ozmec, PiŠek, Roškar, Terglav, dr. Ver-stovSek in Vrečko» Zborovanje je otvoril dr. Susteršič, ki je med velikim navdušenjem pozdravil zbrane hrvaško in slovenske može-odličnjake. Nato je bil izvoljen za predsednika zborovanja dr. Mile StarČeviČ, bivši poslanec v razpuščenem hrvaškem deželnem zboru, za podpredsednika koroški poslanec Gralenauer, za zapisnikarja bivši poslanec hrvaškega deželnega zbora Cezar Akačič ip dr. Brejc iz Celovca, Dr. Starčevih se je zahvalil za izkazano mu čast in je povdarjal, da je misel združenja vodila že naše prve pradede v 8. stoletju in da je potem ta misel vedno krepko živela do današnje dobe. Glavni govor v imenu Hrvatov je i-mel za tem bivši poslanec hrvaškega deželnega zbora, Stjepan Ziagorac. Naglašal je: Današnji dan je zgodovinskega pomena za bodočnost slovanskega juga v habsburški monarhiji, v prvi vrsti za bodočnost Hrvatov in Slovencev, ki so se danes združili. Temelji za to združitev so bili stavljeni večkrat v zgodovini, tako n. pr. pred 200 leti leta 1712, ko so velika-ši iz hrvaških in slovenskih dežel v Zagrebu skleni-li, da pripoznajo za kralja na HrvaŠkem samo onega člana habsburške rodovine, ki bo vladal tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.. Pred 100 leti je pa cesar Napoleon združil Hrvate in Slovence skupaj v tako zvano ilirsko kraljevino, ker je uvidel, da spadata ta dva rodova skupaj po krvi, zgodiovini, zemljepisni legi in z ozirom na njih gospodarski razvoj. Kaj hočemo s to združitvijo? Hočemo, da živimo življenje, dostojno in vredno naroda z našo zgodovino in našega pomena. Nikogar nočemo ovirati v njegovem napredku, ampak zahtevamo,, da se nam pripusti, da se razvijamo na svojem in s svojim. Mi nočemo nič drugega, kakor ustavnim potom doseči zakone, ki so v skladu z večnimi in nepremakljivimi načeli pravice. Mi hočemo zakone, ki bodo izvor blagostanja za vse narode v monarhiji in ne samo za nekatere. Zakaj bi ne mogla biti v naši državi srečna in zadovoljna in napredna Avstrija in Ogrska vsporedno s srečno HrvaŠko in Slovenijo? Zagoracev govor je bil mnogokrat sprejet z velikim navdušenjem. Ob koncu je predlagal sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno med viharji o-dobravanja: „Izjavljamo, da tvorimo mi Hrvatje in' Slovenci eno narodno celoto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke prava in Vseslov. ljudske stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke prava za e-dinstvo, pravice in svobodni razvoj hrv,aško-sloven-skega naroda v okvirju habsburške monarhije. V sve-sti smo si, da so hrvaško-slovenske dežele odločilnega pomena za stališče države kot velevlasti, in kakor se zavedamo svojih dolžnosti napram državi, tako odločno zahtevamo in pričakujemo, da se zave tudi država svojih dolžnosti napram našemu narodu." V imenu Slovencev je govoril dr. Susteršič. Rekel je, da se moramo in hočemo varovati nesmiselnega in neplodnega kričaštva, gnilega liberalizma in ,,svobodomiselstva", ki nosi ha jeziku svobodo vesti, ki pa v resnici zatira vsako prosto, neodvisno gibanje, Mi hočemo biti stranka resnega, treznega neumornega dela. Ugovarjati hočemo podtikanju, da bi bilo hrvaško-slovensko združenje komu v lcvar. To združenje je samo ob sebi umevna posledica večsto-letnega pravnega, zgodovinskega in narodnega edin-stva Hrvatov in Slovencev. Nagib za to združenje je ljubezen do domovine, namen, pa skupno narodno, gospodarsko in izobraževalno delo za edinstveni hrva^ ško-slovenski narod v okviru habsburške monarhije. Daleko nam je vsako sovraštvo zoper druge narode. Nasprotno: mi želimo bratsko sodelovati z vsemi narodi monarhije za veličino in moč habsburškega go-spodstva. Ako se pa na žalost obrača neutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in se bomo vselej tudi znali braniti. Mi tudi nočemo biti nedostopni v okviru naše lastne narodnosti. Nikdar nas ne sme zaslepiti strankarstvo, da bi ne pozdravljali in podpirali vsakega poštenega dela in stremljenja, ki je v prid našemu narodu, naj prihaja to delo in stremljenje od kogar hoče. Vrata so odprta na stežaj slehernemu, ki je poštene volje! HrvaŠklo-slovenski narod je eno telo, eno srce, ena duša! In Še eno samo besedo za sklep: Besed je zadosti, naj sledijo dejar nja. Dr. Susteršičeve besede so našle pri zboroval-cih navdušen odmev. Vedno so zopet in zopet zado-neli viharji pritrjevanja po dvorani. Bilo je videti, kako je govoril slovenski voditelj vsem iz sroa, Prednto je predsednik dr» StarČeviČ nato zaključil zborovanje, je zadonela po divorani mogočna himna „Lepa naša domovina", ki so jo peli zbrani stoje. V zavesti, da se je zgodilo nekaj velikega, so se potem zborovalci razšli. Zvečer ob 8. uri se je vršil v UnionOvi dvorani velik prijateljski sestanek. Razun hrvaških ip slovenskih poslancev in zaupnikov je bilo došlo na stotine ljudstva. Nastopali so govorniki, pele so se pesmi, svirala je godba, vse pa je prevevala osrečujoča zavest, da smo Hrvatje in Slovenci narod enega duha in enega srca. V imenu štajerskih' Slovencev je pozdravil d r. K o r o š e C, Bil je lep večer, vreden zaključek dneva, ki ostane zapisan v naši zgodovini z zlatimi Črkami.. Vojni ples. Puške so začele pokati, topovi grmeti. Balkanski krščanski narodi so začeli vojni ples s starim duŠ-maninom krščanstva, s Turkom. Vsi opomini niso nič pomagali. Desetletja in desetletja so opominjale velike države Turčijo, naj poneha z grozovitostmi proti krščanskim svojim podanikom v Makedoniji in Albaniji, balkanske države so prosile Turčine za lepo ravnanje z njihovimi brati po veri in po krvi, tlačeni narodi sami so prosili, zahtevali sprememb in se z o-rožjem branili. Vse je bilo zaman', Turčin je nadalje ropal, požigal in moril. ISeHaj so dvignili Bolgari, Črnogorci, Srbi in Grki svoje orožje proti Turku in se z vojno silo navalili nanj. Krvavi ples se je začel. Bojujeta se križ in po-lumesec, mohamedanstvo in krŠČainstvo, svoboda in trinoštvo,. Vojne sile na obeh straneh so precej enake. Nihče ne more danes reči, kje bo zmaga. Nekdaj je bila cela Evropa navdušena, ko se jo zaslišal klic, da je treba na vojno zoper nevernike, da je treba Turke popolnoma pognati iz Evrope ven v Azijo. Narodi so takrat krščansko mislili in čutili. Dandanes je žal drugače. Duh brezverstva je prešinil narode, židovsko Časopisje obvladuje vse mnenje v Evropi, in žalostni gledamo, kako nekatere države srpo opazujejo pričeti boj balkanskih1 krščanskih narodov za križ sveti in svobodo zlato, ali pa vsaj mirno drže svoje roke križem. Srca nas Slovencev so ob strani narodov, ki gredo s puškami in topovi proti Turčinom, da. rešijo svoje brate. Četudi se nahajajo vsi ti narodi v krivoverstvu pravoslavnega krščanstva, vendar kot kristjani so nam bližji nego mohamedanci, in mi le z željo za njih zmago obenem združujemo molitev, da bi potem vsi skupaj prišli prejkoprej v naročje svete kar toliške cerkve. Vojska na celi črti. Srbija, Bolgarijain Grškaso dne 18. oktobra svojim poslanikom v Carigradu izročile napoved vojske Turčiji. Turčija je dala takoj svojim Četam povelje, naj napadejo sovražne armade. Boj se je začel na celi črti* Srbski in bolgarski kralj sta takoj izdala na armar do in narod bojni oklic, v katerem povdarjata, da mora bolgarski in srbski narod! z orožjem v roki rešiti svoje slovanske in kristjanske brate iz turške sužno-sti. * Kako stoje posamezne armade na bojiščih. Glavna bojna moč bolgarske armade se nahaja ob srednjem toku reke Marice, to je vzhodna armada. Ta armada se pomika iz Plovdiva in ima glavni namen prodreti do Drinoplja (Adrianopel, Od-rin in Jedrenj) in morda tudi dalje proti Carigradu. Kakor se poroča, šteje ta armada blizu 200.000 mož. Vrhovno poveljstvo bolgarske armade ima kralj Ferdinand sam, general Sawov je poveljnik armade ob Marici, njemu sta prideljena generala Ivanov in Petrov, Druga (zahodna) bolgarska armada, kateri se je pridružilo že nad 30.000 Srbov, Šteje s Srbi vred nafl 100.000 mož, in prodira od Kiistendila, oziroma Dub-nice skozi Egri Palanko in Džuma-prelaz, Njena naloga je v zvezi z glavno srbsko armado premagati turšjko armado med Istipom in Skopljem (Uskiib), in se, če je mogoče, obrniti tudi proti Solunu. Tej bol-garsko-srbski armadi poveljuje bolgarski general Ku-stinčev. Glavna srbska bojna sila se je pomikala iz srbskega mesta Niš preko Leskovca ob reki Mora. v a skozi Vranjo in Ristovac in prodira proti Skop-lju (Uskub), kamor vodi dobra cesta in železnica. Vrhovni poveljnik srbske armade je kralj Peter. Na desnem krilu srbske glavne armade prodira srbski general ZivkoviČ s svojo armado, ki šteje nad 30.000 mož. Ta armada koraka proti Mitrovici in Prištini in ima najbrž namen udariti nad Turke na Kosovem polju. Dve manjši srbski koloni (15.000 mož) na severo, zahodu imata namen prodirali ena skozi prelaz Ra-ška proti mestu Novi pazar in se združiti potem s Črnogorci, druga še malo višje pa bo prodirala preko Javor-planine proti Bjelemu polju v Sandžaku Novi pazar. Poročila iz Srbije tudi pravijo, da se bori na srbski strani z 10.000 ČetaŠi vodja upornih Albancev, Isa Boljetinac, vendar ta vest še ni potrjena, O moči in razvrstitvi Črnogorske armade smo že poročali. Kakor se gibajo sedaj črnogorske čete, se pa da slklepati, da. ima severna, to je Vuko-tičeva kolona, namen združiti se s srbskimi severozahodnimi in Živkovičevimi četami. Armada princa Danila in kolona generala Martinoviča pa hočeta zavzeti mesto Skader na jugu. Pričakuje se, da bo tr&-ba pa črnogorski strani mnogo truda, predno se bo Skader udal. Turki imajo baje v mestu do 20.000 vojakov; mesto je tudi močno utrjeno. Grki imajo zbrano glavno vojno moč na severu v Tesaliji. Glavno zbirališče je bilo mesto Larisa. Ta armada, ki ji poveljuje prestolonaslednik prino KonŠtantin, šteje nad 70.000 mož. Del te vojne sile ja že vdrl čez mejo. Cilj te armade je prodiranje proti Bitolju (Monastirju); drugi del grške armade pa na. merava prodreti proti mestu Janina v pokrajino E-pir. Glavna stvar je, da po možnosti premagajo bi-toljsko turško armado ter se vržejo proti Solunu. Turška vojna sila je razdeljena v dve glavni armadi: vzhodno pri Drinoplju proti glavni bolgarski armadi in zahodno, katere središče tvori mesto Skoplje. Glavna turška vojna moč je zbrana o-krog Drinoplja in šteje nad 200,000 mož. Poveljuje tej armadi Abdulah-paša. Tej glavni vojni imajo Turki še prideljeno manjše levo in desno krilo. Zjahodni skopeljski armadi, ki hoče prodirati proti združeni srbski in bolgarski armadi in, koloni generala Živko-viča, poveljuje Ali-Riza-paša. Prideljena sta mu Zek-H-paša in Vasif-paša, Makedonska turška armada Šteje baje nad 150.000 vojakov. Divizijam v severni Albaniji, to je proti Črnogorcem in zahodnim srbskim Četam poveljuje Mahmud-paŠa, turški posadki v S kadru pa Essad-bej. Koliko vojaštva so postavili Turki proti Grkom in kje je tamošnji glavni poveljnik, do-sedaj še ni natančno znano. Črnogorsko-turška bojišča. Zadnjič smo poročali, da je vsak Čas pričakovati, da zavzamejo Črnogorci turško trdnjavo Bera-ne. VukotiČeva armada je po zavzetju Vizitorja pri Gusinju Še 16. t. m. zavzela z naskokom trdnjavici PepiČ in Najeri. Tukaj so zaplenili Črnogorci 2 turški zastavi, posadko pa so vjeli m odpeljali v Črno goro. Isti dan, dne 16, t, m., so Črnogorci pred Be-rano zavzeli z naskokom dve važnejši turški trdnjavici, v roke sta jim padla 2 velika topova s strclji-vom vred. Drugi dan so začeli Črnogorci Berano močno obstreljevati. General Vojvodič je prodrl s svojo kolono turške Čete na vzhodni strani ter je tako obkolil mesto. Turki so nato ob 11. uri izobesili belo zastavo, znamenje, da se udajo. Črnogorcem je padlo v Beranah v roke 700 Turkov, 14 topov in mnogo pušk, streljiva in hrane. Predno je korakal general VukotiČ kot zmagovalec v Berano, je opravil v bližnjem samostanu zahvalno molitev, Krščansko lkulstvo v Berani je Črnogorce vriskaje pozdravljalo kot svoje rešitelje. VukotiČeva armada je dosegla dne 19. in 20. ok,-tobra zopet lepe zmage nad Turki. Zlavzela je G u -sinje in se je še isti dan pomaknila proti P 1 a v i — ob jezeru istega imena — ki je tudi Črnogorcem padla v roke. Vjetih je bilo 280 Turkov, padlo pa je v boju nad 900 Turkov in Albancev. Tudi pri Berani so dosegli Črnogorci nove uspehe. 