8. številka. Trst, v soboto 11. januvarija 1902 Tečaj XXv I i .5<5lnoat - z »»t ukral aa 4aa. r'R««n -»boelj t* ruD^Of. on 4. ari rve<*er Ha'o^itn* BP«is : u celo leto........31 kron u r-ol ............13 „ » ietri let«........ ft ca en mew ........ 3 kroni «*ro^nino e plaćeraii na o rej. Ni n*-"353* priložene <^nine anravt P i tohakarnah v Iratu prodajajo pota u ene Številke po 5 »:.>tmk f3 ovč.i; i(f.i Truta pa po H <.i».iir.* '4 »tć.i Telefon Stv. STO. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti Je moč! Oglasi računato po rrniah v petitu. Za «eČ-kratno naročilo % primernim popustom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd. ne računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pn&iiia)o uredništva Nefiankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije m uglaee spre-]«rtis apravnlStv«. Naročnino in oglas« ji plačevati loro I'tHi. UrednliLTu In tiskarna se unliajata t a ki Oarintia siv. 12. Vpravntfttvo, In ■ prejemanje Inseratov v ulici Moli« piccolo Siv. 1!. uaiti.tr. is^ajatelj in oieno bitje v božjem stvarstvu .ne more ekzistirati, aRo mu niso dani pogoji, ki so potrebni za ekzistenco ! Kar velja za človeka, Ki ne more živeti brez zraka, |n za ribo, ki ne more živeti brez vode, j^to velja tudi, tako bi rekli, za moralna i t j a, kakor so n. pr. ravno socijalne razredbe v človeštvu. Mi Slovenci sploh nimamo mej seboj razreda ljudij, ki bi imel potrebnih k a p i t a 1 o v v to, da bi ga mogli vsporejati »buržoaziji« v tistem, socijalnim demokratom toli odijoznem zmislu, torej buržoaziji, ki je poosobljeno sovražtvo proti širšim slojem, specijalno pa še delavstvu ! ! Tudi v našem narodu more biti in je posamičuikov, Ki so pijavke, izsesevalci, požrešni oderuhi, sploh ljudje brez čuta pravičnosti, humannosti in usmiljenja, ali organiziranega i z m o z g o v a n j a , kakoršnjega nahajamo v drugih narodih, v nas Slovencih ni!! In g. Podgornik je izvajal povsem pravilno, da slovenski politik, ki res hoče dobro ukupnosti svoje ga naroda, torej tudi d e 1 a v c u, mora paziti v prvi vrsti na to, da se ohrani soglasje med posamičnimi sloji in stanovi naroda ! Če torej Slovenci nimamo — ker je ne moremo imeti — buržoazije v prej označenem, odijoznem zmislu, potem je jasno vsakomur, da je socijalna demokracija slovenske narodnosti zašla in vztraja v fundamentalni zmoti, ko je pričela svoje delovanje po analogiji v drugih narodih in ko govori še vedno, da »slovenska buržoazija« ni niti za las bolja, nego je nemška ali laška. V tem, da se krčevito drže te predpo-stave, ne odgovarjajoče resnici, in da trdovratno govore o slovenski »buržoaziji«, stoječi vsporedno poleg buržoazije druzih narodnosti, je temeljui greh naše slovenske demokracije in v tej fundamentalni zmoti je vir vsem nadaljnjim krivicam, ki jih z vsem nastopanjem svojim dela drugim slojem naroda, torej narodu samemu ! In krivda voditeljev socijalne demokracije slovenske narodnosti je tem veča, ker s tem ne le da nimalo ne koristijo tistim, katerih interese hočejo braniti se svojo organizacijo, ampak jim še škodujejo, ker jih zavajajo na kriva pota, in jih hujskajo proti sovražniku, katerega — ni ! ! S tem zadajajo svoje pristaše, da v slepi veri, da so poviaženi, sami sovražijo! Po tej zmoti, po tem fundamentalnem grehu voditeljev, provzročajo le ti sebi in svojim sodrugom ravno tisto, na čemer se, kakor zatrjajo vedno, silno zgražajo in kar podtikajo nestrpnosti in netoleranciji narodnih voditeljev : da se namreč socijalna demokracija čuti nekako i z o b -č eno i n i z k 1 j u č e n o i z naroda!! To je pač jedna tistih za socijalne demokrate škodljivih posledic, ki vse izvirajo iz označena temeljne, prvotne, fundamentalne zmote ! Po vednem in neprestanem zatrjevanju, da »slovenska buržoazija« je in da je istotako ničvredna, tiranska, nenasitna, izmozgovalna, f neusmiljena, kakor vsaka druga bodisi kate-( rega naroda, ni možno drugače nego da se, izlasti pa priprosteji in nerazsodneji členi so-' cijalne demokracije, ogibljejo ostale družbe | naroda, kakor kuge, ker vidijo v njej le grde sovražnike, in se torej v tej zmoti v pravem pcmenu bettde sami izključajo iz vrst : naroda. Reči smemo torej, da je to le nelepa tarti-j ferija, ker je v kričečem nasprotju z notorično resnico, ako voditelji socijalne demokracije slovenske govore v tonu užaljene nedolžnosti, da so voditelji narodne stranke proti njim netolerantni, sosebno pa še, ako govore de- I lavskim slojem, da jim je — delavcem — ; narodna stranka v Trstu kakor taka, v svoji celoti, s svojim programom in svojimi cilji, sovražna ! Sedaj smo dospeli do tega, kar smo hoteli še posebno povdariti in kar nam je v glavni namen. Ako bi bilo tudi z oz'rom na ukupnost naroda resnično, da tudi v Slovencih je buržoazija v tistem odijoznem zmislu, kakor v drugih socijalno in gospodarski razvitih narodih — tudi ko bi bilo to res, pravimo: II u t T r g t u b i morali voditelji socijalne demokracije slovenske narodnosti, ako imajo le iskrico ljubezni ti o r e s n i c e in pravice in pa ljubezni do s v o -jega rodu, obmolknit« s takimi očitanji iu o b d o 1 ž e v a n j i ! O tem v prihodnjem zaključnem članku. liiičnim društvom »Edinost*. Mi pozdravljamo torej radostno to novo društvo, kajti društvo Edinost« tudi ob najbolji volji ni moglo vič zadostovati vsem in vedno naraščajočim potrebam, zlasti ob časih, ko smo imeli hkratu volitve v Trem in Istri. Ali eno treba povdariti posebno : da bost* novo društvo in društvo »Edine v Istri. A ne le v Istri sami je pričakovati hitrejšega tempo na narodnem delti, ampak od nove uredbe je pričakovati dobrih posledic tudi za stvar našo na tržaškem ozemlji, ker je sedaj društvo »Edinost« znatno razbremenjeno in se bo laglje posvečalo svojemu zoženemu delokrogu. Z iskreno željo, tla bi Vsevišnji blagoslovil delo in trud novega bratskega soboritelja, kličemo istemu: naprej, v boj, do — zmage! PODLISTEK 2 Vladimir. -ni^jil Avgust Šenoa. prevel M. C-t-Č. J. »Pa ?