2000 Turkov je namreč pod poveljstvom Assim-beja in Mah-mud-BegoviČa korakalo na pomoč Berani; Črnogorci pa so jih obkolili in zajeli. Sam turški poveljnik Assim-bej je prišel Črnogorcem z večjim številom svoje čete v roke. Kralj Nikita je brzojavno čestital gen :ralu Vukotiču k slavnim zmagam; Danilova srednja črnogorska armada je zavzela trdnjavice in utrdbe med T u z i -jem in S k a d r o m, Nekatere vesti sicer trdijo, da so Turki zadnje dni pretečenega tedna prodrli zopet do Dečiča nazaj, a tem vestem, ki jih pošiljajo v svet Turki, ni mnogo verjeti. Južna Črnogorska armada, katero vodi general MartinoviČ, si je na svoji poti proti S kad r u še dokaj lahko osvojila utrdbe K o s t r i -ola, V, l a ji i n a , S oz a, Seliti in Gorici ter Radovac in. Lipo vin o. Hujši boji so bili okrog utrdbe na gori T a r a b o Š , Katera je najvažnejša turška utrdba pred Skadrom. Dpe 15. oktobra je en črnogorski oddelek, obstoječ iz enega samega rodu (rod Lešjapov) po noči napadel goro Taraboš. V temni noči so se plazili Lešjani proti gorskim utrdbam in so bili že samo 11500 m oddaljeni od cilja. Tedaj pa so naenkrat turške ladje na Skadrskem jezeru vrgle električno luč proti gori. In prihodnji hip so začeli z ladij in z utrdb na gori streljati na črnogorsko četo s topovi. Črnogorci so padali kot snopje. Strašni tre-notki. A junaki niso odnehali; imajjoč gotovo smrt pred očmi, so planili na bližnje šance in jih tudi zavzeli. iT oda z višjih < šanc so deževale krogle kakor gosta toča in Črnogorci so padali mož za možem. A-ko bi ne bila noč, bi gotovo «nobeden ne bil ostal živ. Rešilo se jih je od cekljin^kega bataljona, h Kateremu so pripadali Lešjani, le malo Številce. Mnogo je rodbin, ki jim je padel v tem boju zadnji potomec. — Lešjani so napad na Taraboš izvršili pa lastno roko brez povelja, ker so hoteli svojemu rodu pridobiti sla-vo. Črnogorska armada je razdeljena v 56 bataljonov. Tudi celi Črnogorski narod je razdeljen v 56 rodov ali plemen, Člani poedinili rodov so zbrani v svojih poedinih bataljonih. TaHo pride, da se vojskujeta ob strani oče in sin, brat pri hralu. in se tako podpirajo v sili. Skader. Cilj Črnogorcev takoj početkom vojske je bilo mesto Skader, ki je glavno mesto cele Albanije. Njegova lega ob Skadrskem jezeru je krasna, zdrava in romantična. Srbska narodna pesem nikjer ne slika tako divno prirodne lepote, ka/kor v nekolikih vrsticah pesmi Ženitev kralja VukaŠina, v katerih' nam podaja živo in polno sliko prirode okoli Skadra: Ali kak. je Skader na Bojani! Ko pogledaš brdo iznad mesta Smokve vidiš in zelene oljke In še one bujne vinske trte. Ko pogledaš strmo dol pod mesto, Valovi se tam pšenica bela In okoli nje livada pestra, Skozi teče zelena Bojana. V Skadru je prebival kralj VukaŠin, oče jugoslovanskega junaka kraljeviča Majrka, 'O skadrski trdnjavi si še sedaj pripovedujejo Albanci to-le pravljico: Živela sta v Skadru ugleden ter bogat brat in sestra. On se je zval Rosa, a ona Fa, Rosa je začel graditi trdnjavo, ali kar so mojstri po dne zgradili, to se je ponoči porušilo. Moral je ustaviti zgradbo. Ko je tuhtal, zakaj ta prikazen, nameril se je na nekega starca, ki mu reče, naj vzida v zid živo ženo in gradnja se bo posrečila ter na veke držala. V tem času pride k svojemu bratu pa obisk sestra Fa in ga nago- varja, naj nadaljuje gradnjo. A ko ji brat reče, kar mu je starec pripovedoval, se sestra ponudi, da njo vzidajo v zid, in ko so jo začeli vpidavati, ker je i-mela majhno dete pri prsih, poprosi, da sme skozi odprtino zida, dokler še ostane živa, hraniti svoje dete, Tako se je zgodilo, pa se Še dandanes kaže na obzidju mesta prostor, izredno bel, kot spomin, onega dogodka. Ta pravljica še do danes živi med Albanci v posebnih narodnih pesmih. SJkader ima 40,000 prebivalcev, izmed katerih sta dve tretjini muslimov (mo-hamedancev) in ena tretjina katolikov. Pravoslavnih je zelo malo, Židov v Skadru ni. Govori se albanski in tudi v drugih jezikih. V Skadru ima prebivališče in stolno cerkev katoliški nadškof. Nahaja se v mestu katoliška in pravoslavna Župnija, jezuitski zavod, frančiškanski samostan s sedežem provinciala, bolnišnica sester Pavlink in Zagreba, samostan Šolskih sester Stigmatink, otročji vrtec sester Elizabetink in sirotišče sester Salezijank. Bolgarsko-turški boji. Glavna ali vzhodna bolgarska armada je prekoračila dne 18. oktobra turško mejo. Po več manjših bojih je prodirala naprej. Turško trdnjavo K uri k a 1 e so Bolgari dne 19. t, m. zavzeli z naskokom. Ta trdnjava je oddaljena 10 km od bolgarske meje. Bolgari so se nato obrnili proti močni turški trdnjavi ob reki Marici z imenom Mustafa>-paša. Bolgarski polk, ki je napadel trdpjavo, je Štel nad 1100 mož. Z velikim davdušenjem in z razvitimi zastavami so napadli Bolgari turško posadko, ki je štela nad 2000 mož. Po jako vročem boju so Turki zbežali, in sicer tako hitro, da niso vzeli seboj ne mrtvih ne ranjenih1. Bolgari so v trdnjavi zaplenili veliko streljiva in živeža. Car Ferdinand, princi in višji armadni poveljnik Sawov so z bližnjih gričev zasledovali prodiranje bolgarske armade. Med potjo je srečal car Ferdinand prve vojake, ki so bili ranjeni pri K u r d k a 1 e in jim je čestital radi njihove hrabrosti. Po bolgarskem carju se bo Mustafa-paŠa odslej imenovala Ferdinandovo, kakor je to ukazal bolgarski general, kateri je trdnjavo zavzel. Najbolj vzhodnemu delu bolgarske armade se je posrečilo zavzeti važno postojanko M a -1 o T! i r p o v o , ki bo prišla še mnogo v poštev pri poznejših bojih. Kar se tiče Turkov, se vedno bolj umikajo za u-trdhe okoli D r i n o p 1 j a, Na tem prostoru, med Drinopljem namreč in med trdnjavo K i r k k i 1 i s e , bo v bližnjih dneh prišlo do odločilne bitke. Bolgarski car Ferdinand armadi. Car Ferdinand je izdal na armado bojni oklic, v katerem pravi: „Nezaslišano trpljenje naših rojakov v turški državi je izzvalo opravičeno nevoljo našega naroda. Ker so bila izčrpana mirna sredstva, katerim je bil namen, da olajšajo muke teh mučeni-kov, naših krvnih bratov in sovernikov, nismo kot verni braltje naših bratov mogli več ostati hladni in smo, podpirani po našem preljubem narodu, dali u-kaz naši vrli armadi, da prekorači mejo in začne boj proti stoletnemu sovražniku. V tem, za blaginjo naše predrage domovine velepomembnem trenotku smo prepričani, da so vsi člani naše armade prešinjeni važnosti svoje naloge in upravičijo upanje, ki ga ima do njih narod. Naprej s pomočjo križa in orožja! Bog pravičnosti naj vodi naše desnice!" — Vojaštvo je ta boj.ni oklic sprejelo povsod z velikim navdušenjem. Srbsko-turški boji. Tudi srbske čete neprestano prodirajo v turško ozemlje. Glavna srbska armada, ki se vali iz Niša ob reki Moravi v Turčijo, je v nedeljo, dne 20. oktobra popoldne pod poveljstvom prestolonaslednika, zavzela turško obmejno utrdbo B u ja n o v c e. Prestolonaslednik Aleksander je s prvimi četami došel v mesto, kjer ga je pozdravljalo krščansko! prebivalstvo kot rešitelja. Kolona princa Aleksandra se pomika dalje proti PreŠovi in Prištini. Čete generala ŽivkoviČa so zasedle N o v o V a -rož in prodirajo proti P r e p o 1 j u. General Jankb-vič pa je zavzel v nedeljo, dne 20. t. mes. zjutraj važno turško utrdbo P o d u j e v o. Na turški strani so se borili: 2 turška polka, 6 taborov Arnavtov in 3 baterije topničarstva. Večina turškega vojaMva je že pred bojem po noči zapustila mesto in, se umaknila na jug proti Prištini. Srbi so napravili bogat plen: 1 zastavo, 80 šotorov,'11.000 patron in drugega streljiva, 80 glav živine in živeža, med tem 100,000 kg suhorja (cvibaha). Vse okrožje, Id spada, pod P o d u-j e v o , so proglasili Srbi za srbsko last in so nastavili svoje urade. (irško-turški boji. Tudi Grki zmagonosno prodirajo v Turčijo. Glavna (severna) grška armada je pod poveljstvom prestolonaslednika Konštantina prodrla iz glavnega taborišča pri Larisi čez prelaz Meluna do turškega mesta Elasona, kjer so se dne 20, t. m. Turki iz močnih utrdb postavili Grkom v bran. Boj je trajal 4 u-re. Grškim četam je osebno poveljeval prestolonaslednik sam. Turki so se umaknili proti severu. En del grških čet pa prodira na jugovzhodni grško-turški meji v bližini morskega, zaliva Arta proti turški trdnjavici Preveza, Tej grški Četi poveljuje general Sa-punfakis. Črnogorsko junaštvo. O Črnogorcih je bilo že od nekdaj znano, da so liraber narod. V vojski so Črnogorci pravi junaki. Zadnji boji med turškimi in črnogorskimi četami so dali zopet črnogorski zgodovini novih junakov. Ganljiv dogodek se je pripetil v Podgorici. P0 boju pri DečiSu je prijezdil na konju vojak, ki se je komaj držal v sedlu, kajti topova krogla mu je zdrobila nogo nad kolenom. Toda obraz mu je bil vesel, vihtel je čepico in klical: „Živela Črna gora!" Vse sb je zbiralo okrog njega in mu čestitalo z običajnim pozdravom: „Sretne ti rane bile!" A kakšne so morale biti telesne bolečine tega junaka! — Dan za tem je krogla nekemu starčku zdrobila desno dlan; vzel je puško v levo roko in se umaknil v ozadje. Tu mu pride nasproti neki Malisor, ki bi bil šel rad v boj, pa ni imel puške. Ponudil je starcu denarja, da bi mui odstopil puško. Toda ta odkloni novce, da mu puško in naboje ter pravi: „Pojdi in maščuj mojo roko!" Vojaški zdravnik dr. MetanoviČ pripoveduje, da je obvezal te dni v Podgorici nad 10 ranjenih starčkov, starih nad 75 let. Neki uradnik je s solzami v očeh' pravil, da ima 721etnega očeta, ki je Šel prostovoljno na bojišče, in sedaj sin ne ve, ali je oče Še živ ali mrtev. Sploh je čudno, da je med temi ranjenci veČina starčkov junakov. Vsled izgube krvi in bolečin leže onemogli in so mili za pogled kakor jagnje-ta. Toda, da jih le spomniš na boj, pa jim zažare o-Či; ti se znajo boriti, Strašne so te družinske žrtve, ki se vam odkrivajo med ranjenci. Tu je med njimi starec blizu 70ih let; sam je lahko ranjen, toda na bojišču sta padla 2 njegova sina, a tretji je težko ranjen, četrti je Še na bojišču. 14. t. m. je obiskala ranjence kraljica, in ko je izvedela starčevo usodo, se je ponudila, da mu osvobodi najmlajšega sina iz Mojske. Toda starec je zajokal in rekel: Ljubše mi je, da me na kose razse-kate, nego da doživim tako sramoto." — Ondi leži drug starček, zastavonoša svojega bataljona; sam je lahko ranjen, v boju pa je izgubil sina. Vprašajo ga: „Kako je, očkja?" — „E, hvala Bogu, Čez kak dan grem nazaj, da mašičujem sina; zanj mi je žal, toda — hvala Bogu!" — Na bojišču sta se borila drug ob drugem oče in sin. V dežju knogel opazi starec, da mu je sin, zadet v nogo, se zgrudil na tla. Hitro se vleže Čezenj, da ga s svojim telesom brani. Ko so po boju pobirali ranjence, so morali mrtvega očeta potegniti s sina, ki je še živel. Dva brata-dvojčka, ki sta dovršila letos bogoslovje, sta tudi oba padla pa bojnem polju, lqer sta se poprej junaško borila za domovino. Turški junaki. Ganljivo se je izvršila predaja turške trdnjave Sipčanik Črnogorcem. Turški poveljnik je prišel s svojimi Četami in, prebivalstvom k mostu, kjer jih je čakal črnogorski princ Danilo, Ko so prišli Turki do tje, je zaigrala črnogorska vojaška godba turško himno; črnogorske Čete so izkazale turškim oficirjem vojaško Čast. Ko je oddal poveljnik vjetih turških čet prestolonasledniku Danilu svojo sabljo, mu jo je ta zopet vrnil z besedami: „,|Vi ste junak in junaku dam jaz sabljo nazaj." Turška grozodejstva. Da se bo razumelo navdušenje kristjanov na Balkanu za vojsko, naj navedemo samo nekatera grozodejstva, ki so jih Turki zadnjič izvršili v sandžaku Novi Pazar. Nekemu starcu, ki so ga zalotili na begu, so iztaknili oči, odrezali ustnice in ga tako pohabljenega zapodili preko meje. Male otroke enostavno morijo, iStarce, ženske, može odvažajo nasilno v Malo Azijo. V selo Mokrinje je udrlo 600 turških vojakov in so pomorili vse, kar jim je prišlo pod nož. Pomorili so tudi vse dojenčke. Enako klanje so uprizorili v štirih vaseh. V vasi MigiČi je umrlo mnogo oseb vsled kranja Turkov, Kmeta Milosavljeviča so obglavili, kmeta Pevanca nasadili na kol, drugih 6 so drugače umorili, a JanjiČa razkosali. Popu Bakalinu so odsekali vojaki spodnjo čeljust z brado vred. Popu Bodravcu so odsekali nos, ¡V Valtrenici so zažgali cerkev in nato popa Savico obglavili. Mnogim otrokom so prerezali vratove. Pri Ra<ški so turški vojaki razmesarili duhovnika Filipa Kusmanoviča; predno je izdihnil, so mu odrezali nos, obrili brado in brke ter odtrgali ustnice in podbradek. Duhovniku Petru Be-kalinu so tudi odrezali nos. Nekega srbskega kmeta iz Gradine so naravnost zrezali in obesili na vejo nekega drevesa. Nekega drugega so nabodli na kol tako spretno, da ni mogel takoj umreti in mu potem odrezali glavo. Neki Peranac in SašČinac s še petimi drugimi Srbi so bili ubiti in potem razmesarjeni. Kakor duhovniku Kusmanoviču, se je godilo tudi njegovemu bratu; ker pa ta ni imel brade in brk, so mu odrezali ušesa. Nekemu starcu so izkopali oči, nekega otroka so živega razmesarili. Pol dne hoda v Vranje so ti vredni potomci svojih očetov ubili eno celo srbsko družino. Vse to se je zgodilo v zadnjih dneh! Med Srbi v Sandžaku vlada, vsled teli grozodejstev splošno razburjenje, posebno Še, ker javljalo, iz Bitolja o enakih grozodejstvih. Ni čuda potem, da vlada tudi v Srbiji najhuje ogorčenje in navdušenje za boj. Prebivalstvo viharno pozdravlja vojno, da bi rešili brate v sandžaku iz tega mučeništva. Evropa, sramuj se! In z Evropo vred tudi socialna demokracija, ki ima sicer polna usta usmiljenja, a označaboj proti takim zverinam za — kraljevo pohlepnost po novih deželah. Kako občujejo srbski častniki z moštvom. Lepo je življenje v srbskih taborih ob meji. Tudi v mirnem Času vladajo med srbskim oficirjem in moštvom prijateljske razmere. Sedaj so pa te razmere še veliko lepše, ker morajo skupno prenašati vse napore in bodo skupaj tudi kri prelivali. Lepe reči se pripovedujejo o srbskem majorju Arandjeloviču, poveljniku I, bataljona 7, pešpolka. Nekega večera se je pripravljal bataljon k počitku, padal je dež na vojake, ker ni bilo Šotorov, pač pa so postavljali šotore za oficirje. Ko jo major to videl, je sklical oficirje bataljona in jim rekel: „Gospodje, sramota bi bila za nas, ko bi mi spali lepo pod šotori, vojaki pa na dežju!" Oficirji so mu pritrdili, šotori so bili odstranjeni in vsi oficirji so vzdignili ovratnike plaščev ter se vlegli zraven vojakov na zemljo. Nekega dne vpraša major Arandjelovič, kaj i-majo vojaki za kosilo, in povedo mu, da bodo jedli, ker je petek, samo fižol. — „In oficirji? vpraša major. — „Za-nje se kuha meso." — „iTo meso imate takoj zakopati v zemljo", odgovori major, potem pa skliče oficirje in jim pravi: „Gospodje, danes bomo jedli samo fižol in kruh." — h,Razumemo, gospod ma-jor", so odgovorili oficirji in vsak je odobraval ukrep poveljnika bataljona. Gibanje na morju. Vojska se ne bo vršila samo na suhem, ampak tudi na morju se začenja bojni ples, Na morju pridejo v poštev samo Turška, Grška in Bolgarija. Dasi-ravno imajo Turki svoje brodovje zelo zanemarjeno, vendar je njih ladjevje najmočnejše. Za Turčijo ima Grška še razmeroma najboljše'vojno brodovje.. Bolgarsko vojno brodovje pa je neznatno ter se ne bo moglo spustiti v boj s turškim. Pred dnevi sta iz Jonskega morja udrli dve grški ladji-topničarki v zaliv Arta, ki se pahaja med Turško in Grško, ne da bi bili zamogli Turki s streli iz trdnjave Preveza, ki straži vhod v ta zaliv, to preprečiti. Ti dve ladji-topničarki hočeta podpirati grške čete, ki prodirajo na suhem proti Preve-zL Obenem je Grška zaprla (proglasila blokado) turške luke ob obali Jonskega morja, Istotako je poslala Grška pred otok T e n e d o s v Egejskem morju 6 vojnih ladij, z namenom, zabraniti izhod turških vojnih ladij iz Dardanel. Dne 19. t. m. zjutraj je priplulo pred bolgarsko pomorsko mesto Varno ob Črnem morju 6 turških bojnih ladij, katere so obstreljevale pristanišče in, mesto. Skoda, katero je povzročilo turško obstreljevanje, je velika. Uničenih je več javnih poslopij in drugih hiš. Turške bojne ladje so se tudi prikazale na morju pred bolgarskim pomorskim mestom Burgas v Črnem morju. Grki zasedli turški otok Lemnos. V ponedeljek, dne 21, oktobra, je priplulo pred turški otok Lemnos v Egejskem morju 11 grških bojnih ladij. Pred glavnim mestom C a s t r o so ladje obstale in. Grki so zahtevali od turških uradov, naj se mesto uda. Dne 22. oktobra zjutraj so Grki pred Ca-strom izkrcali na suho 500 mož. Ta četa je takoj napadla. mesto ter se ga je po kratkem boju tudi polastila- Na javna poslopja so se takoj razobesile grške zastave, Grki so vjeli 3 turške častnike in 42 mož posadke. Grški admiral Kouroti je proglasil otok kot grško last. Otok Lemnos (Turki ga imenujejo Limni) se nahaja v severnem delu Egejskega morja. Na otoku je vse polno ognjenikov. Večji del otoka je golo, kame-nito hribovje in obsega le malo rodovitne zemlje. Prebivalci se pečajo večinoma z živinorejo. Na otok.u raste tudi raznovrstno sadje. Lemnos Šteje 27.000 prebivalcev in meri 454 kvadratnih kilometrov. Glavpo mesto Castro Šteje 2000 prebivalcev. V turški lasti je ib.il otok že celih 500 let. Turška junaštva na morju. V ponedeljek, dne 21, oktobra, sta se dve turški križarki ob 7. uri zjutraj pripeljali pred malo bolgarsko mesto Kavarna ob Črnem morju in sta začeli mesto obstreljevati, dasiravno je obstreljevanje trgovskih pristanišč tudi ob času vojne po mednarodnem pravu prepovedano. Obstreljevati se smejo le vojna pristanišča. Turški križarki sta obstreljevali mesto Kavarna 354 ure. Zelo poškodovane go sledeče hiše: carinski urad, trgovsko izkladišče, vojaško poslopje, telefonska postaja, dve hiši, v katerih se nahaja zaloga živeža, en. mlin in več zasebnih poslopij. Več hiš je pogorelo. Turki so skušali izkrcati svoje vojake, kar je pa preprečila majhna bolgarska posadka, ki je brojila samo 11 mož ter se držala izvanred-no pogumno. Proti 11. uri dopoldne so se prikazale turšlke ladje pred Varno in začele obstreljevati kasarno, samostan sv, Konstantina in celo neko otroško bolnišnico, čeprav je ta razvila zastavo „Rdečega križa". Vkljub temu so Turki nadaljevali bombardiranje do 4. ure popoldne in so celo streljali na žene in, otroke, ki se ne morejo braniti. To so torej turška junaštva. Odgovor carja Ferdinanda turškemu sultanu. Med bolgarskim ljudstvom se Širi tarle pripovedka: Ko je bila objavljena mobilizacija vse bolgarske vojske, je poslal turški sultan carju Ferdinandu velik vrč, napolnjen s prosom do vrha. Sultanovo odposlanstvo, ki je bilo prineslo carju ta vrč, se je globoko poklonilo in izpregovorilo: „Vidiš, veliki car, koliko je prosnih zrn v tem vrču? Evo, tolikšna je sultanova vojska. Vso to vojsko bo poslal na-te, ako se osmeliš, (mu napovedati vojno. Zato ti svetujemo, ostani mirno doma! ? — Tako so govorili odposlanci. Toda car Ferdinand se ni dal preplašiti. Ukazal je prinesti vrč, napolnjen z jiajhujšo papriko. Ta vrč je dal odposlanstvu, naj ga ponese sultanu. Z vrčem jim je dal tudi pismo, naslovljeno na sultana. To pismo se je glasilo tako-le: „Razreži papriko in pokusi jo. Vedi, da je moja vojska še ljutejša kakor ta paprika, ki sem ti jo poslal v vrču." Tako se je glasilo carjevo pismo, ki ga pa sultan baje ni bil vesel. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 27. nedelja: 22. po Binkoštih, Frumencij, škof. 28. pondeljek: Simon in Juda. 29. torek: Narcis, škof. 30. sreda: Klavdij, mučenec. 31. čftrtek: Volbenk, škof 1. novembra, petek: God vseh svetnikov. 2. sobota: Vseh vernih duš dan. * Naš prevzvlšeni knezoškof so v nedeljo, dne 20, oktobra, posvetili v Trstu v baziliki sv. Antona Padovanskega umetniško izdelan oltar preblažene device Matere božje, pod imenom Marije Snežne. Pre-vzvišeui vladika so že v soboto došli v Trst in so bili od tržaškega škofa prijazno sprejeti. Po dovršenih slavnostih v nedeljo so obiskali oo. jezuite in so o-stali gost tržaškega škofa. Ponoči so se vrnili zopet v Maribor, Omenjeni oltar je darilo našega prevzviše-nega knezoškofa. Iz učiteljske službe. Na dvorazrednici v Soboti (prvi plajcilni razred) je razpisano mesto nad-učitelja. Prošnje do dne 1. grucifna. 1— Na nemški šoli v Hrastniku .(drugi plačilni razred) ije i oddati službo učiteljice ročnih del. Prošnje do dne 15. novembra. — Deželni šolski svet je v seji dne 19. okt. imenoval: Začasno učiteljico Marijano Požar za stalno učiteljico; šolskega vodjo Jožefa Gorup na Polen-Šaku za nadučitelja ravno tam; začasnega učitelja Ernesta Lassbaherja v Cirkovcab za stalnega učitelja ravno tam; učitelja Franca KarbaŠ v St. Miklavžu pri Ormožu za učitelja na Hajdinu; izkušeno učiteljico ročnih del, Marijo Trobej, za učiteljico ročnih del v Šoštanju in, Topolšici; učiteljico Josipipo Belšak pri Sv. Bolfenku v Slov, goricah za učiteljico k Sv. Roku ob Sotli; začasno učiteljico Adelo Smid v St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu za stalno učiteljico istotam. V stalni pokoj stopita: Janez Kocmut, nad-učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju, in začasna upokojena učiteljica Helena Jenko pri Sv. Jakobu v Slov. goricali. Iz finančne službe. Nadkomisar finančne stra/-že II. razreda, gospod Martin Voh v Celju, je prestavljen v Maribor; komisar finančne straže I. razreda, g, Martin Kovač v Mariboru, gre iz Maribora v Celje. Umrl je v bolnici usmiljenih' bratov v Gradcu dne 19, oktobra č. g. Anton Srebre po mučni bolezni v 35. letu svoje dobo. Rojen v Cadramu dne 18. a-prila 1877, v mašnika posvečen v Mariboru dne 25. julija 1904 je služil kot kaplan v Laškem trgu, pri Sv... Martinu tik Slovenjega Gradca, v Vuzenici in pri Sv, Valentinu pri Žusmu. Pogreb je bil v torek ob 2. u-ri popoldne. N. v m, p.! * Katoliški časnikarji, slovenski in hrvaški, so imeli v soboto, dne 19, t. m., v Ljubljani sestanek, da se pogovorijo o složnem postopanju o vseh važnih vprašanjih. Sklenili so, da bodo širili in zagovarjali hrvaško-slovensko vzajemnost, da bodo povsod v javnem življenju pobijali liberalne in brezverske nazore ter da se bodo v dosego teh ciljev medsebojno podpirali. Ziastopani so bili časnikarji iz vseh slovenskih in hrvaških pokrajin. Veselo je gledati, kako naša stranka na vseh poljih napreduje in zbira svoje moči. * Naša društva opozarja S. K. S. Z., naj nemudoma izpolnijo doposlane ji tiskovine glede društvene štatistike in jih takoj pošljejo v Ljubljano osrednji Slovenski kršč. soc. zvezi, ki jih nujno rabi pri sestavi „Koledarčka". Društva, ki tiskovin pomotoma niso dobila, naj tudi pošljejo v Ljubljano potrebne podatke o stanju društva. „Društveni Koledarček" se naroča pri S. K. S. Z. v Ljubljani. * S. november posvečen prodaji srečk Slov. Straže. Nedelja, dne 3. novembra naj velja za vsakega našega somišljenika in somišljenico kot dan za splošno prodajo srečk Slov, Straže, Posebno mladina pojdi na delo! Srečke se naj po več skupno naročajo pri Slov. Straži v Ljubljani ali pa pri podružnici SI. Straže v Mariboru. * Kesajo se. Na Francoskem je svobodomisel-cem že žal, da so začeli preganjati redove. V nekaterih krajih že prosijo vlado, naj bi dovolila, da bi se vrnili kartuzijanei, benediktinci in izgnane usmiljene sestre. Premoženje teh redov so roparji že seveda zapravili. * Za Korošce in Štajerce. V nedeljo, dne 20. t. m. je bila seja glavnega odbora Vseslovenske ljudske stranke v Ljubljanil koje so se iz Štajerske udeležbi dr, BenkoviČ, Brenčič, dr. Hohnjec, dr. Korošec in dr. Verstovšek. Razgovarjalo se je o vedno drznej-Šem nastopanju nemštva v uradu in šoli na Koroškem in Štajerskem. Slovenskim poslancem so se dala tozadevna navodila. Ker baje liberalci ponekod širijo vest, da se je Vseslovenska ljudska stranka odločila, da ne bo ničesar storila za slovensko uradništvo, se je s tem sklepom zopet dokazala liberalna lažnjivost. * Novi koroški dež. predsednik. Cesar je imenoval za novega koroškega deželnega predsednika dosedanjega sekcijskegja načelnika v notranjem ministrstvu, Alfreda barona pl. Fries-Skenc. ¡Obenem se mu je podelila tudi čast tajnega svetnika. Novi predsednik je rojen leta 1870. Upamo, da bo Slovencem pravičen. Več pravic, kot nam jih jo zajamčenih po zakonu, itak ne zahtevamo. Teh dosedaj na Koroškem pod skrajno neprijaznim predsedstvom Heinovim nismo imeli. * Na avstrijskih državnih alpskih železnicah nameravajo namesto parne sile vpeljati električno gonilno moč. Kakor se sliši, se popolni upeljavi električne gonilne sile upira vojaška uprava, ker se je bati, da v času vojske, če bi električni tok odpovedal, se ne bi moglo prevažati vojaštva in vojnih potrebščin, Za slučaj, da se vpelje električna gonilna sila, bo morala imeti železniška uprava na razpolago še v-naprej dosedanje lokomotive. Tudi na progi južne železnice Maribor—Celovec baje nameravajo upeljati e-lektrično gonilno silo, * Jukič pomUoščen. Kakor poročajo iz Zagreba, je cesar znanega napadalca na. brv, bana Čuvaja, bivšega dijaka JukiČa, ki je bil obsojen na smrt na vislicah, pomilostil v dosmrtno ječo. * Mohorjanl! Darujte pri sprejemu knjig za Slovensko Stražo! Župnije tekmujte! * Za SIjv. Stražo so darovali: Gospod Luka Hleb 20 K, na Slomšekovi slavnosti v Mariboru se je nabrale K 61'20, gospodična Alojzija Vrečko na Dunaju 1 K, gospod Roškar v Št. Jakobu v Slo» gor. je nabral na gostiji Roškar—Znudrl 35 K. — G. M. Knuplež pri Sv. Jakobu v Stov. gor. prvi dvekronski no-ec. Hvala. Mariborski okraj. m Maribor. V ponedeljek, dpe 21. t. m. je umrl predstojnik mariborskega okrajnega sodišča, sodni nadsvetnik Anton Liebiš, Bolehal je na slepiču, a ko so ga v ponedeljek zjutraj v mariborski bolnišnici o-perirali, je med operacijo umrl. Pogreb se je vršil v sredo, dne 23, oktobra popoldne. N, v m. p.! m Maribor. V „Ruški koči" pri Sv. Arehu je bil vsakdo prijazno sprejet, naj je bil Slovenec ali Nemec, Toda oglasila se je nemška zavist, ki je rekla, zakaj bi mi dajali Slovencem zaslužek. Zato si hočejo sezidati svojo kočo pri Sv. Bolfanku, za katero je že brezplačno naredil načrte geometer našega dkrajne-ga glavarstva, Wiesler, Nova nemška koča bo glasen klic vsem Slovencem, da jim Nemec ne privošči niti krajcarja zaslužka. A mi? m Maribor. Liberalcem vedno silno težko de, da jih naše ljudstvo ne mara in da so v politiki velike ničle. V