« Pa retiel -era t;, da sem prozajik«. »Dobro, deiaj ti s prozo, kar mi s pesmijo. Ali ti se odtujuješ tudi dijaški družb', ti ne zahajaš na doinorodue zabave«. »Aha, — doinorodne zabave! Ti hočeš, kakor se mi zd:, eit rati Biažeka. Jaz si slabo zapominjam stihe. Kako že pravi naš Tirtej : — Pustimo on la plaho — biće i polumrtvo ono žiće u živućoj naravi« _et caetera ; tako je menda nekakv«. Je-li ?« »Ti se mi rogsš«. »Nikakor ne. Da-si sem kolikor toliko jurist, mi je vendar matematika nad v«e ljuba. Jaz ti računam in vedno računam, ne radi sebe, ker nisem sebičnež, ampak ravno radi one svetinje, zh katero se vsi borimo, za narodno svobodo. Jaz gledam na možnost reznltata«. »A ta ne more biti bolji«. »Misliš, da res?« * »Aii ne prodira naša stvar v vse družbe? Ali ni naša mladina razvneta od doroorod-nega ognja? Ali «e naše žene in devojke ne oklepajo narodnega jezika? Ali nimamo lepe literature, izbornih pesnikov, novin; nimamo li — Malico: odločno četo hrabrih kolovodij? Ne čuješ-li vse juuaške glasove po županij skih skupščinah, ne čuješ-li mili naš materinski jezik tudi v gledališču ?« »Kdo pravi, da ni bolje, nego je bilo prej ?« »Celo vrlo dobro. Bližnja bodočnost nam mora donesti gotovo zmago. Slovanstvo je oživelo. Ali si pozabil Gajevodivno parabolo 0 velikanu ?i »Kateremu glava sega do ledenega, a nogi do sinjega morja? Jeli? YTidiš, da nisem pozabil ! A ta velikan je za sedaj Pro-metej. Ali si tudi izračunal s kom vsem ima opraviti, kdo vse nam streže j-o življenju ?« »Seveda! Vem, da nas od vseh strani > i - * * vbletajo vrane«. »Da imamo v lastnem gnezdu sila podlih ljudij, ki nam sila škodujejo. Jaz ne dam nič za deklamacije. Jaz se celo bojim kričačev, ki niso druzega nego zvonki kraguljčki. Ti se navadno izneverijo čez noč in najhuji kričač postaja najpodleja duša, ki proda in izda vse. N i dobro vedno naskakali. 1 moriš se, zruši te neprijatelj. Mi smo itak mnogo naskakali, ali sedaj bi trebalo, da ono, kar imamo, utrdimo v narodu, pa da korak za korakom otmemo neprijatelju tla, da moremo reči o sebi : »Mi stojimo trdno, Čvrsto, TRST, dne II. jan. 1902. »Politično društvo za Hrvate in Slovence V Istri« s sedežem v Pazinu se je ustanovilo minolega četrtka. S tem je prišel do uresničenja projekt, s katerim so se že dolgo bavili prvaki istrski, sporazumno s po- kakor skale«. Vidiš, tudi jaz se mešam v poezijo. Ako ne bomo taki, pa uklonemo pred prvim navalom in bomo svojo nevred-nost skrivali pod krinko domorodnih žalo-stink ; jaz pa se jezim • mi vse tiste pesnike, ki jočejo, ki s pesmijo slavijo belo, a delajo črno«. »Misliš-li, da tudi jaz spremenim vero ?« vzdignil se je Vladimir naglo. »Bog obvari! Ti ostaneš zvest svojemu principu, četudi si idejalist«. »Ali je greh biti idejalistom ?« »Ni greh, ampak nesreča«. »Zakaj, prosim te, brate Evgenij ?« »Zato, brate Vladimir. Idejalist leti kakor Faeton, dočim drugi ljudje krepko korakajo; idejalist si polomi kriia, in mej tem ko drugi ljudje napredujejo proti onemu cilju, ostane on na mestu, obleži kakor ranjen sokol. Tudi takih- 4j**dij -mora - biti ; zlo bi bilo, ako bi jih ne bilo — ali oni so samo sprednje straže velike narodne vojske, ki lahko morejo poginiti. Občemu napredku koristni, so navadno sami nesrečni, a jaz bi hotel, da si poleg naroda srečen tudi ti, ker si skozi in skozi poštena duša«. »Pojdi, Evgenij, tvoje bese le so hladen curek na goreče domorodno srce. Ti mi tu propoveduješ, kakor kakov star menih ali plešast filozof. Zal mi je za te. Mi dva ostaneva prijatelja, do smrti prijatelja, ali v tem Politični pregled. V Trstu, 11. jan. 1902. Češko-nemška pogajanja. V »Politik« čitamo, da se je predsednik mladoče-škega državuozborskega kluba, dr. Pacak, mudil na Dunaju. In sicer je prišel na povabilo ministerskega predsednika. Konferenca mej njima je trajala eno uro, a je imela informativen namen. Oficijelni predpogovori med g. Korberjem in parlamentariškimi komisijami čeških in nemških strank prično prihodnji teden. Glavni predmet bo jezikovno vprašanje. Nasvete svoje za rešenje tega vprašanja predlože stranke ali so jih že predložile vladi. Ni pa izključeno, da se vsi ti nasveti izroče v proučenje posebni komisiji veeučiliščnih profesorjev in uradnikov. Koliko prave resnične volje za spora-zumljenje prinesejo Nemci seboj na pogajanja, za to smo dobili uprav klasičen izgled v nekem govoru, ki ga je imel te dni dr. Eppinger v Truinovu. Dr. Eppinger je vodja nemške napredne stranke na Češkem in Nemci ga slave kakor poosebljeno treznost, zmerzuo3t in spravoljubivost. In ker je bil se ne bova strinjala nikdar. Jaz bom vztrajal trdno pri tem, da nam skoro vzcvete srečna bodočnost, ker po vseh žilah naroda se pretaka kri domorodnega navdušenja : nikdar niso Hrvatje stali bolje, nego sedaj. Ti vidiš same črne oblake«. »A ti samo rudečo zoro. Ti slišiš same stih*, ti vidiš same angelje ; vsaki človek ti je najbolji prijatelj, vsako ugibanje kupuješ za gotovo resnico, a se že za jutri nadejaš tiste sreče, ki nam sine. ako Bog da, še le čez petdeset let«. »A prosim te, Evgenij, od kodi ti to to modrovanje, ker govoriš kakor kakov starec«. »Od svojega strica, župnika, ki je umrl predlaujskim. Velik del svojih praznikov sem preživel, kakor veš tudi sam, pri njem tam v gorah varaždinske županije. Bil je to jako čuden človek, skoro puščavnik. Malokedaj si videl nasmehljaj na njegovih U3tih. Celo mu je bilo mračno, kakor šuma okolo župnega dvora njegovega; telo mu je bilo suho, žilavo, ozalosto kakor stara bukev. Malokdaj je govoril, mnogo čital, veliko razmišljal. Cesto sem ga spremljal po gori, kjer je pazno proučeval prirodo in pojave njene. Ljudje so ugibali o njem to in ono; tovariši mu so ga imenovali jakobinca, da-ai je bil jako pobožen, aii sovražil je vsako suženjstvo«. (Pride še.j dotični Umi prirojen v svrho agitacije proti zopetni izvolitvi \Volfa, je mož tudi tu gro-mel j>ro! NVolfu in mu je očita!, da svoje burši- kozno l:dikotniš!jenost prenaša tuci; v javno življenje. M <>. je govoril doslovno ia pametno: »Ce v Švici, v Belgiji in severni Ameriki razni narodi morejo živeti eden poleg druzega, potem mora biti to možno tudi v Avstriji, 1 e n i s m e t i zanašati notri a- o m e n t o v, k i ne spadajo s e m i n otežujejo rešitev vprašanja, ako je «* p i o ne o n e m o g o č 11 j e j o.« To je bilo gotovo jako pametno, a sleherni človek, ki logično misli, bi menil, da ie dr. Kppinger posvar i Nemce, naj odnehajo od z iitcve po nemškem državnem je ziku. ker na to stran siuo vendar vsi na čistem, in izlasti Cehi ne opuščajo nobene prilike da ne bi govorili z vso potrebno jasno-: ; », da rečeni zahteva Nemcev absolutno one moč-čui e vsako sporazumljenje ! Tako bi pričakoval človek, ali motil bi se! I-t: »Ir. Kppinger je potem v istem govoru stavil zahtevo p» državnem jeziku, »ki more bili edino nemški« ! — Kdor od tako treznih in pametnih prem is prihaja do takih g"r< -t; -n ii in neizvedljivih zaključkov, ta se ne kaže n <• m.i n;e >!>ttršikozno lahkomišljenega« nego pa kakov \\*olf! Če se dogaja tako na zeleni veji »-pravljiv !i« in treznih«, česa je priča v ; rele c 1 onih, ki so manje spravljivi in trezni ? ! ampak tudi duševno trpljenje! Tudi poslednje je hudo in peče; človeka se ne ubija samo na telesu, ampak tudi moralno! In to ubojstvo je še gnusnejc! A kaj je postopanje nemške države s Poljaki druzega, nego moralna tortura z namenom moralnega ubojstva'?! Civilizirani svet torej bržkone ne pritrja grofu Bfilovvu, da bi bil »ščit nemške nrav-stvenosti« tako angeljsko in bleščeče čist. Tudi glede priseganja grofa Biiiovva, da je trozveza živa, zdrava in trdna, kakor je bila v svojih najboljših letih, bi se moglo reči, da bi bilo malo mauje — več. Preveč se je bil mož razgrel (postal je skoraj teatra-ličeu v svojem patosu), da ne bi vzbujalo suimje, daje v ladiji troz ve ze vendar morala navstati kje luknja, v katero sili voda, a da je bilo prizadevanje nemškega kancelarja na perjeno bas v to, da bi to luknjo skril pred movolja, vsled katere more le redkokdo priti do svojih pravic tudi na viših oblastih, a to vse sami zato. ker so — Poljaki!! Najnovejša grška politika. Tudi o mali Grški se dozdeva, da je že pozabila, da se ima ravno Slovanstvu največ zahvaliti za svojo samostojnost in na tem da se po porazu v zadnji grško-turškej vojni nje teritorij ni nič spremenil, marveč se je še celo Kreti podelila avtonomija, kar je smatrati prvim korakom, kateremu bo, prej ali slej, sledil drugi : popolno priklopljenje Krete k grškemu kraljestvu. Na tem se ima Grška v prvi vrsti zahvaliti Rusiji, a tudi balkanski Slovani sami so mnogo pripomogli do samostojnosti Grške. Grška in Rumunija, ki ste sami nacijo-nalni državi in stremite za tem. da si pri svetom. Grof Bulov je razmerje med vlastini svojite s časoma vse one pokrajine, kjer so A ta napredek je tem pomerahneji, ker se ne razteza le na družine naših narodnhi voditeljev, oziroma na družine onih, ki vršijo to ali ono javno narodno službo, ampak tudi na večino naših družin sploh, ki so začele vzgajati mladino v poštenem domačem duhu Nekoliko počasneje gre z organizacijo na gospodarskem polju. A to je naravno, ker je gospodarska organizacija težavneja, o čemer priča dejstvo, da vsaki narod je umeval po-pred politiške in narodne borbe, ne^o si je pridobil potrebno umnevanje narodno- gospodarskih in žnjimi spojenih socijalnih problemov. Če se že hočemo poslužiti običajnega primerjanja dozorevanja vsega naroda z razvojem posamičnega človeka, bi rekli : saj tudi otroku dajemo v roko najprej vsakovrstne knjige s podobami, da mu vzbujamo duha, in pozneje še lc dobiva v roko učne knjige o ti/,iki, matematiki, naravoslovju itd. v trozvezi primerjat razmerju med zakonskima in je menil, da možu ne treba I državi, ki bi morali živeti v najlepšem so-še, da bi zardel v glavo, ako mu je /ena sj^jasju m slovanskimi državami, s katerimi jih kom drugim zaplesala kako ekstra-touro. Glavna stvar da ostaja vendar to, da žena m< žu ne ubeži. Tu je grof Bulov vsakomur razumno aludiral na italijansko-francozko zbliževanje. No, mi dvomimo zelo, da bi oni zakonski možje, ki dr/.e na svojo čast in ki zahtevajo od žene, da je res zvesta zakonska žena, hoteli pritrditi grofa Bulova menenju, da je zadosti, ako žena ne ubeži. Skušnje Nemški kanoelar Biilow o nem _! življenja uče vsaj, da je ž?n. ki niso in ne verna j naseljeni Grki oziroma Romuni, ravno ti dve S tem seveda nismo hoteli revi, da je naš narod še vedno otrok. O ne! Ampak le pov-dariti smo hoteli, da je čisto naravno, da so veže tudi skupnost vero-izpovedovanja,ravno ! se v njem prej razvil* društva z narodnimi, te dve državi ste najveći nasprotnici aspi- | političnimi in zabavnimi, torej idejaluimi na-racijam slovanskih držav na Balkanu, ki stre- meni, nego pa prozaična gospodarska organi-mijo za tem, da bi rešile še ostale slovanske zaeija. No, da pa smo tudi na tem polju že brate iz-po J turškega jarma. Res čudno je, preko prvih začetkov, o tem pričajo že lepa da razun slovanskega skoraj vsi drugi na- vrsta razn-h naših gospodarskih društev in rodi uraevajo pojme: svoboda, neodvisnost, j zadrug. Da ti začetki naše gospodaiske orga-samostojnost, liberalizem in slične, le tedaj, nizacije niso brez hib, tudi to je umevno in kadar so ti pojmi njim v prilog! Kakor hitro ni nečastno za takov mlad narod. Kakor pa bi se ti pojmi imeli izvajati na korist sploh v življenju ho pač tudi tu skušnja naj - ški nravstvenosti in trozvezi. l>ne s. mislijo ubežati možu, a ga vendar v a - ; družili narodov, sosebno slovanskih, pa vsi bdlja šola. Za sodbo, da-li ima gospodarska r m ;e ........ v ,lržavnem zi * »ru'Nemškem raJo! A[i Je takov zakon 9re5en?! »Xeue|0ni narodi, in naj se imenujejo Nemci, I ta- organizacija kaj bodočnosti mej našim ljud- - kakor -■no že ».