paši okolici imajo svoje pristaše samo v učiteljskih vrstah', in poleg teli se drži liberalcev par nerazsodnih gostilničarjev. Da bi dobili kaj vpliva v politiko, so si osnovali v nedeljo, dne 20, oktobra, v Mariboru svoje politično društvo „Maribor", Navzočih je bilo le kakih 30 ljudi, med njimi 1 advokat, 5 ali 6 odvetniških pisarjev, 2 železniška uradnika in ž njima nekaj podrejenih železničarjev, profesor dr.. Pivko in celjski dr. Kukovec, Na zborovanju ni bilo nobenega kmeta. Nekega našega pristaša, ki je prišel z vabilom na zborovanje, so se vsled prijaznega (!J posredovanja nadučitelja Podobnika tako ustrašili, da so zbežali zborovat v Čitalnico, kjer so se zaprli. Glavni govor je imel celjski dr. Kukovec, ki je dajal zbranim nauke, kako se morajo boriti proti naši stranki, O mariborskih občinskih volitvah je poročal dr. Pivko, ki je svetoval, naj gredo Slovenci volit socialne demokrate. Za predsednika novemu društvu je izvoljen advokat dr. Glaser. V odboru so: trgovec AVeixl, žel. uradnik Kejžar, prof. dr. Pivko, RobiČ iz Lembaha in učitelj Lesjak. Društvo sestoji torej iz, samih uradnikov, učiteljev, advokatov itd. In to društvo bi rado pridobilo s shodi v okolici naše ljudstvo za liberalno stranko! Se motite! Liberalnih uradnikov, učiteljev in advokatov naše ljudstvo ne mara. m Sv. Anton v Slov. goricah. Strašna smrt v zanuočvirjenem potoku. Sv. Anton v Slovenskih goricah, Dne 15, oktobra, so šli zvečer v temi štirje zidarji iji dve strežkinji od svojega dela v Sp. Velov-ljak.u pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Čeravno je bila že popolna tema, se najstarejši med zidarji, Klobasa Tomaž iz Smolinec pri Sv. Antonu hoče obrniti po krajši poti čez travnike, Čeravno mu tovariši odsvetujejo, gre naprej. Kramberger Matija iz Brengo^ ve se za nekaj minut obrne za njim. Naenkrat zaslišijo ostali iz teme Krambergerjev glas: .,,Jezus Marija, pomagajte!" Ko prihitijo do mesta, vidijo, da. stojijo ob globokem tolmunu zamočvirjenega starega potoka Crmec. Vidijo pa le, kako se delajo Sa kolobarji iz vode na mestu, kjer sta oba izginila v globočino. Kramberger je hotel na vsak način se potapljajočega tovariša rešiti, a ta ga je potegnil s seboj v tolmun. Se-le drugi dan so ju z blizu 10 metrov dolgimi kav-Iji mogli spraviti na suho. Ta „tolmun" poznajo domačini kot zelo nevaren in brez dna. Velika je žalost ostalih domačinov in znancev. Oba ponesrečenca sta bila znana, kot dobra in spretna zidarja. Kramberger zapušča vdovo in dvoje malih, nepreskrbljenih otro-čičev. Čudno je, da je isti da« umrl v Gradcu tretji zidar iz šentantonjevške župnije, RepiČ Franc iz Žu-petinc. In tako so se glasili dne 17. oktobra iz našega zvonika celi dan zvonovi in peli žalostinke štirim svojim župljanom, enemu, kateri je umrl doma, in trem, katere devljejo na tujem v grobove. In tako vas krijejo sicer tuji grobovi, dragi župljani, a križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami. m Maribor. Prihodnjo nedeljo, 27. oktobra priredijo slovenski rokodelski pomočniki v dvorani društva rokodelskih pomočnikov predstavo igre „Čevljar". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prijatelji naših vrlih fant"» pridite v obilnem številu I m St. Ilj v Slov. gor. NaSe bralno društvo in podružnica Slov. Straže priredita v nedeljo, 10. nov. v Slov. Domu popoldne po večerni-cah Slomšekovo slavnost. Slavnostni govor bo imel g. dr. Hohnjec is Maribora. m Hočs. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 3. novembra popoldne poučno zborovanje in 81omšekovo slavnost. Pridite vse! m Hoče. Zahvala. Veleč. g. Sparhakl Janez, župnik v pokoja, Frane Korošec, nadžapnik p i Sv Križu tik 81atine in Plepelec Joi, župnik pri Sv. Emi so darovali za zastavo Mladeniške Marijine družbe 7 kron Bog povrni! m 8v. Martin pri Vurbergo. Pri nas se vrti v nedeljo, 27. okt. rfni maši » gostilni gospe Ane Amer gospodarski shod. Govori g. '. Žebot iz Maribora. T|j v 1 ® « * Ptujski okraj« p Ptuj. Prijaznost ptujskih mestjanov proti slovenskemu ljudstvu se je pokazala zopet v pravi luči. Nek ptujski mogočnež ima v Gornjem Mestnem vrhu viničarijo. Ta gospod si je pri svoji viničariji sezidal ^verando" v smeri proti občinski cesti. Naš vrli občinski zastop je takoj vse potrebno ukrenil, da se je morala že sezidana „veranda", ki je bila blizu 1 me' ter pa občinskem svetu, odstraniti. Zdaj pa se je i-menovani gospod hudo raztogotil. S srdom napolnjen, ker se je moral pokoriti slovenskim možem, je dal zakleniti svoj studenec, da si sosedje, ki so v celi zadevi popolnoma nedolžni, ne morejo, oziroma ne smejo od tod nositi vode. Tako ravnajo ljudje, ki so od Slovencev obogateli. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 20. oktobra ob 542. uri popoldne je v Apačah pri posestniku Matevžu Cernevšek izbruhnil ogenj; zanetil je Bleten otrofc. Zgorelo je celo poslopje in" ves živež, orodje itd, Skoda je le deloma pokrita z zavarovalnino. — Tukaj že dolgo nismo imeli tako slabe letine kakor letos. Poletne pridelke je uničila toča, poznejši pa niso mogli dorasti in dozoreti vsled hladnega in mokrega vremena. p Vurberg. Ze več kot eno leto me naši Štajer-čijanei napadajo v „Štajercu" ter mi dajejo svoje nauke. Jaz sem jih pustil ves čas v miru, pa enkrat jim vendar moram nekaj povedati. Prijatelji, vaši napadi izvirajo iz samega sovraštva in maščevanja. Vaše nauke odklanjam; od takih, ki imajo toliko masla na glavi, ne sprejmem in ne bom sprejemal nobenih naukov, Delajte le naprej, kakor ste navajeni. Kaj boljšega od vas ne pričakujem. Lagale, zavijajte besede in zabavljajte Čez me tako dolgo, da se boste naveličali, ali da se bo "„Stajerc" vas naveličal. Ptič se spozna po petju in perju, vi pa po hinavščini in zavijanju besed. Zato ste vredni „Štajerca", „Štajerc" pa vas. Toliko dopisnikom „Štajerca" v odgovor! — Al. Kokelj. p Muretinci niže Ptuja, Da bi odgovarjali na vse neumnosti, ki jih prinaša ptujsko glasilo nesrečnih šnopsarjev v številki 39 pod naslovom „Iz Mure-tinc", se nam niti ne zdi vredno. Le na eno odgovarjamo. Naš veleučeni, nam dobro znani dopisunček nas takorekoČ kliče na korajžo s tem, da bi se šli k njemu vzgledov učit (toda ne vemo kakšnih), moramo o tem veleučenem štajerčijancu nekaj obširneje izpre-govoriti, da bodo tudi drugi ljudje vedeli, kdo je pravzaprav naš muretinski „invalid". Kakor štajerčijanci in neihškutarji sploh, je naš diČni „velenemškutar" prava nadloga za občino. Enkrat nadleguje predstojnika s svojimi prošnjami, potem se tožari s sosedi, in drugič si zopet privošči koga drugega v obdelovanje, za kogar pač ve, da ne trobi ž njim v štajerčijanski rog. Zadnji Čas se zaletava v volilno komisijo, ki je poslovala dne 30. avgusta pri občinski volitvi, Ker pa on ni bil izvoljen, je vposlal neki ugovor, ki ga je pa c. kr, okrajno glavarstvo v Ptuju zavrnilo. Mi bi o vsem tem molčali, ker pa omenjeni v svojem neslanem dopisu hvali svojo modrost, da zna nemško pisati in čitati, in" zna več, kakor vsi, ki berejo „Slovenj skega Gospodarja", mu moramo povedati, da se naj gre najprej k „Štajerčevemu" uredniku učit slovenski, potem nemški in volilnega zakona, da bo vedel, kateri paragrafi kazenskega zakona vzamejo volilcu volilno pravico, predno bo drugič volilni komisiji „kar šo mešal" in delal glavarstvu nepotrebno delo, p Oslušovcl. Grozna vest je pretresla v nedeljo, dne 20. oktobra zjutraj našo vas, Prejšnji večer je obležal, zadet od puškinega strela, Franc RoŠkar, posestniški sin iz Gajovec. Zločinec, ki je izvršil to dejanje, je doma iz Breznice in je obenem bralec ptujskega „Štajerca", Ustreljenec je bil že večkrat obsojen zavoljo tepeža, K temu groznemu dejanju je zapeljala zločinca grda strast in nesrečno žganje, katerega se je zločinec pred tem groznim zločinom nasr-k«l. Ta žddosten dogodek ti da, mladina, zopet svarilen vzgled, da je boljše zvečer vzeti v roke kak dober list ali knjigo, kakor pa se postavljati v nočno nevarnost in pohajkovati po Šnops&rnah. Vi stariši pa skrbite vestno za dobro odgojo svojih otrok. p Ormož. Umrl je v Frankovcih pri Ormožu posestnik Jurij Prapotnik. N. v m. p.! p Ormož. Ne pritrdim vsaki trditvi Jurtelove „Sloge", toda, kar je zapisala v za/lnji številki o Plo-jevih dijetah, to je res. Naš bivši poslanec je res dal svoje dijete za pijano, to smo posebno videli pri zad-nih državnozborskih volitvah. Pilo se je takrat na tuj račun, da je bilo groza. Z vinom in šnopsom so se pridobivali pristaši, kar se ni dalo narediti z lažjo in aa/vijanjem. Marsikateremu pristašu se je celo gabilo, na kak ostuden način so se naši ljudje zastrupljali z alkoholom, samo zaradi par ljubih glasov. Volilno vino in šnops sta naredila velikansko škodo v o-kraju, in mi si ne moremo misliti, da Človek, ki pridobiva ljudstvo s takimi sredstvi za-se, res ljubi pa-rod in domovino. Pilo, klelo, za.bavljalo se je, kakor Še nikdar. Plojevi volilni kortpši so skušali vzbuditi vse ljudske strasti. Skoda je bilo denarja v ta namen. Liberalci pravijo, da so volitve v celem okraju stale Plojevo stranko do 26.000 K. PSa saj smo tudi videli ljudi, ki imajo celo leto sušo v svojih žepih, da so naenkrat nastopali s petaki in desetaki. Lačni liberalni Študentje, ki sicer gledajo za vsakim krajcarjem kakor lačen pajek] za muho, so postali naenkrat denarni mogotci. Skoda, ki » jo utrudili Pl^nve dijet», * katerimi se „Sloga" hvali, našemu ljudstvu, je bila velika in ostane vsakemu poštenemu človeku v okraju nepozabna. Boj nič ne škodi, ampak s pijačo se pe sme voditi, p Ormož. iPreteČeno nedeljo se je vršil zopet redni mesečni shod MladeniŠke in Dekliške zveze. Predsednik Sever je predaval o Balkanu ter o ravnokar se vršeči vojni. Predaval je nadalje o prijateljskem razmerju med hrvaškim in slovenskim narodom, kojih voditelji ravno ob tem Času zborujejo v beli Ljubljani. Nato je predavala predsednica Dekliške zveze, mladenka Kralj, »o slabem .vplivu protikatoli-ških časopisov na naše katoliško ljudstvo in o dolžnostih vsake mladenke, širiti med naše ljudstvo naše Časopise ter o medsebojni složnosti. Nato se je vršil' razgovor o nadaljnem poslovanju MladeniŠke in Dekliške zveze. Razgovora so se udeležili: gdč, Kuharič, Kolarič, Kralj, Malec in g, IvanuŠa. Vse člane, oziroma Članice, se ponovno opozarja na prihodnjo nedeljo, to je dne 27, t. m. se vršeči izviamredni občni zbor in odborovo sejo v društvenih prostorih, in sicer takoj po večernicah. p Lešnica pri Ormožu. Pretečeni petek je uničil požar vsa obširna poslopja g. župana in gostilničarja Habjaniča. Poleg drugega je zgorela tudi Živina, krma, stroji itd. Škoda je velika. p Središče. Nekaj zanimivega vam poročam iz Središča. Lansko leto smo dobili nove, dolgo zaže-Ijene orgije. To je gotovo vse hvale vredno.. Ali nekaj leži na tej stvari. Orgije sedaj imamo, pa pevcev ne* Naš napredni organist nikdar ne nastopi v cerkvi s svojim pevskim zborom, kakor se ]e to v začetku pričakovalo. Svoj narodni pevski zbor pa najbrž hrani za sokolske veselice in slavnosti v Rakitju, kjer je veselo in se bo zraven, tudi pelo: Hola rija, rajsa, hola rila lo, p Sv. Križ tik Rog. Slatine, Dne 21. t. m. se je poročila vrla korna pevka iz ugledne in velespoštova-ne rodbine Rupeške, Marija Gobec, z vrlim mladeničem iz župnije Sv. Benedikta v Slov. goricah, Janezom Neuwirth. Pri veseli gostiji so se spomnili gostje na predlog zavednega rajnkovškega župana gosp. Janeza Roškar tudi Slovenske Straže in darovali 20 krop 68 v, Mladi dvojici naše najprisrčnejše čestitke! p Svetinje Tomholo priredi vojaško .eteransko podporno drn štvo v nedeljo dne 27. oktobra 1912 pri g. Matjažu Piblar v ZeroviD-cih. Začetek ob 4. uri pop ldae. Po tomboli prosta ljudska zabava. Svira veteranska godb?.. Ljutomerski ^kraj* 1 Ljutomer. V tukajšnjo šolo-reajko se bodo vsprejemali učenci v ponedeljek, dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne. Zglasiti se je v Šolski sobi na glavnem trgu v Ljutomeru. Vsaki na novo prišedši u-čenec naj prinese s seboj zadnje šolsko izpričevalo od tržke Šole, ki jo je obiskoval preteklo leto. 1 Radgonski okraj. „Bindiš, bindišer trotel", se pogosto vsiplje iz olikanih ust nekega odlikovanega šolnika, da blažilno vzgojuje slovenske otroke. Baje ga je uČiteljstvo nekdaj zelo čislalo in mu poverjalo odlična in odgovorna mesta. V zahvalo slovenskim gospodom učiteljem, pa je zdaj vse „bindiš, bindišer trotel". Ne dvomimo, da je oblastim to znano. 1 Radgonska okolica. Na slovenski meji se vzdržujejo nemške Šole za nemščino. Otroci se naj naučijo nemško. Že prav. Slišimo, baje se namerava na nemški meji ustanoviti slovenske šole v Halbenrajnu. 