-.ročili — proračunska Freie Presse« ineni, da je bila Bulowa pri- ] lijaai) Madjari, Romuni, Grki itd., nočejo nič stvora, nam daje, — precej zanesljivo razprava. Državni kancelar Bfilow se je po-žuril, porabivši to priliko, da ni olajša srce " spodoba »geistreich«, nam pa se zdi, da Več sHšati o teh načelih. No, Slovani so kijubu menlo, naša posojilnica in hranilnica, ki *e ako je res prav označila sedanje razmerje ; nasprotovanju vseh svojih ljubih »prijateljev« razvija tako vspešno, tako konstantno in — na dve - r n= N egl guv t je bil sestavljen tned vIastrui trozveze, izdala le, da to ni do3peH precej daleč, in korakali bodo še kar je glavno - tako solidno, da pred ka-iz dveh delov : prvi del je bil namenjen 'na razmerje »i iskreno, kakor ni iskrena žena, ki j dalje na pota napredovanja, kljubu malen- kimi 10 leti tudi najgorečneji optimist ne bi bil pričakoval kaj taeega. E da, ako b mi ttžaški Slovenci mogli beležiti vsaj približno takih vspehov tudi na zunaj, od straui državne uprave in nasproti tujerodnemu svetu, kakor jih moremo beležiti iz sebe, bili bi že na dobrem in varnem. Pol. vspehov nimamo, to je res. Ali ti niso odvisni le od nas samih, ampak prihajajo tu ii aveh delov: prvi del je im namenjen na --------j- ----------' ------ — ' »» v "" ~.......-J"1 - j adrt> i prosiuiega angležkega ministra za ko- nti in elementi vmes. poljske nt u »iutermezzu« in italuausko-žran- Ali v Avstriji morajo narodi tudi celo v no- skega pod grško suženjstvo, se ie\ica zelo & * _ 1 J ........ . . ., ,, , .. ■ i j - Tem tolažliiveie ie, da nase zivne ni sterilno (•ozkemu zbliževanju. tranjem življenju ol>.Mititi obveznosti, ki jih moti! A »dovoljna naj bo, d:t se je o*vooo- ... . , ~ , . ... , , .. vsaj tam, kjer. je odvisno od nas samih ! . N ■ adreso grabežljivega Chamberlaina, trozveza. O tem kričita najnezmi-1 dda s slovansko pomočjo, ne pa, da bi sedaj J ' . J , .. . v , r J B i •• - . u • • • . ,- ____1-1, .. Politične konstelacije pa niso vecnc in enkrat duše in sclneji zistem v Primorju! A) tetn klici svoje osvoboditelje spravljala v svojo suz- J 1 .... 1 čena vsled ^onec konstelacije, ki nas sedaj ubija je govoril Hulow iz gloi>iue ogorčene z vs » ind:gnacijo, kolikor mu jo je razpolago. Nikomur ne more pnhajati na z v,> udgnaeijo, kolikor mu jo je bilo na splošni zistem v državi! O tem kriči kriza, nost. — Rusija je baje silno ogorčei ■ i - i - - i - • t1 . . i i - . .-i i i •. • i / - .t. , „.. - (Tieimo ie, eta si ohranimo narod tega ki dusi državo! 1 rozveza zahteva o ' " trenotka zdravega, da bo mogel vstrajati v Je že križ, ko so zopetaemu ustanov- l(j ,,p(,rekal kar je nemški kanee- ki je omržen veliki veČini naseljenja ! začela izvajati svoje konsekvence, ki- bi bile lar zabrusil ( hamberlainu v obraz. Zasluženo države, trozveza zahteva, kar utegne to pre- še mnogo hujše, ako bi si kralj Kristjan je bil . Kajti človek. jo bil tako brezve- bivalstvo, kakor smo izvajali včeraj, pognati Danski, ded ruskega cara, ne prizadeval, da >ten. da - iz vzrokov umazane .-.pekulacije v obup: specijalno pri nas v Primorju zaht-va ublažuje nasprotstva izzval krvavo vojno in pognal na tisoče in države najhuje, kar se mora sploh zahte- tf, »če i j'! ■ i j v nesreča in smrt. mož, ki iz vat; : ^uši svoji najlojalneji element, ki je |jenju velike karolinške države {nemške aspi gole požreM-o^i, torej iz najnižih instinktov Ka neštetih bojiščih s srčno krvjo posvedočil raeije)f rimskega svetovnega cesarstva (laške hoče udušiti sicer mali, ali vrli, delavni, po- svoj° zvestobo, in zahteva to — da bo kupa i a3pir8eije), bizantinskega cesarstva šteni, za ž Vijanje sposobni in svojo svobodo krvave ironije polna — v prilog njim, ki so t nad ve ljubeči narod Burov — ta možje že ".onarhiji tradicijonaln. neprijatelji! ~ »jen od civilizovanega sveta! ! Ali slavospev Vcče žrtve ne more pač zahtevati no grofa Butowa o nravstvenostni vrednosti bena politiška kombinacija od kake države! nemških vojakov bi ostali nenemširi civilizo- Altro che, da trozveza ne nalaga naši dr- vaoi svet tudi — n^ podpisali, ker ni ravno žavi nobene obveze! jK>3ebn-> v -i glasju s tem, kar se je v re- Poljaki V Nemčiji. Med uradniki je odporu proti sovražnim silam od zunaj dotlej, da bo tudi politika drugih faktorjev šla za istimi cilji, za katerimi stremi naše narodno delo! Zato pa — delajmo! (grške aspiracije) in velike Hungarije povsod na potu ti nebodiphtreba Slovani ! Tržaške vesti« In vendar — napredujemo i Cesto je Prva skupna veselica pevskih društev »Adrija« iz Burkovelj in = Zarja« iz Koja na, ki se je vršila minole nedelje v barkovljauskem »Narodnem domu«, vspela je v vsakem obziru nad vse pričakovanje. Posebna zasluga gre v tem, seveda, v prvi vrsti vrlemu pevovodju obeh društev, gosp. Ferdu Pertotu, ki je tako dobro izvežbal obe društvi, la so vse pevske toč'*e, katere so : izvajali skupno pevci obeh društev, popolnoma vspele. Najbolj je seveda ugajal ve- -nici g--; lo v Kamerunu in Kitaju. Dogodki le malo Poljakov in le malo jih želi biti ! j čuti ugibanje, kako da stojimo glede našega j-^j raož|.j zbor »Kdo je mar" s tenor-v Kitaju -cer niso še pred naini v luči To si je lahko misliti, da takov Poljak ni [narodnega življenja. Nekateri črnogledi trde ^ >3plMi Josip Kata lani bariton- in bas- objektivnega zgodovinarja in nočemo biti nikak Poljak, ker: kako bi mogel biti Po- krivični. Kon-tatuiemo le, da so nemški vo- ijak in »vesten« pruski uradnik ob enem?! jaki sami v t.Miii glasovitih »hunskih pismih« ('im je doznala predpostavljena oblast ali z K taja opisovali [»ostopanje nemških čet uprava, da je poštni ali kakov drug uradnik, kakor — h unsko torej, tako. da bi je civili- iu recimo da le doma, spregovoril p>ljski se zovani nravstveni svet nitiakor ne bi mogel svojo lasluo ženo ali svojimi otročiči, v naj- pripoznavati — nravstvenim. Ali, kar so krajši dobi že mu pošiljajo ferman: preme- neiršk' knlturtr:igerji počenjali in še poče- ščen je na kak čisto nemški kraj /apadne Nem- njajo v Kamerunu, v Afriki, to je notorično, čije, ako je oženjen in ima otroke. Če pa je to je neutajljivo, ker je zabeleženo v aktih samec, zahtevajo od njega, da ne sme vzeti - »dišč. n je — grozno, da se človeku lase Poljakinje za ženo, ampak Nemko. In če ježe! Sodbe o raza.h nemških vojakih-upra- noče storiti tega. premeščajo ga »iz služ- viteljih v Afriki govore, kako so kar