1 Križevci. Vodtetvo naše opekarne je nastavilo Križaničevega študenta menda zato, da lažje napada naše voditelje in naša dekleta v „Narodnem Listu", kot — uradnika. KrižaniČ pa uradnik opekarne, zanimivo, kajne d'a?! Mesto, da bi se nastavil kak trgovsko naobražen mož, pa se nastavi človek, ki dela zgago v celi fari. Kmetje, ki ste žrtvovali tisočake za o-pekarno, zahtevajte, da se nastavi trgovsko naobražen uradnik; če pa hočejo imeti liberalci liberalnega koritarjia, naj vam izplačajo deleže in — ohranijo Kri-ŽaniČa. Ce se razmere ne urede, bomo še govorili. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Naša Slomšekova slav-nost, ki smo jo priredili dne 6. oktobra, se je vršila v občo zadovoljnost. Slavnostni cerkveni govor je imel priljubljeni organizator mladine, v®č. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Razlagal je sv. rožni venec ter ga priporočal mladini kot zmagoslavno orožje v vseh dušmih in telesnih bojih. Prebl. Devico, kraljico svetega rožnega venca, je slikal kot varhinjo mladine. Po poznem cerkvenem opravilu je bilo mladeniško zborovanje v Čedno okrašeni društveni uti. DomaČi kaplan č. g. Ratej s pozivom otvori zborovanje ter odda besedo slavnostnemu govorniku vlč. g. dr. Hohnjecu, ki nam v krasnih besedah razloži versko-narodno delovanje velikega Slomšeka in ga priporoča v izgled, osobito mladini. Nato nastopita predsednik domafce MladeniŠke zveze, A. Plaveč, in za njim Lj. Poljanec od Sv* Antona v Slov. goricah, k.i tudi zaključi zborovanje,. Popoldne po večernicah se je slavnost nadaljevala po tem-le redu: DomaSi tamburaši so otvorili slavnost, na kar je sledilo petje domaČega pevskega zbora, Nato nastopi č, g. kaplan Ratej, ki pozdravi i« zahvali navzoče goste, domače in sosedne, v prvi vrsti vlč. g. dr. Hohiijeca za injegovo požrtvovalnost. Razloži v kratkih, pa jederpatih besedah Slomšekovo delovanje kot duhovnika, učitelja in vzgojitelja mladine. Vlč. g. dr. Hohnjec nas navdušuje za Slovensko Stražo, razloži nje pomen ter nas vspodbuja, naj pomagamo z milimi darovi svojim zatiranim obmejnim bratom. Sledita dve Slomšekovi deklamaciji in poklo-nitov 7 belo oblečenih deklio Slomšeku. Nastopi Še vlč. g. kaplan Fr, Štuhec od Kapele, ki kot popoldanska slavnostni govornik navdušuje poatbno iataulea<če, naj bodo po vzgledu SlomšekOvem neustrašeni, ko gre za čast božjo in blagor domovine. Mladenič naj bo odločen, hraber vojak, ne samo cesarju, ampak v prvi vrsti napram Bogu in mili svoji domovini. Zastopnik gornjeradgonske MladeniŠke zveze kaj lepo povdarja: Mladina, če hočeš slaviti Slomšekov spomin, posnemaj v prvi vrsti njegove Čednosti. Med posameznimi točkami so zapeli posamezni pevci SlomŠekove pesmi. Z gledališko predstavo se je končala naša slavnost. Sledila je Še prosta zabava, srečolov in šaljiva poŠta v novi gostilni g. Lasbaherja. Prodajale so se tudi Slomšekove razglednice in šopki v korist Slovenski Straži. Da se je naša SlomŠekOva slavnost tako lepo obnesla, smo v prvi vrsti dolžni se zahvaliti slavnostnima govornikoma vlč. g. dr, Hohnjecu in g, kaplanu Štuhecu. Ti pa mladina, posebno Šentjurska, ovar žuj nauke, ki si jih slišala ta dan", da bo tvoje delovanje tudi v resnici po geslu nesmrtnega Slomšeka. 1 Sv. Jurij ob ŠČavmici, Dne 18. oktobra ob 6, uri zvečer je zgorelo gospodarsko poslopje z vso krmo vred M. Klemenčiču, posestniku v Kočkem vrhu, občina Kraljevci. Zažgal je 61eten otrok. Stariši, pazite na otroke, ne pustite jim, igrati se z ognjem. Nesrečno družino priporočamo usmiljenim srcem, ker je zavarovana le za majhno svoto. 1 Ss. Križ na Murskem polju. V nedeljo po Vseh svetnikih, dne 8. novembra ustanovimo pri nas Dekliško Zvezo in žensko podružnico Slovenske Straže. Govorit pride slavni organizator slovenske mladine veleč g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Sporeda I. del se vrši v cer kvi in sicer ob pol 10. uri pridig* g. dr. Hohnjeea, potem slovesna sv. maša na namen križevskih mladenk % njihovim skupnim sv. obhajilom. II. del se vrši v društveni dvorani in se začne ob 1. uri popoldne z govorom g. dr. Hobnjr-ca, ter se nadaljuje po večernicah. Vrstijo se govori petje, deklamacije domačih in tujih deklet Vabijo se razven vseh križevskih deklet posebno tndi njihovi stariši, da bodo vedeli, zakaj se gre, in sosedne Zvezo, da pridejo navduševat svojo najmlajšo seBtrico. Prireditev je vstopnine prosta. Slovenjgraški okraj» s Šoštanj. Smrtna kosa nam je vzela osebo, katero bomo v naši fari Še dolgo pogrešali. Trgovka Josipina Ravljen se je dne 18. t, m. ob 1, uri zjutraj preselila na boljši svet. Ze dalje Časa je bolehala, letos pa jo je jetika spravila v posteljo; postalo ji je sicer bolje, ali začetkom meseca septembra je morala zopet leči. Odlikovala se je po svoji pobožnosti, bila je 4 leta prednica tukajšnje Dekliške Marijine družbe, za katere prospeh je mniOgo storila. Posebno ljubezen je imela do otrok, katere je rada zbirala okrog sebe, bodisi doma v hiši ali v cerkvi, kakor tudi v vrtu Marijine družbe; ž njimi je molila, prepevala in jih z lepimi nauki napeljevala k dobremu. Bila je požrtvovalna v pravem pomenu besede, in pri svojem delovanju ni iskala dobička in časti, pripravljena za dobro stvar vse storiti in vse žrtvovati; zato jo je pa tudi Bog obiskoval s trpljenjem in tudi preganjanje ji ni izostalo.. Upamo, da že vživa plačilo za svoja dobra dela; naše hVale sicer ne potrebuje, a v blagem spominu nam bo ostala za vedno. Tudi obilna udeležba pri pogrebu dne 30. oktobra popoldne je poka-zala, kako so jo ljudje spoštovali» Konjiški okraj. k Konjice. Trgovec Pavel Ogorevc je bil v Celju izvoljen za odbornika liberalne stranke. Vprašamo ga, če bo po programu liberalne stranke vodil boj proti „klerikalcem" do skrajnosti tudi v trgovini ali pa — kot narodni trgovec odložil dvomljivo Čast odbornika liberalne stranke, Po njegovi odločitvi, katero pričakujemo v kratkem, bomo uravnali svoje postopanje proti ujemu. Vprašamo ga nadalje, če spada pod narodno-obrambno delo kvartanje z narodnimi nasprotniki dr. Kadiunig in dr, Lederer, in če se res uporabljajo precejšnje svote, katere se dobe pri teh igrah, v prid — Siidmarki. Konjice. Srečam sina z očetom in od daleč slišim, kako se po slovenski ž njim pogovarja. Ko.pridem bliže, pozdravi sin, ki je prišel menda iz tujine: „Habe die Ehre" in na odtočno slovenska različna v-prašanja poče dati slovenskega odgovora, ampak nemškega, Ko se oddaljim, govori z očetom zopet slovenski.. Žalost me je obšla, ko fSem se zopet prepričal, kako se nekateri slovenski ljudje sramujejo slovenščine in klatijo tujo nomŠČijrft), čeravno se mu vse smeji. Ah ubogi slovenski jezik, ali si res tako mstjo-vreden? O ne! Le Slovenci so nekateri tako malo zavedni. k Kcbelj na Pohorju. Grozovit prizor se je dogodil pri nas v noči od 19. na 20, oktobra. Snopsa pijani pomočnjaki so se med seboj stepli, tako, da je bil pri tem ubit kmečki fapl, oziroma že posestnik A. Urleb iz Modriča p. d. Posjalkov. Pozno v noč so poprej popivali Šnops kar po litrih pri Lešniku. Veseli praznik se je obhajal drugod, pri nas pa je bila žalost, ker samo za streljaj od župne cerkve je ležala na Zednikovi njivi nesrečna žrtev pogubnega šnop-sa, dokler ni prišla komisija, na kar so ga odnesli v mrtvašnico, kjer se je v torek vršilo raztelesenje. Čudno je to, kakšna postava velja za naše trgovce pri prodaji Šnopsa. Pije in prodaja se kako, kedaj ip kjer kdo hoče, samo, da gre „kšelt", ker Šnops bojda najbolj nese. Tu je treba odpomoči. Celjski okraj. o Cel]©. Vsled sklepa ne, glavnem zboru liberalne stranke so nekateri Še bolj ognjeviti pristaši začeli zopet agitirati za liberalno časopisje. To je treba vedeti, da se tudi od naSe strani kaj stori. Sedaj j« gotovo agitacija aa „¡Stav, Gospodarja" lahka, Ico prinaša tako lepa poročila o vojski. Gledal sem slučajno ljudi v okolici, kako jih je kar 5 naenkrat radovedno tiščalo glave v „Slov, Gospodarja" ter na-ravnosit požiralo novice o vojski. Tudi povesti so lepe. „Gospodarske Novice" pa so že splošno znane in priljubljene pri pristaših in nasprotnikih. Sedaj je u-goden čas za agitacijo, a tudi potreben, ker so tudi liberalni bimbeki na delu. — Umrl je bivši mesar g. Jože! Baumann. o Hmelj. Kupčija s hmeljem je postala tudi v Žatcu mirnejša. Cene ne napredujejo več. Povprašuje se sedaj najbolj za boljšim hmeljem, za katerega se je plačevalo celo 160 K za 50 kg. Prodajalci zahtevajo vedno višje cene, radi tega je promet mirnejši. Cene: 130—135 K za slabejši, 135—140 K za srednji, 140—145 K za srednje dober in 145—160 K za prima hmelj. Tuji hmelj pa v tej dobi skoro nič ni prišel v poštev, ker se ga je silno malo spravilo na trg. c Žalec. NaČelstvo novo ustanovljene Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu naznanja, da je zar-druga začela poslovati dne 20, oktobra 1012. Za sedaj ima svoje uradne prostore v pritličju kaplanije v Žadcu, kjer se dobijo ob uradnih dneh tudi vsa potrebna pojasnila. Uradni dan je vsako nedeljo dopoldne, Obrestna mera za hranilne vloge je 454%', za posojila 554%. Kmečka hranilnica in posojilnica je u-stanovljena za župnije Žalec, Gotovlje in Zgornja Ponikva. Posojila se dajejo samo udom, hranilne vloge se sprejemajo kakor pri vsaki posojilnici, od vsakogar. — NaČelstvo. c Iz okolice Žalca. Zadnjo nedeljo, dne 20. t. m., se je nagloma raznesla vest, da je začela poslovati v Žalcu nova posojilnica. Ce sklepamo iz kislih obrazov žalskih liberalcev, bila je za ljudstvo nova posojilnica nujna potreba. 'Med drugimi zanimivimi dogodki v nedeljo je bil tudi ta: dobro poznani boga-taš Edi Kukec je prigovarjal nekaterim, naj mu gredo menjat denarja v novo posojilnico,. Tisti, ki smo ga slišali, smo se pomenljivo spogledali in potem povpraševali, kako je mogoče, da bi bil bogati in napredni Žalec tako reven, da bi ne mogel Edi-ju Kukcu menjati denarja, ki je gotovo še od dobička, ki ga je napravil Edi lani pri hmelju. Vsekako je za novo posojilnico lepo znamenje, če je bogataš Kukec že sedaj prepričan, da nova posojilnica lahko menjuje njegove debele bankovce. Posojilnica bo morala biti Edi-ju hva-ležna za tako izvrstno priporočilo. — Ker je posojilnica, o kateri pravijo, da jo vodijo zanesljivi pristaši Kmečke zveze, Še Čisto nova, bi ji že danes svetovali, naj bo previdna pri dajanju posojil. V Žalcu je namreč več strašno naprednih možakarjev, ki Še lastnih hlač nimajo na sebi, a vendar hočejo biti med vodji žalske naprednosti; ti ljudje se tudi „klerikalnega" denarja ne bi branili. c Braslovče. V poročilu o zabavnem večeru je po neljubi pomoti izostalo ime gdč. Zofke Sketa, ki je s pobiranjem vstopnine mnogo pripomogla do ugodnega gmotnega uspeha; tudi njej gre zahvala. e Sv. Jurij ob juž. žel. Mi od Sv. Jurija ne moremo prav nič čestitati nekaterim Teharčanom in SentlovrenČanom, ki so dali svoje otroke na novo v nemšiko šolo v Store. Morda so Šli „Štajercu" na lim, ki pravi, da se brez nemščine nikamor ne pride. Kakor bi bila blažena nemščina res vse na svetu. Mi pa vemo, da utegne eden pekaj nemški znati, in „gospoda špilati", misleč, da je sedaj res gospod, ko zna nekaj nemški, nazadnje pa pride na kant, ker se mu ne ljubi delati; takih slučajev ni malo. Sosedje! Bodite zadovoljni, da imate slovensfko Šolo v bližini; te se držite! Slovenske matere otrok naj se vzgojuje v narodni šoli! Ce tudi hodiš v fužino delat, siliti te nikdo ne more, da bi zavrgel svoj materni jezik; na-rava sama se temu protivi. Volja božja je, da si Slovenec; to naj ostanejo tudi otroci. Daj jih v slovensko šolo nazaj! c Drami je. Naši liberalčki, katerih je seveda prav malo, so postali zadnji čas zelo razburjeni ali .nervozni. Vzrok bolezni se različno tolmači. Mi pa, ki poznamo politične bolezni liberalcev, smo vzrok bolezni hitro izsledili Kakor je že splošno znano, vršile se bodo v tratkem pri nas občinske volitve. Da pa delajo te bližajoče se volitve velik strah v naših „boljših" krogih, se samo ob aebi razume. Zadnje čase se je sačel neš odliSni mož *a raaae načine prati, da bi st pridobil izgubljeni ugled. Pisal je celo v celjski e-vangelij par političnih neslanosti ter končno zahteval podpis dopisnika ^Slovenskega Gospodarja". Mihec, slabo si zadel. Kaj misliš, da boš ti nas učil, kaj smemo pisati v „Slovenskega Gospodarja" ? Kedaj si nas p« tf prosil za dovoljenje, ko si pošiljal dopise v „N. Liet" ? S tem jasno pokažemo, kako alobno nespametni so liberalci. Na poben isačin jih ne smea)o pustiti do krmila pri občini; kajti ako dobi take vrste oseba vajeti v robe, smo izgubljeni. 6ez nekaj tednov bodo drameljski volilci pošteno obračunali z liberalci. Ker i» pa že skoraj gotovo, da bodo na znanih krajih zopet lovili volilce s Šnopsom, guljažem, tobakom in drugimi rečmi, se Že naprej opozarja, da je to protipo-stavno ter naj vsak", ki bi kaj »ličnega opazil, takoj naznani na merodajnem mestu. Na vsak; način pa mora izginiti zadnji liberalec iz našega občinskega odbora, zakaj imamo dovolj naših mož domačinov, ki so tmožni, voditi občinske posle. Torej dragi drameljski rolilci: Na noge zdaj, ko je Še Čas, vsi na dan volitve neustrašeno na bojišč« in zmaga je gotovo naša. — Drameljčan. • Sladka gora. Nedavno je uničil požar lepo «oapodarsko poslopje g. M, Sebat. škoda znaša 7001 fron. Poslopje je bilo le za majhno ceno »avarovano, premičnine in pridelek pa «ploh ne. Zgorelo je vse: asno, slama,, »tl^kftinle*., Jfl je bil« Še nowa, sfr®- ji, gospodarsko orodje in živež. Radi hudega vetra se ni dalo ni$ oteti. Ogenj je nastal pri sosedu Krumpa-ku, po domače Medvedu, od koder se je razširil o-genj na Sebatovo hišo. To vrlo rodbino obiskujejo leto za letom nesreče; ena žalost se kopiči za drugo. c Tlnsko. V nedeljo, dne 13. oktobra, se je pri nas vršila volitev starešinstvja. Vkljub temu, da je nekdanji župan Franc Novak: — mimogrede povedano, da ga občani tako spoštujejo, da ga zdaj niti v odbor niso volili — vložil rekurz, je volitev potrjena. Kajti razsodilo se je, da ni vzroka za rekurz in da ni bil vložen na pristojnem mestu. Vrhu vsega pa Še ni bil vložen v postavnem roku. Tako imamo zdaj pa Tinskem zavednega katoliškega moža za župana, M. Fajs-a, svetovalci in odborniki pa so tudi vsi verni krščanski možje, Slava njim! c Trbovlje. Naša občina namerava napeljati izpod Planine čez Klek za vodiško okolico vodovod. — Rudar Anton Vidmar je zabodel tesarja F. MiheliČav nekem prepiru z požem za tilnik tako hudo, da so ga morali težko ranjenega takoj spraviti v bolnišnico. — Našli so pri Vidmarjevi gostilni ubitega 251etnega rudarja Lovrenca Frajle, Pijan je hotel iti po lestvi prenočevat na hlev, pri tem pa mu je spodrsnilo in se je pri padcu ubil. — Premoga se letos zelo mnogo razpošilja na vse strani. Vsakdan ga gre nad 240 vagonov po progah južne železnice na razne kraje. c Sv. Miklavž nad Laškim, V Štev. 35 „Slovenskega Gospodarja" piše nek dopisnik o nekem Pavlu Ramšaku, kateri je umrl dne 7. decembra 1911 v Agu-ila v državi Colorado v Ameriki in je zapustil 1254 mi-lij. kron: premoženja. Omenjeni RamŠak je„bil avstrijski državljan in štajerski rojak. Oblasti namreč iščejo dediča po umrlem Ramšaku. V Ložah, hiš. Štev. 13 je bil rojen Jurij Ramšak'; pri hiši se je reklo tedaj pri Martinu. Oče ga je dal Študirat v Celje na gimnazijo: potem pa je izstopil iz zavoda zaradi pomanjkanja denarja približno leta 1864 kakor trdi dopisnik. Bil je uslužben pri poŠti, pozneje se pa ni več vedelo o njem, kje da je. To pa je bil Jurij, ne Pavel Ramšak. Njegov oče je bil mali posestnik v Ložah, pol u-re od Rimskih toplic, spominjajo se ga še vsi starejši Smiklavčani, Tukaj ne živi n.ihče več od tiste rodbine,. Toliko v pojasnilo, c Zahvala. Gospod Florjan Rak, posestnik v Sp. Gorčah je izročil podpisanemu šolskemu vodstvu za tukajšnjo šolarsko kuhinjo svoto 30 K, kateri znesek je vplačal g. Vincenc Rudi iz Sp Gorč vBled sodnijske poravnave v sporni zadevi, ki jo je naperil proti omenjenemu obče spoštovanemu posestniku in g. J Puncer, posestniku iz Sp. Gorč. Zato naklonitnv naj bo na tem mestu izrečena omenjenima gospodoma najpriBrčnejša zahvala. Šolsko vodstvo v Braslovčab, dne 18. okt. 1912. c St. Jur ob juž. žel. Za Slov. Stražo se je nabralo dne 6. okt. o priliki blagoslovljenja kapele pri Šolincu v Cerovcu K 7'20. Hvala! c Rečica v Sav. dolini. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 27. oktobra Blomšekovo slavnost pri g. Stiglicu (čuježu). Začetek po večernicah. Na vsporedu je slavnostni govor, ki ga ima prof. dr. Hohnjec, petje, deklamacije in, gledališka igra. Brežiški okraj. b Brežice. Južna železnica :silno zanemarja progo Zidan most—Zagreb. Zveze so take, da jim menda na Kitajskem ni primere. Pa glejte modrost! Sedaj je južna železnica vpeljala Še tovorni vlak, ki vozi tudi ljudi. Pja res po „modernem" okusu! In ta hitrost naših vlakov. Kamniški in konjiški vlak sta glede počasnosti prave reve napram našim. A plačati pa moramo lepo, da je kaj. Ali Še ne bo skoro boljše? — Tiskar Avgust Setk bo opustil svojo tiskarno v Brežicah in se preselil v Požego v Slavoniji. — Vinska trgovina dobro napreduje. Vinska kapljica je Še dokaj dobra. Kupci .pridno prihajajo, b Zakot pri Brežicah. Kakor izvemo, je naša slovenska Šola letos prenapolnjena in bi bilo nujno potrebno, jo razširiti. S prihodnjim letom, ko bodo i-meli Nemci za svojo šolo že novo lastno poslopje, se bo to vsekako moralo zgoditi. Res je sicer v naši Šoli tudi nekaj otrok iz okoliških župnij, res pa je tudi, da so letos zopet nekateri ,zaslepljenei — domači in tuji, celo iz Kranjske — vsilili svoje otroke v nemško Šolo, in to take, ki ne razumejo ne besedice nemški. To vam bodo enkrat jasne in učene glave — kakor osli med vojaškimi konji! b Zdole. Tukaj je umrl trgovec in posestnik g. Kari PrešiSek', zvest pristaš S. K, Z., dober občan in znan daleč na okrog. Vse ga je Čislalo, kar je tudi pokazal njegov mnogoštevilni pogreb. Naj v miru počiva! b Videm. Čudim se, da toliko Časa nihče po listih' ne zaropota zaradi nekaterih nezaslišanih r*-mer pri naši Železnici, čeprav se usftmeno toliko zai-havlja in graja. Letos smo komaj enkrat dobili en večerni vlak iz Zagreba v Zidani most, toda kakšnega! Naše krave in voli se nam smejejo, če nas vidijo vstopiti v tiste vozove, češ, živinski vozovi so vendar-le lepši in primernejši. In koliko Časa jo žaga ta vlak in S» trije drugi, ki si jih pa južna železnica da od občinstva plačevati kot osebne vlake, čeprav so najbolj navadni tovorni vlaVi s par zaboji za ljudi. To je škandal! Tudi zveze niso najugodnejše; posebno jutranji vlak navzgor je zdaj prepozen, ravno ker prepočasi vozi. Nujno potrebno je, da se takoj odločne ganejo občinski in drugi zastopi ter zahtevajo, da odpravi južna železnica te sramotne, barbarske razmere ! G. poslanca dr. Bfenkoviča pa tudi prosimo za pomoč v tej zadevi. Mareaberg. Prihodnjo nedeljo, dne 27. oktobra, priredita MladeniŠka in Dekliška zveza pri Sv. Janezu po poznem opravilu SlomŠetarvo slaivnost a »ovori, petjem ip dekle*adi zatvoritve dunajske Češke Šole. Nastal je naenkrat velik krik v dvorani. Češke gospe so metale z galerije neke listke. Cehi in Nemci so se začeli zmerjati. Ker je postajal šunder vedno večji, je dal predsednik povelje, naj se galerija izprazni. Češki poslanci pa so se zavzeli za Cehinje.. Ko se razburjenje le ni poleglo, je predsednik zaključil sejo. Danes se ista nadaljuje. Po glasovanju o postavi glede kužnih bolezni pride na vrsto razprava o proračunu. — Naši poslanci so se takoj v prvi seji potegovali za svoje -volilce: Dr. Korošec je vložil interpelacijo zaradi krivičnega odmer-jenja osebno-dohodninskega j davka. — Dr. Ver-s t o v š e k je interpeliral zaradi protizakonitega postopanja občine Studenci pri Mariboru v zadevi slovenske narodne šole. — Dr, F r. J a n k o v i č je vložil nujni predlog za podporo za po toči poškodovane posestnike in' najemnike v občinah Kočice, Nadole in Dobrina v žetalski fari okrajnega glavarstva Ptuj. Zahteva naglo in, izdatno podporo in odpis davka. — B r e n č i č je vložil dva nujna predloga za podporo za po toči poškodovane vinogradnike in kmečke posestnike v krajih Stoperce, Sveča, Grbina, Sitež, Sv. Bolfank, Naraplje, Skrblje, Blensko, Ptujska gora, Sv. Duh, Gorca, Popovci, Majšberg, Vareja, Gradišče, Velki vrh, Gorenski vrh, Bevski vrh, Turški vrh, Hrastovec, Zavrč, Gorčak, Stojnci, Hardek in Salov-ci v okraju Ptuj in Ormož, kjer je toča napravila meseca avgusta grozno škodo. Poslanec zahteva nujno podporo, odpis davka in ustavljenje eksekucij. Čuvaj gre. Listi poročajo, da bo Čuvaj odstavljen kot komisar na HrvaŠkem in da bo imenovan za komisarja nek ogrski domobranski general. Imenuje se general Sarmay. lluski prestolonaslednik nevarno obolel. Iz Petrograda se poroča, da se je prestolonaslednik pri igri nevarno ranil. Druga poročila pa trde, da ga je nek anarhist, preoblečen v obleko dvornega strežnika, zabodel ali ustrelil v trebuh'. Prestolonaslednik je nevarno ranjen na obistih. Carica je bila vsled te nesreče talko razburjena, da si je hotela vzeti življenje, kar pa je navzoči zdravnik preprečil. Šmartno pri Valenjn. Tukajšnja Dekliška zveza ima svoje mesečno zborovanje mesto prvo nedeljo v novembru, to nedeljo, 27. okt. Pridite vse članice! Vojska. Boji med zveznimi balkanskimi državami in Turčijo se vršijo na turškem ozemlju. To je dokaz, da so Turki še vedno le v obrambnem položaju in da nikjer Še niso prodrli naprej. Nekaj so sicer že raztrobili v svet o svojih zmagah, toda te vesti so le tolažba v nesreči. Kar se tiče posameznih bojišč, so Crnogor-c i dosegli največ uspehov na severu, V znak in za-luralo za te zmage Je general V u k o t i č dobil od kralja Nikite največje Črnogorsko vojaišJto odlikovanje, namreč ObiliČevo medaljo. S k a d e r pa še vedno ni prišel v črnogorske roke: taraboške utrdbe se Še vedno ustavljajo nasprotnim topovom. Upati pa je, da bo mesto, ki Je že od črnogorskih čet oblegano, kmalu padlo v last Črnogorcem. ©d juga pritiskajo na macedonsko turško armado O r k i. Kakor govore poročila, je njihovo prodiranje zmagovito. Bitka pri E 1 a s o n i se je končala s turškim po&azom. Grška vojna napreduje ter je 22 turških bataljonov vrgla nazaj, ki so se umaknili proti Serfidžu. Prav lepe uspehe so dosegli Srbi. V njihove roke so padle ne samo majhne utrdbe, temveč tudi že večja mesta,. Najbolj se je vzradostilo srbsko srce ob poročilu, da je Priština, ki je glavno mesto vi-lajeta Kosovo, postala srbska last. Nekdaj so tukaj prebivali srbski kralji, stoletja pa Že tukaj pašu-je Turek, in sicer off kar je bilo srbsko cesarstfo zlomljeno na Kosovem polju. „Maščevanje za bitk.o na Kosoveis polju" (1. 1389), je bilo geslo, s katerim so Šli Srbi v boj. Maščevanje, krvava osveta nad tistimi, ki so ubili zadnjega srbskega carja Lazarja; in pokopali srbgko slavo, to je bil cilj, ki je podžigal erbete bojevnike! In res se jim je po hudem boju pod vodstvom generala .Jseikoviča posrečilo Prištino, ki jb vojaško jako utrjena, "dobiti zopet v srbske roke. V Že vpeljali svojo upravo. tem mestu, ki šteje okoli 30,000 prebivalcev, so Srbi General ŽivkoviČ poroča tudi o zmagali v Novem pazarju. Glavno mesto Novi pazar in mesto S i j e n i c a sta se udala Srbom. Armada prestolonaslednika Aleksandra je prišla pred mesto Kumanovo, ki leži kakih 40 km severovzhodno nad Skopljem.. Najnovejša poročila trde, da je že tudi Kumanovo prišlo v srbsko last. Tako se srbske kolone pomikajo vedno bliže proti Skoplju, kjer je pričakovati velike bitke, Najljutejši boji se vršijo med Bolgari in Turki okoli D r i n o p o 1 j a. Okrog pol milijona mož si stoji nasproti; oboroženi so z najmodernejšim o-rožjem, v srcu pogum in sovraštvo. Bojno polje je zelo raztegnjeno; samo razdalja med Drinopoljem in, Kir-kilisom, kjer je glavni bojni meteŽ, znaša daljavo kakor med Mariborom in Gradoem. Turki sicer poročar jo, da njihove čete proti Bolgarom zmagujejo, kar pa. ni verjetno. Nasprotno poročajo Bolgari, da se jim je posrečilo prodreti skozi turško bojno Črto ter Kirkili-so popolnoma ločiti od Drinopolja. Pri K i r k i 1 i s i je pričakovati vročega večdnevnega boja, ki se ga bo udeležilo na vsaki strani nad 100.000 vojakov. Evropa z nemirom čaka na izid bojev okoli Drinopolja, ki bodo odločili usodo cele balkanske vojske. % Romeo in Julija se nista tako ljubila, kot želi bolno telo levovo francosko žganje z mentolom. Proti revma-tizmu, glavo in zoboboln, utrujenosti itd se ne rabi to svetovno zaano zdravilo samo na zemlji, ampak tudi v zraku. Korajžni zrakoplovi sedijo v zrakoplovu in mažejo svoje otrpnele roke s pravim levov,m francoskim žganjem z mentolom. To čudovitno sredstvo se dobi v vsaki lekarni in trgovini za 44 vin. Kje še ni zaloge, se naj naroči od edinega izdelovalca Aleksander Kalmdr, Dunaj 81/2. Severni kolodvor. Poštne pošiljatve po poštnem povzetju od K 440 naprej. Namesto ribjega olja Koliko otrok mora piti ribje olje; gotovo mislijo stariši dobro, otroci pa jim bodo hvaležni, če jim dajejo SCOtt-OVO emuizijO namesto olja. Kajti v tem izdelku se ne čuti več duh in okus olja, malim pa diši okuzna mešanica večinoma tako, da pri pogledu na steklenico začnejo ukati in skakati veselja. Uspeh Scott-ore emulzije je, kakor Uči izkušnja, pogosto tako presenetljiv, da slabotni otroci prekosijo svoje tovariše iste starosti i v telesnem i v duševnem oziru. Vendar vsikdar le prava Scott-ova emulzija, nikdar ponaredbe. Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Ce pošljete 50 vin. v znamkah na Seott & Bowne, D. Z. O. Z., Da naj VII., in se sklicujete na ta list, dobite poskušnjo pošiljatev od ene lekarne. 