javno benih ozirov« v Hanover, Sisko, ali kam «kruii Ii device, kako so jih š.bali na nagem drugam! ! O napredovanju ali karijeri se- telesu. ako jim niso bile na uslugo, kako so veda ni niti govora, razun, če se je dotič- možke mučili, ako so bili »uporni«, kako so nik »spreobrailc. Citati p Ijske novine, to jim dajali od*ekavati ude, in še nedavno je uradnikom prepovedano, četudi ne di-temu sta bila obsojena dva taka kulturonosca, j rektno. Kajti razvito je tako ogleduštvo, da ker sta nekemu urojencu v Kamerami pri je t<>, kar je morda takov človek govoril živem telesu zagnala kol skozi hrbet in prsi. j zvečer, naslednji dan zjutraj že do besede A veste, na koliko so obsodili ti beštiji v človeški podobi ? ! Ce se ne motimo : na tri leta ječe ! To hi kazalo, da tudi »nravstve-nost« sodnikov ni bila baš na višini! Ali imate dovolj, čitatelji?! No, zapustim > Afriko m Azijo, ker imam » izgledov tudi v — Evropi. Pričajo li dogodki v V rešenu, priča-li vse postopanje s Poljaki o posebni nravstvenosti Nemcev ? M bi rekli celo, da mso manje sramotni, nego oni v Aziji in v Afriki. Kajti človek, ustvarjen }*> božji podobi, ne pozna le telesnega, naznanjeno dotični predpostavljeni oblasti ! V njegovi navzočnosti se zasramuje poljaštvo izpostavlja se rogauju in za^mehovalnim opazkam, ne da bi se siromašni uradnik mogel drzniti in oglasiti se v obrambo svojega naroda iu svojega materinega jezika! Tako prihaja, da je (izvzemši najniže u radništvo, sluge, stražarje itd.) vsa uprava dežele poverjena Nemcem, ki so nameni mržnje do Poljakov, ki s poljskim narodom postopajo despotski osorno, s pravo »prusko« napetostjo, z najstrožjim službenim tonom, a njihovi pravoreki so sa celo, da ukljub vsem tnao^ »številnim društvom — propadamo ! Mi nismo nikaki pretirani optimisti, marveč motrimo trezno našo narodno organizacijo in nje razvoj; ravno z ito pa izjavljamo tem lože svoje prepričanje, da tržaški Slovani vendar napredujemo. Dobro se še spominjamo časov, ko smo imeli v Trstu in okolici le d v e poznani narodni društvi, ki sti pa le životarili ob izključni podpori nekaterih bolj inteligentnih krogov. Dajies imamo v mestu in okolici nad -40 narodnih društev, ki so bolj ali manje narodne trdnjave, narodna ognjišča, baš zato, ker so središča vseh slojev našega ljudstva. Zato se lahko reče, da se je naša narodna organizacija pomnožila ne le ekstenzivno, ampak tudi intenzivno. Svoječasno s> bivši voditelji tržaških Slovencev navdušeno delovali v javnosti za napredek a so — vsaj mnogo njih zanemarjali narodni moment v svojem lastnem družinskem življenju! Danes smemo trditi, da se je na to stran obrnilo mnogo na bolje. Priznavamo, da je še nedostatkov in da jih bo še precej časa. Ali danes so postale redke take družine, katerih oče bi deloval v narodnih društvih, a bi doma vzgajal svoj mladi naraščaj vendar v protinarodnem duhu. To je po našem prepričanju važen napredek in tolažljivo znamenje za bodočnost! solo (gospod Hinko Mart elane), ki seje izvajal spremljevanjera vojaškega orkestra. Res imponirali sti nam društvi, ki sti z nepričakovano lahkoto premagovali vse težkoče te dolge in težavne skladbe. Izvrstno sta se peta tudi možki zbor »Putnica Kola« (iz Zagreba) in mešani zbor »Veseli pastir«. — Dobro je bil proizveden tudi četverospev »Ko gledam ti v oči«, katerega sta izvajala zgorajomenjeua solista zbora »Kdo je mar?« i u poleg teh dveh še drugi tenor gospod Vaclav Martelanc in bas gospod Josip Pertot. Tudi igra »Poglavje L, II. in III.« se je igrala še dosti dobro in bi bila vspela izvrstno, ako bi bili vsi igralci izvršili svojo ulog.), kakor jo je gospica Franica Pipa n v uiogi udove Podmanake ; jako dobro je igral tudi gospod Josip Petric slugo Jakobi, dobro gospod Josi j) Pertot ulogo grajščaka, ostali bi bili igrali lahko bul j še. Sploh je bilo občinstvo, katerega je velika dvorana bila polna, jako zadovoljno. Prvi poskus skupnega prirejanja veselic obeh sosednjih si društev se je torej naravnost izborno obnese!, vsled česar ^e nadejamo, tla bosti društvi nadaljevali na zapričeti poti in da ju bodo posnemala tudi druga društva v naši okolici. Taka koncentracija bo toliko občinstvu kolikor društvom v prilog; poslednjim tako v materijalnem kakor — in to še posebno — v moralnem pogledu. »Zveza tržaške >Iovenske mladine« je imela v nedeljo dne decembra HMJ1. svoj II. redni občni zbor, ki se je vršil v prostorih > 1 )elavj?kejra podp. društva«. Predsednik, g. Josip S j.sič, je j>o kratkem nagovoru, v katerem je navzoče vspodbuja! na delo za narodne svetinje, dal besedo gosp. Antonu Ziberni. laj ni k je po prečitanju zapisnika prejšnjega občnega zbora poročal o delovanju odstopajočega odbora in je našteval vzroke sklicanja izrednega občnega zbora, ki se je vršil dne 18. avgusta 1901. v istih prostorih. Iz tajni kove ga poročila je razvidno, da je odbor imel v minolem letu 34 rednih -e] : plesni in veselični odsek sta priredila eno veselico na vrtu svetojakobskih šolskih zajutrkom jela sta razreševati tudi politiko. A ti o političnih načelih sta si bila strašansko nasprotna, kar je imelo neprijetne posledice. Prvi je rekel drugemu, da ne ve niti tega, kaka razlika je med poslancem in — svetovalcem ! Drugi je rekel zopet prvemu, da se ume saino na krompir (ker je slučajno prodajalec krompirja) in repe, ne pa na politiko. Moža sta se razgrela tako, da o jeie leteti sočne psovke od ene in druge strani, dokler ni F. močno udaril S-a po glavi, čemur je sledil pretep, ki je trajal tako dolgo, dokler niso pr.šli redarji, ki so oba politična moža odvedli v zapore. Tatovi b i c i k 1 j e v. V torek popo-ludne je prišel v trgovino bioikljev A ti 1 ja zavodov in 34 navadnih nedeljskih plesov ; Pontini v ulici lielve lere elegantno oblečen na sla vnesti razvitja zastave bratskega p ev- j mladenič, ki je rekel, da se imenuje Fran sketia društva »Kolo« in o priliki otvoritve Mirdaz ter da stanuje na Acipiedottu št. 55. »Svetojakobske čitalnice« je bilo društvo za Na njegovo zahtevanje mu je Pontini izpo- štva s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi in nasveti. Za »Kožičtlieo« je doposlala gospa Vi cencija Sklemba iz Neapelja (Laško) 2 kroni. Bog živi rodoljubko v solnčni Italiji! Za možko podružnico družbo sv. Cirila i n Metodija v Trstu je daroval g03p. Povh Anton mesto pristojbine za krstni list 1 K 40 st.; g. Martin Kosmina v Nabrežini do poslal potom upravn štva »Edinosti« 7 K 70 st., katere je nabral socijalist v družbi pevskega društva »JCabrežina*, ker vidi, da njegovi sodrugi nimajo namena kaj nabrati za našo slovensko mladino. Srčna hvala ! Veteransko podporno društvo, pod pokroviteljstvom njeg. ces. visokosti, nadvoj- stekbmici 40 st., K 140 in 2. V« a steklenica je v krasni ška'.lji in se pozna po znanem sidru. Vesti iz ostale Primorske. X Kdo bo deželni glavar v Istri ? vode Frana Ferdinanda od Avstrije-Este, bo stopano po deputaciji. Iz blagajnikovoga po- sodil jeden bicikel za pol dneva. Ker mlade- : ;melo svoj veliki društveni ples prihodnjo so- rocila je razvidno, da društvena blagajna j niča z bicikljem le ni bilo nazaj, šel je Pon-jh(lto (lne t ra v gledališču Armonia. -teje okolo Umni kron. j tini v četrtek zjutraj v hišo, katero je navedel j Vodstvo društva prosi slovensko občinstvo za Na predlog g. Josipa Sosiča je bil z elegantni mladenič, a tam so mu povedali, j mnog«.stev;len obisk, vsklikom izvoljen predsednikom gosp. Jo3ip da v dotični hiši ne stanuje nihče z iinenom Muha; istotako z vsklikom so bili izvoljeni Mirda/. Stvar se je naznanila policiji, v odbor sledeči gg.: Vekoelav Petelin, Anton V četrtek zjutraj pa se je dogodila po- j Žtberna, Josip Znidaršič, Josip Velušček, dobna tildi trgovcu z biciklji, Franu Iled-Jo- p Mikuluc, Anton Stanič, Anton Velu- narju, v ulici Ponterosso. Prišel je k njemu šček, Josip Bratina, Marij Maver in Josip jako fiu gospod in si izuajmil za nekoliko ur Isfi *Naše posnemamo, da ni še pov-^>aič. neki bcikelj. Ukazal je„ naj mu ga pošljejo sem gotovo, kdo postane deželni glavar: ali Po volitvi sc je g. predsednik zahvalil v hotel de la Vilic, kar se je tudi zgodilo. Usedanji, dr. Campitelli, ali pa sladki dr. na zaupanju, izraženem mu se soglasno izvo- Zvečer istega dne je g. Bednar poslal v V o lllZ7'K V sta l)i,a radi teSa imenovanja Iitvijo in je prosil odbornike zi podporo na tel po bicikij, a tam so naznanili, da se je v * rsUl okrajni glavar iz Puija in sam jih imenovanja. Mi res ne vemo, kakovi posebni »pogoji« bi mogli biti to, kajti zdi se nam izključeno, da bi even tu valna zamena Campitellija z Rizzijem pomenjala več, nego zgolj spremembo osebe ! X Itajani med seboj. Poslanec v deželnem zb >ru goriškem Jakob c o n t e P a n i g a j je položil svoj mandat dne 2. t. m. V pismu do volileev označa vzroke, ki so .— ga doveli do tega koraka. Ti vzroki so na koristen faktor v organizaciji tržaških Slo- pop. ; oseka ob vencev. (Da : notri v arganizaciji naši mora popoiudne. postati faktor in ne poleg nje!! Op. predpoludne in ob —.- uredništva »Edinosti«.) Stari na. Nore narodne popevke v tržaški nocoj svojo sejo ob navadni uri Veliki ples trs. pomočnikov. Opo- okolic-i. Ker nekateri povprašujejo, zakaj da rarjamo ylavao občinstvo ua »Ples trgovskih nismo še nič sporočali o novih narodnih po- |)omo£uikuV<> ki l)(, (|ne 2. februvarja v pevkah. ki so se dne 2*. t. m. prvič pele v skedenj-»k i dvorani, javljamo. da smo hoteli počakati druzega nastopa teh popevk, ki se ljijo yse m|e >Delavskef?a konsumnega dru- bo Vlfil jutn popoiudne pri Sv. Ivanu, ker gtvac ^ m Ja;coi,u na posvetovanje, ki se mislimo obširneje spregovoriti o letošnjih po- u> vršil„ v nedeIjo dne VX januvarja 1kem. Metod »ja pri sv. Jakobu (via Giuliani št. 26). Iz pred naših sodišč. Včeraj zjutraj Ker je to l>09vet4>vaaje velike važnosti, pro- sti se vršile pred tukajšnj m deželnem soai- sijo ]H)d[>lšliQl za ol)iio uJeležbo. jedni sirani v postopanju političnega društva, ki je vodilo volitve v ital. delu dežele, na drugi strani pi v stali- * * v. .... , , . ščti, na katero se je bil postavil on nasproti Odbor pol. društva »hdinost« bo imel J . ' . 1 spremembam, ki so se imele izvršiti v dež. odboru. X V vodnjak je skočil in utonil dne 9. t. m. zjutraj 72-letni kmet Sebastijan Ovčarič, po domače C a če v Milih Mu na h št. 3ii (občina Podgrad). Vzroka samomoru se ne vč. Ker je ta vodnjak edini v Malih Munah, morajo zdaj vaščani odstraniti iz njega votlo in za porabo hoditi ponjo v bližnje Velike Mune. Vsaka ko žalosten in za va-ščane neprijeten dogodek ! X Potres Predsinoči ob 9. uriin tričetrt so imeli v Poigradu potres s podzemeljskim bobnenjem. Čutila sta se dva sunka, trajajoča po kaki 2 sekundi. Smer: od juga proti severu. Brzojavna poročila. Odbita pritožba občine dunajske. DUNAJ 11. (B.) Upravno sodišče je odbilo pritožbo občine dunajske proti odloku minisierstva za notranje stvari, katero je pobiranje vsprejemne takse od inozemcev, ki po desetletnem bivanju prosijo za vsprejem v občinsko zvezo dunajsko, proglasilo nezakonitim. Vojna v južni Afriki. MANCHESTER 10. (B) Pivi lord zaklada, Balfour, je imel govor na nekem velikem zborovanju, na katerem je izvajal, da obsežje, na katerem se vrši gverilna vojna v južni Afriki, postaja vedno manje in da se gverilne bande potiskajo vedno dalje. Ro-seberv da je izjavil mnenje, da je sovražno mišljenje na evropskem kontinentu proti Angliji jako resna stvar. Roseberv da soglaša z vlado tudi v tem, da se vojna v južni Afriki votli humanno; govornik se nadeja, da t » poročilo Rosehervja ne ostane brez učinka v inozemstvu. Angleži se nočejo spuščati v razmotrivaoja navala zasramovanj, ki jih ne-(Dalje na četrti strani.) I Aleksander Levi liizi I i® © m © © © © © % & & Prva tn največja tovarna pohištva vseh vrst. •J T R S T TOVARNA: Via Tdsa, vogal Via Umitanea ZALOGE: j Piazza Rosario St. 2 I (Šolsko poslopje) j in Via Riborgo St. 21 MCM 0 & i & oJ Velik izbor tapecarij, rrcal in slik. Ie-vršujc narečbe tndi po posebnih načrtih. Cene brex konkurence. ILDSTROVAIJ C E XIK ZASTONJ II FRA S £0 Predmeti postavio se na oa obrod aii železnico fn © krasno odičenem gledal sču »Armonia«. Vabilo na posvetovanje. Podpisani va Vesti iz Kranjske. * Mati i u liči na mrtvaškem odru ! mrtvašnici pri bv. Krištofu v Ljubljani deželnem sodi- ><"em dve kazenski razpravi in sicer proti Sklicatelji 1-1. I. Kerranda iz Pazina, obtoženemu zlo- ^ predpustllO sezono. Ustanovil se čina tatvine, 41-letni I. Z. iz blažene Italije, je je ^easm odi»or »tržašlcih gospa«, katere moral odgovarjati r.«li zločina težkega teles- žele prirediti . februvarja v Slovanski nega poškodovanja. — Sodišče je prisodilo čitalnici v Trstu kostimiran plesni obema po G tednov ječe, poostrene z enim v e o č e k. Da bo ta plesni venček res kaj j • »stom. i? • i nnega tu zal»a\nega, zato jamčijo same sveze, Drobne vk"!ik° statistike. V Ljabljaiii je Po.oe.ie je Pr t,...i poklici Treve.. k, je -TrcATsko izo.,n,žeT..no drnštv«. bo! ^.^^JZ^JT^ JT^ "" siromaku pclelii prvo p .»o«. Malo 5a» imelo (lne 12. t. „. 8voj ol){ni /(l„r. Lifet> v ■n'ooleln u9e)>" potem so mladeniča prepeljali v mestno l.ol- kaudidatov, ki se pri,»mJe v izvolitev, vdobe | členi pred zborovanjem v čitalnici. Tatvin e. Direkcija tukajšnje plinarne Vesela vest. Podpisani odsek nsoja si j'e ovadda na komisarijatu pri sv. Jakobu, da uljudno naznaniti si. občinstvu, da priredil Srečen tOČaj. Točaj Dezider Samhegvi, v nedeljo dne februvarja sijajno ma- ki je bil že tri leta v službi na Debrečinskem Skarado v gledališču »Armonia«. Cisti kolodvoru, na Ogrskem, dobil je na dan noti o b i č e k iste je namenjen društvu vaga leta pismo, v katerem 11111 je javila kašlju, grloboiu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicali v l*rendiiiijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Ska.tlji.ca. stane 60 st^tink. vehčal živeti in si je včeraj hotel končati beznjiviiu vabilom takega odbora. Smemo' življenje. Sinoči, koje zapustil delavnico, šel t<,iej že sedaj računati na sijajno udeležbo je ti m »v in te oi»esil. Bil je že na pol mr- plesalcev in gledalcev. Če še povemo, da je tev. koje nj« -rospotlar, kije nekaj sumil, čisti dohodek določen v ti ob rode len ua- »riletel v - K, iu je še o pravem času pre- men, tetlaj pa ž^ celo ne more biti pri- Pm Mli tovarna za posrebrnjevanje ogledal Via Farueto šiv. 10 (nM Yia &elsi). Telefon. 5tv. 941. y Tovarna za o^Iedaliie si|>c vseli velikosti, popravljanje po- Razne vesti. so jo počastili nepoznani gt>stje in so jej o tej priliki odnesli veČ stvari, v vrednosti nad UMi kron. Trgovec Jakob Meiha iz sv. M. M. zgornje je ovadil včeraj na inspektoratu pri sv. Jakobu, tla mu je bilo, ko ga ni bilo loma, ukradeno nad lu kron v denarju. Kakor avktor te tatvine je na sumu agent Merhe, ki je pobegnil. A g u b l j e n o - n a j d e n o. Ivan IVjnaca je včeraj položil na policijo zlat prstan z dijamantom, katerega je bil našel na ulici. Politika, ki seje rešila z zaporom. V neki ljudski kuhinji v ulici Farueto bila sta med drugimi gonos nje Si> progu in deci ter v čast domovini ! Zavarovalnica za govejo živino v Trebeah bo imela jutri v nedeljo, dne 12. t. m. ob o. iu p >1 uri popoiudne svoj občni zbor v krčmi tumkajšnjega konsumnega dru- mati, tla je podedoval 2 milijona dolarjev. Pred 30 leti je namreč neki njegov stric, klobučar, zapustil Ogrsko ter se podal v Ameriko. Mož se je tekom časa od navadnega delavca povspel do lastnika tovarne in ko je pred kratkim umrl brez otrok, zapustil je vse svoje ogromno premoženje 5 milijonov kron svojemu nečaku Dezideriju Somhegviju, ki je takoj odpotoval v Ameriko. Dobro domače zdravilo. Izmeti vseh domačih zdravil, katere se rabi za ublaženja bolečin in drgueuje vsled zmrznenja, je najboljši Linement Capsici in comp., ki se izdeluje v Richterjevi lekarni v Pragi. Cena X K X X X X X X X X X X X X H X X MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI J X X z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela nrro slov. žalno pltra iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a- Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecshia (Rosario) št. 1. t na. desni stran| cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke. X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXKXXXXXXX I rf.T.Tn j rin»ŠJ-jo \ crnji listi : oni odklanjajo ravnodušno, ali govornik sum ne more »iti ravnodušen, ker je stvar prereana, ker so Anglija iu d«ngi civilizirani narodi Kv-roi ♦> in Amerike vendar zvezani p-> bratski \ c/.i ji |ii|Era;o |«rav /,a jnav j« dni rodbini To boli, ako jedrn člen ndbine tako zasrs-niuje druzega, kak« r je zpsrainovana sedaj A iiglija. Jzraz tak** i ♦'dobrohotnosti ruši za tre im tek vero v napredek civilizacije. Kakovo vrednost ima splošno pritrjevanje javnegn mnenja, ako pa vidimo, da se isto kaže v tako umazani obliki. i*o govorniknvem nine-nju ni inožno dajati vere hvale srčnosti in hnmaniteti kake \«z rviiegn zaklada, nohtna obema 1 jubljansUa' / Vfetu sCujm. ptr.m ženjon in v-o s .Javen . močjo. 1 >,, jo var, oh n 1' g popoinsi, ,-ved. zlasti to. da vi. pa o v to hrsndnmo tu b * disea d naima h letnih ' ir..i< i n varovi nei*v. ..... ... Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračuniia vlagateljem. Denarne vloge sprejemajo se tudi po posti in potoni c. krepostne hranilnice. Poštno- krnnilnićne sprejem mee dobivajo se brezplačno. KARLO PERTOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje iz istrnke«ra in kratkega kamenja vsakovrstne najnavadnejše do najfinejše izdelke. Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne plošče in nagrobne spomenike. Sprejema naročhe za stavbinske in droga v to stroko spadajoča dela. Og- Vsaka naročba se izvrši točno in. po ugodnih cenah. Mik LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Bratje Sokoli! Vei brftje Sokoli, ki t»e mi-t-lijo udel«ze\ati telovadbe, fo vabljeni, d»t !»e »lane*', cb 8. ur: z v« čer, zberejo na posvetovanje v diuštvrni tflovadrre', Vs j < r t-e d oh či razdelitev telovadnih ur. Ol) B< >K. Saiarini. Ponte della Fabbra 2. vogal ul. Torrente. Podružnica _ Alla citta. di Londra" z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu".ve 3. 'BiuDerje\a hi^ak /;«lo»a izgotovljf nih oblek za mofke in ce< le Velik izl or oblek 7a moške od g HiO c«!-ite s ko?uhovino po gld 12. — Jcvište f-uknje v velikem iz'oru od gld 18 — 32. .lepite 7a d»«'ke v lažnih oblikah in barval), volnene blate od gld. 2i3o — 4X0, finejse od gld. 5 — Velik izl < r obit k ?a otroke n dečke od 3 — 12 let cd gld 2..r 0 — 10. Haveloki za moške in dečke po Tjrj^iiiib iec»h. HlaOe cd mole^kina (z!odjeva koža) t* delavce izgotovljtne v lastni predilnici na roko i Korminu. < usce mm ne s»ajte za delavce gld. 1.20. Velik« mlcga »rovij /a moške obleke na meter ali ttdi 7« natočle ra obleke, ki se izgotovi z največjo ti/DCFtjo v slutnju potrebe v 24 uiab. V podružnici v ulit i Pt ste nuove se zprejeniajo izdelovanja obleke J o n.tii ter s-e še pr?el no vdobiva vsake vrste oblek \ lazi b rit-anicah in merah 7a moške in dečke. Prodaja vina ,.Ai Maestri" v uliti Valdirivo Št. 17. klavnemu občinstvu se naznanja. da te od danes naf rej točijo sledeča vina: refo^k črn po tfi nuvč., bela rebula iz Brd po rovč- Za di užine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa jo iS. novč /a obilen obisk se priporoča ter že v raprej zahvaljuje. Vst k zamore moja vina analizo\ati in ako jih vdobi ponarejena' vdobi li H) gld. nagrade. Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniša krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku ~tev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vTste in vse potreb-čine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi. ranil ne o sprejemajo se od vsacega. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/2rt/ot ,ie '-'a odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjiee po t> °/0 in na vknjižbe po U ril d U je vsaki dan od 'J. do 12. ure dopol iu od 2. tlo 3. ure popol. razven nedel in praznikov. Ylo* leta 1930. Kron 1,263.563 Poštno-liraii. račan št?. 837.315. > ----- Julij Redersen z lelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnihs a pa ratov. T rst. — Via del Torrente Št. 858-:}. — Trst- (Nasproti ,.IsoIa C'hiozza.ifc) Kirtirgični instrumenti, ortopedični aparat modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-meni pasovi, elastični pasovi in ncgovice suspeiizori, elektroi.enipevtiČni aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bulniko. Zaloga predmetov za kirurgična zdra vljenja, angležki" predmeti o'i gumija in nepremočljiviii snovi. > > > > > > > > > > > > > > i > Tržaška posojilnica ia hranilnica < registro?ana ladrnza i omejsmin poroštvom, ^ ulica S. Francesco št. 2, I. n. ✓ Telefon o'2t>. J Hranilne tiloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4U a Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom ;n aicer na uknjižbo po .^'„"o, na menjico po 6 na zastave po 51,0,,. Uradne ure so: od i»—12 dopoludne in oc' 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. Postno hranilnični račun 816.004. J Anton Breščak v Goriei, Gosposka ulica ^t. 14 iu ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;?beri pohištvo vseh f-Iogov z« vsak -=tan od najboljšega izdelka V zalogi ima : podol»e na platno in -ipe. ogledala, žime dzaatnr. razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. Ste li gluhi?? \-tka \rst slnlioMi in slabega >lulia .-« OZdrsvi z na^o r< \o iznajdbo. Samoglu-lonjeui s" ne« zdraviji v i. Šumenje v ašesih. preneha takoj. Opišiti Vas slučaj. Prtisko-\ anja in navooAdja na »lom od 10 litrov naprej: Ipaveko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajrm v i ti o< hI 50 litrov naprej jh> dog»>vorjr-ni «*eni. Josip ur hi n, I ustnik. Pozor! Častim si naznajati slav. oi»činstvu, da je moja prodajal niča veojim nikake konkurenoe vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me l>o slavno občinstvo počepalo z obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobaizschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu. Bazgflas! Podpi.-ana najuljut ina-uib plašče v, pluvijalov. štol srajc*, >vetilk, svečnikov, salirjev, križev itd. Izhor kipov vseh vrst iu velikostij, palm. cerkvenih vencev itd. Zalegi liturgičnih knjig misa!, ritualov, brevirjev itd, masnih knjig vseh vrst in vezenj, rožnih vencev in svetih kolajn. Zadnja novost: svete in alegorične razgeldnice. t'ene zmerne, pogoji dobri. Sprejema naročbe za v>e vrst te stroke ter jamči za pristnost in točnost. Spoštovanjem udana .-1. l,n\-rvnrir. Pozor! Lepa prilika! V Dolenjem L »gateu poleg: koli-«ivora, kamor didiaia •» piujt'i. se proda tz la.-tne voljo, vsied smrti v družini, ali pa da v najem pod ugodnimi pojfoji k*pO pO^e-tVO : restavracija z 1*' sobami za ptujce, kletmi y.a vino, :> lil<>vi za živi no, kozolcem. skladiščem za les. velikim sadnim vrtom, travniki, njivami i u irozdi. Albert Brosch Trst. — Via s. Antoni« 5 — Trst. Kožnha? in izdelovalec kap ** Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kap za «*i-vilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in ; skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke ; za zimo z jamstvom proti molem in <»^nju. Najbolši plemeniti kanarčki žvrg^olelčki, ki s-3 izkazujejo posebno z lep ni gladom dit. razpošilja po povzetju za Mk. •>, 8, 1<>, iu 1"» in samice po Mk. 1.50 na S dnevno poskušnjo. ThaleH./. . H Vogit. ^e ir tvori Slovenski ! 0000000000000000 Novo tržasKo poeDno podjetje Piazza della Legna 4. SPV vsakovrstne pogrebe po iiajznicrnejsili cenah Podjetje ima v zalogi bojrat izbor vencev 1 ti dtuirib mrtvaških predmetov. () poza rja se slavno občinstvro. tia ne zamenja našega naslova i Piazza delle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so bili že davno odpuščeni < d našega podjetja. oooooooooooooooo nKUMxxxnnnttn*H** trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jeetvin kolcnijalij* vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih eenah, ter moke, žita, ov.sa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja i'r a n ko. Priporoča se pri naj soli d nej sem delu in o zmernimi cenan;. oooooooooooooooo