957—5 StJn^^Lk Tomaževa žlindra ,Zvezdna znamka' je za travnike, pašnike, deteljišča in njive za krme, že več desetletij najboljše in najcenejie fosferovo kislo gnojil«. Tomaževa žlindra „zvozdna zn»mka" z niša pridelek in upliva zboljsajoče na kakov-st. Tomaževa žlindra se v jeseni ali po zimi natrosi na zemljo, a je tudi za pomladno setev velikega uspeha. Tomaževa žlindra se pošilja samo v plombiranih vrečah, z navedbo vsebine in varstveno znamko in se dobiva v prodajalnah, kjer so razobešeni naši plakati. Tovarne za Tomaževo žlindro Pred ponarejenim blagom se svari. z. z o. z Berolin W. Lepo enostropno • »j v Mlinski ulici v Mariboru * llDO lepimi in obsežnimi _ S fc J iriL. 1J v Cvetlični in Marijini ulici SICiVDISCI v Mariboru proda ceni dr. R. Pipuš v Mariboru. 1151 Poročilo o sejma pitane živine i Gradca dne 17. oktobra 1912. Prgnalo se je 397 volov, 342 bikov, 390 krav ia 14 teleta. Skupaj 1137. Cena za 100 kg žive teže: lepi p tani voli 100 do 112 K, »rednje debeli 92 do 98 K, suhi 80 do 92 K, biki 76 98 kron, lepe pitan* krave 80- 90 K, srednje debele 64—78 lf, suhe 46 -62 kron. Izvozilo se je na Gornje Štajersko 120, na Tirolsko 39, na Nižje Avstrijsko 43, na Češko 196, na Moravsko 61 in na Nemško 7 kom. Tendenca: Na ta sejem se je prignalo 230 komadov več kot prejšnji teden. Cene Bplošno neizpremenjene. Listnica uredništva. Št Peter v Sav. dolini: Hvala za poklon. Veseli nas, da ste zadovoljni i našim listom in da se Vam d padejo naša poročila o vojski. Nam bi se i Vi zelo dopadli, če bi pridobili „Slov. Gospodarju" vsaj 10—20 novih naročnikov. — Zg. Sv. Kungota, St. Janž na Drav. polju, Sv. Tomaž pri Ormožu: Prihodnj'č! — Št. Jur ob Ščavnici: Smo dobili že poprej od druge strani. Pozdrave! — Posavje: Le pridno pišite, pa bomo prinašali. Samo zabavljanje nič ne pomaga. Treba tudi prijeti za pero. List bi se tudi lahko bolj razširil v Posa»ju, če bi se v vsaki župniji le eden somišljenik malo bolj potrudil. Pozdravljeni! 0 Izvežban kurjač se proti dobremu plačilu takoj sprejme v neki večji tovarni. Ponudbe na: Predilnica Rohrbach-Neun-kirchen Nižje Avstrijsko. i 134 Srečke v korist SI. Straži Niti turika vojska ne more vzeti 400.000 frankov katere bo dobil tisti, ki bo dne 1, decembra 1.1. pri žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek! Mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev. Izvanredno ugodna ponudba! Skupina 4 srečk brez turške srečke z glavnimi dobitki več 100.000 K in 11 žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po saWO 5 kron 50 vinarjev. H60 Pojasnila daje in naročila sprejema za Slov. Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Pozor. Ugodna prilika, kakoršna se pač malokedai nudi. I>ne 19. novembra t. 1, ob 9. uri dopoldne prodajale se bodo v prijaznem trgu Kozje na Spodnjem Štajerskem potom javne dražbe tri hiše, in sicer: a) hiša Štev. 99, pripravna za vpokojenega gospoda (tri sobe, kuhinja, klet, drvarnica v pritličju in ravno tako v prvem nadstropju) z lepim vrtom, obsa-jenim s sadonosnikom in vinskimi trtami, na lepem prostoru ob okrajni cesti; b) hiša štev. 100, velika, prostorna, z lepimi sobami za gostilno in prenočevanje tujcev, klavnico, sušilnico, veliko vinsko kletjo, ledenico, mesnico in hlevi za konje, govejo živino in svinje; sedaj se izvršuje na tej hiši gostilniška in mesarska obrt z izbornim gmotnim uspehom; c) hiša štev. 101 za stanovanje s 5 lepimi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico in vrtom. Kupnino bode le delno v gotovini poplačati, velik del bo lahko ostal vkjijižen. Natančnejša pojasnila daje 1162 Anton Ivnik, trgovec v Bučah pri Kozjem. Pozor! Fine pozlačene nsqrobne križe, Tomaževo žlindro, železne in bakrene kstfe, vseh vr*t železne peči in itediHke (šparherte), slamo-rezne stroje, les, deske in late, vseh vrst revolverje, prnke. pstro-ne „šrota" kakor tudi vseh vrst železnino se kupi najceneje pri Aleji Maček, Mrib.r, Tržaška cesta zrave j b lnišnice Cena za fine revolverje 7 — 9—12 mm K 6-!0, 6'60, 7-80. dto fine pul-doi revolverje K 6 20, 7'—, 8 80. Pvike K i 1*80, enocevne fine laucastT pu&ke in dvocevne K 35'— 40 —, 45 —, 60 —, Pošilja se na vse strani, po pošti in po železnici. 479 Gospodar z In im p sestvom se želi poročiti z 4n letno žensk», tudi vdovo, katera mi nekaj sto kron pre»'0?e»ja, ki ina veselje za gospodarstvi Naslov v uprav-ništvu p, d , Srečno ženite»". 1163 Viničar (4 d.bri delavci) se »prejme takoj v Partinjn, p Si. Jurij v Slov. g. Razumeti se mora d> bro na amer. nasade ter dobi 2 orala zemlje in 200 K denarja. Ponudbe pi m*no na g Fr Mulec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 14, 11'4 Mlad mizarski pomočnik ss takoj sprtjme pri Fl. Venatnik, mizar Velenje, Štajersko. 1149 Posestva na predaj. Ona 6000 do 80,000 K. Kupci se naj oglasijo pri Matiju ¿iivk r Kamnici pri Mariboru 1120 Rokodelec na deželi star 40 let, ki itra 6000 K premoženja želi poročiti dekle ali vdovo brez otrok njegove starosti. Ponudbe na upra • ništvo lista. 1150 Izjava. Podpkana obž.l ujem »se reres-nične in žaljive btsede, katere sem govorila zoper Franci Tižan, pos. sina v Podgori n g prosim epro-ščenja Na L iau pri Celju, dne 21. oktobra 1912. 1161 Iv*, a Kovač. IjOieriJske Številke: DDe 19. oktobra 1912 Trst 7 4 89 68 75 Line 40 44 38 42 Ž8 Eno ur» od Maribora, četrt are od ieltz. postaje, 10 minut od cerkve, je na prodaj lepo posestvo z zidanimi poslopji meri 38 oralov v enem kosu, večinoma prvovrstnih travnikov in sa ionosnikov, drugo njive, vinograd in gozd, torej posebno pripravno za živinorejo in mlekarstvo, ker je blizu mesta in žel. postaje. Več pove upravništvo pod naslovom „Mlekarstvo". 787 Več hiS za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in solidno ure;ene, pet minut od glav nega kolodvora v Mariboru, se po ceni in egodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša se v uprav. 760 Prodat 80 takoj II zelo lepih stavbenih prostoro» med okrajno 'n dvema občinskima cestama pri D. M. v Brezju pri Mariboru, zračeč cerkve in šole, sestnjijo iz 2 parcel njiv, krog 12.960 □ metrov velike. Vpraša se v npravništvu 364 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepi® vrtom in njivo, ss pod jako ugod nimi pogoji takoj proda. Ves se izve pri lastniku, Maribor, Khisl gasse 3, 1. nadstropje 1078 Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari Pi*eis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 15 K, kuhinjska oprava credalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 2 60. trde, polirane po stelje 24 K, polirane mize 26 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u^njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Zičaste podloge 8 K, matrace 6 K, že ¡ezne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Siobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. Učenk* se takoj sprejmejo pod ngodoim pogojem pri šiviliji v Mariboru, Renerjeva ulica št 15. 1117 Proda se prostovoljno malo po-seet»o z dvema stanovanjema na Sp Bregu 32 pri Ptuju. Cena se izve Sp. Breg št. 92. 1115 Lepa biša s« po ceni pr. da v Maribora blizu magdaleoske cerkve na l*p»m mestu. Vpraša se v u-pravništvu 81. Gospodarja. 1108 Lepo posestvo 8 oralov: 7.000 K. Lep« tri zidane hiše. vinograd in gozdN vse pri hiši. Več pove Matija Žižek, Kamn ca pri Mariboru. 1091 Pridnega faata, ki bi se učil pe-katske obrti, sprejme pod ugod nimi pogoji Franc Vaupotič, p?k v Žičah pri Konjiča». 1102 Stefan Kaufman trgovini s želeinino v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki ceni 601 Pošten, trezen konjski hlapec, hi je vajen tudi poljskega dela se spreime s J. jancarjim 1913 župnišfu na Lju'mi m. v 1164 Učenec se sprejme pri g. Graaitz Gosposka ulica 7, Maribor 1049 Kož« in volno kupuje g Gr&oitz, Gosposki, ul 7. Maribor 104f Velika stolpna ura, dobro ohranjena s štirimi ksztlniki se po ceni proda pri Alojziju I'ger, urarju v Msnboru. 1132 Mallsos štupo, suha gobe, namizne jab. üe in za mošt, hruške, flžol, oves, pšenico, ječmen, b ične zrae,' koruzno slamo cd storžev, smrekove 8'orže, vitski kamen, želod krompir sploh vso deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in ol-nate sode. ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc Graška cesta štev. 22, Celje. Iščem prodajalko pošteno, pridno, katera zaa dobro šivati, se razume nekoliko pri kuhinji za trgovino mešanega blaga na dsieli. Plača po dogovoru. Naslov pove uprav, tega lista. 1113 Organist in cerkovnik se sprejme takoj pri Sv. Juriju ob Pesnici nad Mariborom. 1125 KroJaSki učenec se sprejme pri Henriku Btuer, krojaškem mojstru Aogasse 171, Göiting pri Gradcu. 1138 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sred-stvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez boleMn kurjih očes, stiskov in vkoreainjene trde kr.že Cen* 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kasotiau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1131 Dninarji in ženski delavci, če tudi neučeni se proti dobremu plačilu sprejmejo. Dopisi na: Spinnerei Rohrbach in Neunkirchen an der Siidb ha. N. Oesterreich. 107» Trgovski učenec, iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom, ki je vešč slov. in nemškega jezika 3e sprejme v trgovini z mešanim blagom M ilte! Seme, trgovec, Ruše, Štajersko. 113» Vsa mizarska dela preskrbi po najnižji ceni Antoa Nudi, mu»r, Mwibor, Tržaška ce-ita J 6, 10 minut od Magdalenske cerkve. Ima tadi veliko zalogo rak«v od 7 do 40 K. N*ročila se izvršujejo točno ia hitro. 1137 Služba organista se odda uri Sv. Križu nad Mariborom. Nastrp takoj. 1140 brednje posestvo, ki meri blizu 16 oralov zeailje, so njive, trav niki in hossa, dovolj za, domačo rabo se proda. Jožef ŠUrkl, pri ¡av. Lovrencu na Gorici h. št. 18, p. Štore Cena 8000 kron 800 K lahko 03tane. Posestvo je 10 min. od železne tovarne oddaljeno. 1144 UgoSna (riilka 1 Enonadstrcpna hiša, v kateri dobro upeljana trgovina z mešanim blagom t k farne cerkve kakor tudi vrt., kozolec in več njiv, se radi rodbinskih razmer takoj proda in to na Dolenjskem. Odda se * zalogo ali tudi brez zaloge. Natančna poročila v upravnišivu. 1127 Lepa bisa za najemnike z njivo in velikim vrtom za zelenjavo, vse skupaj obsega t/i oralov, 4 svirje in drogo pohištv.i, se vse po ceni proda Vpraša ss pri Rozi Trefalt, Maribor, Schwarzgasse 5. 1128 Pridna dekla, ki s» lahko rabi v kuhinji, se takoj sprejme pri dobri cbitelji v Marib.ru Nislov v upravništvu Slov. Gospodarja. 1141 Malo posestvo, ki obstoji iz hiše s 5 sobami, 2 kuhinjama, perilno kuhinjo, kletjo, zraven studenec, velik vrt, dva svisjska hleva, 25 minut od Ma i-bora, se za 8000 K p'oda. Kje pove upravništiO ll->7 Dolgostojeó», dobroidoča trgovina mešaneg« blaga, z veliko zalego, z lepo hišo vred, lepim vrtom, hlevi itd. se v najboljšem stanju, s stavbenim prostorom, cb meji mesta Maribor, na najlepši in najbolj prometni cesti, se takoj radi bolezni pod ugodnimi pogoji proda za 24 000 kron Pojasnila pri : Alojz Weber, Maribor, Tršaška cesta 4. 1156 Dobro mesto za ttgovino z usnjem in čivl-atskimi potrebščinami se radi bolezni odda. Pisma pod J. K. na upravništvo tega lista. 1149 Gostilna na d- br^m prostoru, lepa vila z velikim vrtom, najbolj pri p avna ta kako gospodo ali vrt-nar,a in lepi stavbeni prostori, se po nizki ceni proda. Vpraša se pri g. Mihael Sakoritz, Stolna ulic» 8, Maribor. 1156 Viničar ali majer s 4 do 5 delavskimi močmi se spreime pri lajtersperški opekarni pri Mariboiu Ponudniki naj se osebno predstavijo. Vito p 11. nov. 1912. U25 I I I žliliiM m ii i i Št n. 43.820 6231 za krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike. ! Patentirana iznajdba! Kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti.nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. posnemalnik. model 19« ! Najostreje posnemanje! ! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj i.t.d. 9f Kapljice za svinje". ^kr™""1" |e Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice sa rdečico: Uspeh vrlo poveijni! Gospod Janez K. piše: Prrr dobro pomagalo I ¡me^tJisa. ieknrna pri e. kr. orlu Maribor, Glavni trg štev. 15. m V korist ie vsakemu in si prihrani veliko denarja, < e kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. ŠoStarii: Maribor @@sposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. Vele%rg&wam m špacerijo in x deželnimi pridelki Anton Kolenc CtMt G^&ik» ulica it« 21. SMflanl Prava n ia lr/o-nvnrda 88 mor& bla«° ^P0^ rr^zeii je izgovorpri tujcihi ker vam m^ao» smža zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem orarn bogalo in zelo poveia.no zalogo e vedno svežim serijskim blagom, tako da KSjavore popolnoma ustrefei zahtevam oenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci. o Semur se lahko vsaMo sam preprii», $8 tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-j«n obisk. VeleČastitim gospodom duhovnikom posadim vodene kakor tndi druge vrste svež ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in drug» pridelke, kakor: oves, pSenloo, suhe gobe, iiiol, so-»o, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvigjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vre&e ter <>etrol»jske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem n Butanj am, da Imam v «p. logi vsakoKrrstna poljska In vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, do&ia-deteljo, travo, ter iebnljiek, fižol in krompir za »adit, bel, rumen ali rože*, Za krmljenje Živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe ¡v ceni od S do H K per 100 kg. Poštna naroiila ae lavrSnjejo e obratno poŠto? Kmetje pozor! V Mariboru stolna ulica (Domgasse) je prva ljudska kavarna prenovljena ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu. Tam se dobiva čaj, punč, kava, mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni. Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk. 1087 MATIJA OBRAN. Kdor ve razločiti dober liker od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni 69-1-11 Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan! >FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela. §i!w» Fontisna ml. Harihoi* Tegetth^ffovai cest« kupuje in izmenja vse deželne pridelke po naj-1016 višjih cenah. Izjava » Podpisani Martin Jesenik iz Ljutomera obžal-jujem, da sem g. Alojzija Rajh ml. žalil. Ljutomer, dne 19. oktobra 1912. H57 Martin Jesenik. SDKNA lil IDO itn« tHtoaiU« Z» gOBJOC' in gospe priporoCa ¡srpom.i hite. PROKOP SKORIOVST? IN SIN v Huoij.oku a» Oeikem VztcI n» p-viujc fre.ftfco, Zois zaiecne aone. Na želja hoibro dati aik-j ,U; ■»> .. ; v;.: '^M ' 'S '"-CA :,.'"'/;" 1 Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hiša Državni telefon št113 ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo. Prodaj tiskarne sv. Cirila Pošto, hran. i 25010 I priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, Šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor : Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo. Malo sv. opravile, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški. Večna molitev na čast presv. R Telesu, Šmamice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devištva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma A. M Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapuliijev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. Bolniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vlOfl6 "a vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do drte dviga brez vsacega odbitka. ® Vloge na tekoči račun obrestuje nailculantneie. Iz celega sveta» Ameriški bogataši. Milijonar Alfred Vander-bilt je prejel dne 20, oktobra na svoj 35. rojstni dan drugo polovico oßetove dedščine. Doslej je imel „samo" 120 milijonov kron premoženja, ki se bo sedaj podvojilo, Z ozirom na to poročajo amerikanski listi o sedanjem imetju velikih ¡amerikanskih bogatašev. Vsem načeluje John D, Rockeleller s 1200 milijoni, in za temi George F. Baker, James B. Dulke, James Stillman, Henry C. Frick in William K, Vanderbilti, ki imajo premoženja od 1200—800 milijonov kron. Alfred Vanderbilt bo ob svojem 35, rojstnem dnevu med navedenimi bogataši še vedno „ubog". Novojorški listi prinašajo k tem številkam razne dodatke ter menijo, da se mora omejiti kopičenje premoženja v rokah posameznikov. Poslednja želja umirajočega skopuha. V Budimpešti je umrl pred kratkim lastnik poslopja, v katerem je nastanjeno kraljevsko gledališče, Karol Kraus, v starosti 74 let. Mož je bil svoje celo življenje velik čudak, ali bolje rečeno, velik skopuh. Ko se je bil pred desetletji priselil iz Češkega, si je najprej kot mesar in pozneje kot veletrgovec z živino pridobil milijonsko premoženje. Kljub temu pa je živel tako skromno, kakor da bi se nahajal v naj siromašne jšili razmerah, Tako je n. pr. že nekaj let sem za 6 vin. sira in košček kruha tvorilo njegovo edino večerjo. Svojim revnim sorodnikom ni nikoli privoščil podpore. Seveda je ravnatelju kraljevskega gledališča ob vsaiki obnovitvi kontrakta povišal najemnino. Ko je Čutil, da se mu bliža konec, je poklical k sebi svoje sorodnike in se je poslovil od njih z besedami: „Želim, da bi prišel po moji smrti vesoljni potop, da ne boste mogli zapravljati mojih dragih zakladov." Po njegovi smrti so našli sorodniki v njegovi zapuščini 540.000 kron gotovega denarja in 600.000 K v vrednostnih papirjih. Razen tega je zapustil več posestev, ki imajo veliko vrednost. Strahovi v grobnici. Iz Bukarešta poročajo, da je na tamkajšnjem pokopališču krasno izdelana grobnica že izumrle plemiške rodbine Popeanu. Grobnica je sezidana v obliki kapele in desno ter levo dolgega hodnika, na čegar koncu je oltar, po njem pa stojijo krste umrlih članov rodbine. O tej grobnici kroži že dolgo Časa med ljudstvom vraža, da v njej straši in da se ponoči med 12, in 1, uro vsakemu, kdor pride v grobnico, ki je vsakomur pristopnal pokaže menih z dolgo, valovito brado ter izvabi obiskovalca z neodoljivo silo za oltar ter izgine ž njim za vedno. Na ta način je izginilo že več osep>, pripovedujejo ljudje, ki so Šli vsled radovednosti v grobnico. Pred par dnevi se je govorilo v neki družbi mladih ljudi o tej pravljici in kmalu je došlo do stave. Dijak Var-nas se je namreč ponudil, da gre ob nevarni uri v grobnico. Prijatelji so ga morali čakati pri velikih železnih vratih. Pretekle pa so cele ure, toda Varnas se ni povrnil iz grobnice. Prestrašeni so pohiteli mladeniči na policijo ter vso stvar naznanili. Ko jie policija udrla v grobnico, našla je Varnasa ležati na tleh pred oltarjem, in sicer mrtvega. DoŠli zdravnik je kon-štatiral, da ga je zadela srčna kap, bržkone vsled pre-stanega groznega strahu, ki je nastal vsled domišljije. Z zakramenti za umirajoče v letalnem stroju k bolniku. Iz Alžira v AJriki poročajo: Polkovnik Largeot je bil pred dnevi pri raziskavanju v pokrajini Tuaregov smrtno ranjen in je zahteval pomoči duhovnikove. Ker pa duhovnika ni bilo v deželi in je bila bližnja francoska naselbina 200 km oddaljena, bi ostala zadnja želja umirajočega neizpolnjena, ako bi PODLISTEK. Tajnostne sile. (Potest. Spisal Miroslav Pesniški). (Dalj«.) Ko se v gostilni nekoliko okrepčata, je prva pot v cerkev Matere Milosti, da opravi ondi zahvalno molitev za srečno vrnitev, in nato se odpeljeta proti domu. 2e med potom je med pogovorom vprašal očeta, če li še hrani pismo, ki ga je dobil iz Kraljevega Gradca; oče mu pritrdi ter mu, prišedši domov, res poda drobno pismo. Dovro hlastno seže po njem, ka> kor skopuh po svetlem cekinu, ter naglo prečita kratke vrstice: „Spoštovani gospod Dobnikar! Naznanjam Vam, da Vaš sin Še živi ter se začasno nahaja v bolnišnici. Kjer ozdravljenje dobro napreduje, zamorete zaupno Čez nekaj tednov pričakovati njegove vrnitve. Zahvalite Boga! Vas pozdravlja s. Everista." „,To pismo je pisala sestra, ki mi je v bolezni stregla; oj, to je blaga duša; shranim ga v spomin. Prihiteli so sosedje in znanci, ko so izvedeli, da se je vrnil Lovro; groza je obhajala dobre ljudi, ko jim je Lovro na razna vprašanja opisoval dogodke iz krvavega bojišča. Zopet je opravljal Lovro svoja navadna dela, toda njegove nekdanje veselosti ni bilo več pri njem. Vsi so smatrali to kot posledico prebitega strahu in trpljenja ter njegovega še rahlega zdravja. „Ko popolnoma okreva in pozabi nekoliko pretekle dogodke, bo zopet vse dobro." A minula je jesen, prešlo že tudi skoro pol zi- se navzoči zrakoplovec poročnik Bregard ne bil izjavil pripravljenega, da gre po duihovnika v naselbino z letalnim strojem. Dvignil se je torej z dovoljenjem svojega poveljnika v zrak, preletel v nekaj urah 200 km v Laghoual, vzel duhovnika k sebi na krov in prišel Še pravočasno nazaj, da je previdel duhovnik! težko ranjenega polkovnika z zakramenti za umirajoče, na kar je polkovnik kmalu izdihnil. Pred materinimi očmi umorjen otrok. V vasi Predoslje pri Kranju na Gorenjskem je 91etni deček p. d. Pomijnikarjev pasel telico, privezano na vrvi. Drugi konec vrvi je imel deček prepasan okrog pasu. Naenkrat pa telica zdivja ter vleče dečka s seboj, Čegar glava je butala ob kamenje. Mati, ki je videla prizor, otnoku ni mogla pomagati. Ko so telico ukrotili, je bil deček že mrtev. Skesan tat. V Sovodnjali so odnesli pred nekaj časom neznani tatovi aerkvepo blagajno, v kateri je bilo za več tisoč kron vrednosti. Tri tedne po tatvini so našli blagajno razbito v nekem grmovju ob železniškem tiru. Iskali so tatove na vse pretege, toda zaman, niti najmanjše sledi niso mogli dobiti. Nedavno pa so našli ravno na onem mestu, kjer so našli razbito blagajno, zopet vse ukradene spise, knjige in hranilne knjižice. Tat je bil bržkone Še toliko pošten, da teh papirjev ni uničil, temveč jih je na ta način rajši vrnil. Tudi sedaj nimajo o tatovih še nobene sledi. Spomenik v Port Arturju. Na nekem griču blizu Port Arturja so Japonci in Rusi napravili v spomin bitke spomenik v obliki velike, 15 metrov visoke patrone. Šole in gostilne na Ogrskem. Po ravnokar objavljenem statističnem izkazu je na Ogrskjem 16.547 Šol in 66.220 gostiln. Na 1800 duš je prišla še-le ena Šola, na 250 duš pa ena gostilna. Pri tem se pa uničuje na Ogrskem namen ljudske Šole še s tem,, da se za nemadžare grade madžarske šole in da se omejuje pouk samo na učenje madžarskega jezika. To seveda imenujejo Madžari „narodno šolo"! Dohodki vladarjev. ¡Ob priliki razmotrivanja „civilne liste" (plače), ki jo dobiva nemški cesar kot pruski kralj, prinašajo berolinski listi sledeči pregled dohodkov raznih vladarjev: Rusija 34 milijonov 200 tisoč, Avstrija 19,226.000, Italija 12,800,000, Angleška 11,600.000, Španska 7,4001000, Japonska 6,500.000, Bavarska 5,403.000, Saška 4,167,000, Belgija 3,500,000, Holandska 2,100.000, Virtemberška 2,000,000, .Norveška 500.000, Črna gora 200.000 mark. Krepkega predsednika dež. zbora imajo v državi Mišigan. Imenuje se Kampbell. Začetkom neke seje je lastnoročno prijel nekega poslanca in ga vrgel skozi vrata. Poslanec Kurtis je namreč kruto raz-žalil soprogo nekega deželnega uradnika, ki ga je zato pretepel na ulici s pasjim bičem. Ko je hotel Kurtis zopet zavzeti svoj sedež v deželni zbornici in ga je opazil predsednik, je Šel k njemu ter ga ob splošni tišini poslancev vrgel skozi vrata. Obenem mu je zagrozil, da se mu prihodnjič pripeti isto, ako bi se še kdaj drzpil stopiti v zbornico. Nato se je Kampbell vrnil na svoje predsedniško mesto in vsa zbornica mu je burno ploskala. Z eno nogo v Združenih državah, z drugo v Kanadi stoji poštni urad v Berbe Plain, v Ameriki. To je na meji med Vermoutom v Združenih! držav ali in pokrajino .Quebec v Kanadi. Hiša je iz kamna in jo je pred 82 leti sezidalo mesto Berbe Plain tako, da jo stoji polovica v Kanadi, polovica pa v Združenih državah. Pošto upravljata oče in hči, in sicer ima o-če kanadski poštni urad, hčerka pa vermoutskega. Sredi pred hišo stoji mejni kol, ki ga je bil v prejšnjih Časih nekoč nek meščan. Berbe Plaina prestavil, da si'je zagotovil pot do svojih posestev v Kanadi; me, prihajal je predpust, čas ženitovanj. OČe je napeljal večkrat besedo na take staari, a sin se je takih pogovorov vidno ogibal, oče pa ga ni hotel nadlegovati, češ, pa še počakajmo. Ko so pa potihnili že tudi glasovi vesele Alelu-je, sklenil je stari Dobnikar, da vsekakor izpregovO-ri s sinom enkrat resno besedo. Neke nedelje popoldan, bil je jako topel majni-kov dan, je ležal Lovro v senci košate hruške na pogrnjeni plahti vznak, roke položene pod glavo, ter zamišljeno, nepremično zrl gori v sinje višave, kjer so se igrali beli oblački. Bil je tako zamišljen, da niti ni kmalu opazil očeta, ki se mu je približal. „Bi mari raje legel v hiši na postelj, kakor da tukaj ležiš na še hladni zemlji, lahko ti še škoduje", izpregovori oče ter se vsede zraven njega na trato. „Ko je pa tako toplo", odvrne sin ter se zravna zraven očeta. Da se mu sin zopet ne izmuzne, začne oče kar naravnost: „Lovro, star sem in težko že prenašam butaro skrbi; moral boš pričeti misliti na tol da pre-vzameš ti, ki si mlad. Poišči si primerno nevesto in prevzameš posestvo. Govoril sem tudi že v tem z mlinarjem v Dolu, on ima prav pripravno hčer; ni sicer ravno ena izmed najlepših, ampak skrbna je in imela bo tudi kaj pod palcem", in stari je pomežikal z očmi, ter napravil s palcem in kazalcem znamenje štetja. „Ako te je volja, stopiva lahko ob priliki cte. Povw*ča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Iiboren okus. Nad 7000 *drt,v-niških spričeval. I. Serr^avall^; c. kr. dvorni dobavitelj Trieste-ESarcola. Knpi «e t lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2 80 in j it __t i:.__¿ v i Uii uj I v najstarejši narodni manuffaktumi trgovini se vsšed smrti gospoda l Karola Vanic, Celje Narodni dom prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko ^in žensko sukno, druki, oksiorti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. w po zelo znižani ceni! ^ Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno.