DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-82-79 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3* Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutts št. la. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto IX,- Štev. 49 Trst ■ Gorica 9. decembra 1955 Izhaja vsak petek Beli grobovi preteklosti Iz komentarja dopisnika »Anse« in RAl-a v Beogradu, Luigija Sa-porita, poročila, katerega izvleček je oddajala tudi tržaška radijska postaja v slovenskem jeziku, je jav-n st zvedela nekaj stiniri, ob ka terih — če so res takšne — ne more ostati ravnodušna. Zaključki, ki jih je navedel Saporito, so namreč tako dalekoseinl, da bi njihovo dosledno izvajanje težko in tudi po našem mnenju krivično prizadele skoro vse pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji in poleg nje tudi marsikaterega Italijana, ki je med vojno živel v teh področjih. Na kratko: Saporito je dejal, da se procesa proti pripadnikom »Beneške čete« ne more ustaviti, ker ga je podvzela sodna oblast, na katero upravna ne more vplivati. Isto velja tudi za vse druge primere, ko se pojavi tožnik, ki zahteva, da se razčistijo primeri, ki so se zgodili med vojno. Storilce dejanj, ki so se zgodila pred ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja, tudi ne ščiti 6. člen Spomenice o sporazumu, kajti ta velja samo z‘* čas odkar in dokler je obstojalo Svobodno tržaško ozemlje. Obtožencev naj bi v primeru »Beneške čete« ne ščiti! niti člen Iti. mirovne pogodbe, s katerim se je Italija obvezala, da ne bo sodno postopala proti osebam, »ki so od začetka vojne do podpisa premirja kakorkoli delovale za stvdr zaveznikov in tistih, ki so jim bili pridruženi.« Obtoženci pri videmskem procesu namreč niso obtoženi »sodelovanja z zavezniki«, pač pa. »da so delali za odce pitev dela italijanskega ozemlja, ki naj bi se priključilo k Italiji.« Saporito je vedel celo povedati, da se je Jugoslavija pri mirovnih pog i-janjih v Parizu zavzemala, naj bi se izvzelo'iz sodnega postopanja tudi tiste, ki so se omadeževali z zločini proti celovitosti države, ven dar s to svojo zahtevo ni prodrla. Zato Je po njegovem postopek proti partizanom »Beneške čete« po polnoma upravičen in če bo sodi-žiče spoznalo, da so krivi zločina po členu 241. kazenskega zakonika (kazniva dejanja proti celovitosti, neodvisnosti in edinosti države/, jih bo moralo tudi obsoditi. Pada v oči, da se Saporito prav nič ne sklicuje na druga kazniva dejanja, s katerimi se je pred tem opravičevalo videmski proces, ko se je trdilo, da bodo obtoženci odgovarjali samo v kolikor so se pregrešili proti zakonom in običajem vojskovanja ter svojo oblast in moč zlorabili v osebne in kriminalne namene. Saporito najbrž ve, da takšnemu sodnemu postopanju, ki bi razsojalo ob polnem upoštevanju izrednih okoliščin, nihče ne bi u-govarjal. Vkljub temu pa tega ar gumenta ni niti omenil. Zanj je važna samo politična osnova procesa, po kateri naj bi bili pripadniki »Beneške čete« kaznivi kot veleizdajalci, ker so se borili v vrstah gibanja, ki je stremelo za priključitvijo Beneške Slovenije k Jugoslaviji, ne glede na to, ali so v izvajanju svoje delavnosti zagrešili kakšna druga kazniva dejanja ali ne. Če bodo sodišče in druge oblasti potrdile pravilnost Saporitovega na-ziranja, ki ga je celo takšna poluradna ustanova, kot je radi o, razglasila brez vsakega pridržka, potem zna videmski proces pomeniti začetek sodnega zasledovanja vseh, ki so kakorkoli sodelovali v jugoslovanskem partizanskem gibanju pa tudi u drugih jugoslovansko u-smerjenih skupinah, ki so delovale v narodnostno mešanih obmejnih področjih. Podana bo osnova, da se posameznike kliče na odgovornost ne zato, ker so zagrešili kakšen navaden kriminalen zločin, dovolj bo, da jih nekdo obtoži veleizdaje. Mislimo, da je trenutek, ko se dela na zbližan ju med obema državama, ko ima demokratična Italija ves interes, da si znova pridobi naklonjenost v času fašizma težko preizkušene slovenske narodne manjšine, kaj neprimeren čas za u-resničevanje takšnih teženj. Po priznanju najuglednejših italijanskih javnih delavcev je fašistična preteklost nekaj takega, česar se svobodna Italija sramuje in je ne mara priznati. Prav v zadnjem času se tudi na italijanski strani množijo priznanja krivic, ki so jih Slovenci pod fašizmom morali pretrpeti. Ugotavlja se, kako je bila takratna politika iz temelja zgrešena in kako ni’mogla roditi drugega kot odpor^ ki ni izbiral sredstev in načina, tako kot se tudi za uničevanje vsega, kar je bilo slovensko, ni izbiralo sredstev in načina. In prav zdaj,: ko začenjajo Slovenci na tej in drugi strani meje le počasi spoznavati, da obstoja druga, svobodoljubna Italija, ki zna postopati z manjšinami drugače kot je to de- Cuparli ustapnosti Imenooani Na skupni seji poslanske zbornice In senata so 30. novembra izvolili še zadnje tri člane ustavnega sodišča. Tako je parlament s predpisano večino izvolil vseh pet u-stavnih sodnikov, česar ni uspe, storiti vsa ta leta, odkar je bila sprejeta- italijanska ustava. To je tudi preprečevalo, da bi Italija dobila predvideno ustavno sodišče, vrhovnega zaščitnika ustave ' v njej priznanih pravic ter nadzornika nad njenim izvajanjem in spoštovanjem. Ce je kdo mislil, da ste parlament ali vlada • kakšnimi boto so bila imenovanje odnosno izbire gotove in ustavno sodiščt katerega člani bodo prisegli pred predsednikom republike, bo takoie sestavljeno: Parlament je izvolil za ustavne sodnike poslanca Gaspara Ambrosi-nija, profesorja Mdria Braccija, oo-slanca Giuseppeja Cappija, profesorja Giovannija Cassandro in profesorja Nicolo Jaegerja. ■Predstavniki sodstva so izvolili za ustavne sodnike: dr. Ernesta Battaglinija, dr. Giuseppeja Lampi-sa, dr. Francesca Pantaleoa Gabriel-lija, dr. Antonia Papalda, dr. Mdria Cosattija. Predsednik Republike pa je imenoval za ustavne sodnike: senator ja Enrica De Nicolo, dr. Gaetana Azzaritija, prof. Giuseppeja Capo-grassija, poslanca Giuseppeja Ca-stelli Avolia in prof. Tomasa Pe-ra ssija. Po splošnem mnenju bo nekdanji predsednik Republike, senator De Nicola, izvoljen za predsednika ustavnega sodišča. De Nicola ne pripada nobeni stranki in je dosmrtni senator. Podobno kakor še drugi trije člani parlamenta, ki so zdaj postali ustavni sodniki, pa bo moral tudi on opustiti svojo parlamentarno dejavnost. lat fašizem, ki priznava napake preteklosti, predlagajo tako avtoritativni in poloficialni komentatorji, kot je Luigi Saporito, da je treba obračunati z vsemi, ki so v zmedenih časih druge svetovne vojne vstali proti pritisku, kateremu so bili podvrženi, na način, ki ni v skladu s trezno in brez stransko mirnodobsko razlago raznih juri-dičnih norm. Ne bi nič rekli, ko bi se kaj takega ukrepalo v prvih povojnih letih, ko se strasti še niso polegle. Toda izkopavati jih danes, deset let po premirju, to prav gotovo ne prispeva . strokovnih vidikih, In o bolj na desni strani politične sredine. S tem je močno omilil pomen katerega je skrajna desnica (misi-ni in monarhisti) hotela pripisati izvolitvi profesorja Jaegerja. Zdaj jp borba končana, sodniki so imanovani in pričakovati je, da se bodo strankarski spori v bodoče ustavljali pred vrati sodišča, ki mora delovati nemoteno in neodvisno Vsi mu želimo, da bi v korist vseh državljanov vzorno opravljalo svojo funkcijo. V rpmciil ]t ziStla volilna borbi -Francoski ministrski predsednik Taure je jpadel, ker mu parlament ni hotel odobriti, da bi predčasno razpisal volitve. Dobil je nezaupnico in je podal ostavko svoje vlade. Toda francoski parlamentarci, ki so mu nasprotovali, so imeli enkrat smolo: 51. člen francoske ustave namreč določa, da ministrski svet parlament lahko razpusti, če je v 18 mesecih dvema zaporednima vladama z večino glasov iz-ečena nezaupnica. To se je zgodilo in Fa-u re ie vkljub porazu v parlamentu dejansko zmagal: prav poraz mu je omogočil, da je razpisal volitve, ki bodo 2. januarja. Se več. Faure je ostal še nadalje na oblasti in njegova vlada bo do volitev opravljala upravne posle. Tudi pri tem mu Jc pomagala ustava, ki določa, da v takšnih primerih ostane vlada na oblasti še dvajset do največ tride set dni. Tako je Faure po -ustavnem ovinku dosegel to, kar mu parlament ni hotel dovoliti: razpust parlamenta in razpis novih volitev. EISENHO WER II. Washingtonsko pismo Ameriški poslovni svet je bil pošteno izstradan po tako dolgi demokratski vladavini. Elsenhower je v polni meri ugodil željam tega sloja po vplivu. Imenoval je same poslovne ljudi, večinoma milijonarj«-. za člane kabinete. Pisec teh vrst je bil prisoten, ko so se prvič po imenovanju predstavljali ’i mogotci ženskemu časnikarskemu klubu v hotelu »Mayllower«. To je bila skupina posameznikov, ki niso imel' na sebi prav nič individualnega. Veliki »businesBmeni«, upravitelji ogromnih podjetij, ki so bili poklicani, da upravljajo največjo državo sveta. Najbolj značilna je bila med njimi pravzaprav minister socialne politike, Mrs Hobby, milijonarka, ki je s pomočjo svojega tiska dovedla Texas v Eisenhower-jev tabor. Da taka gospoda, oziroma gospe nimajo potrebne politične rutine, je razumljivo.. Vojni minister Wilson, ki nima nič skupne ga z Woodrowom Wilsonom, je glavni ravnatelj General Motors, gospodarske velesile, o kateri je izjavil isti Wilson, da- je to, kar je prav za General Motors, je prav tako dobro za Ameriko. To pome ni, da je identificiral svoje podje tje - Ameriko. Nam, v naši evropski prostodušnosti, seveda ne gre v glavo, da more -biti minister vojske veliki industrialec. Nekaj zdravega ima pa le v sebi t«*di teko nazira-nje, kajti moderna vojska je pač mehanizirana. Kdor zasleduje mednarodno peli-tiko je lahko velikokrat opazil, kako Sovjetom nekako ne gre v glavo, da se druge države razburjajo zaradi aktivnosti raznih komunističnih strank, pri čemer se pritožujejo, da dobivajo te stranke navodila iz Moskve. Za Sovjete namreč velja načelo: Kar ti ni prav, likvidiraj, če pa pustiš drugemu, da šušmari po tvojem ozemlju in med tvojimi ljudmi, potem ne protestiraj. Da je res tako smo videli v času Hitlerja in Stalina, ko je prvi po-likvidiral in pozaprl vse dosegljive komuniste, pa to drugega ni motilo, da ne bi Ribbentropu stisnil roko in izpil čašo šampanjca na zdravje velikega Fuehrerja. Da Stalinov duh še vedno ni zamrl in da po odstranitvi Malenkova celo vsak dan bolj pridobiva na moči, dokazuje izjava Hruščeva. Nedavno ga je namreč obiskal kanadski zunanji minister Pearson. Znano je, da je imela kanadska vLada že precejšnje nepriliko s komunisti, ki so zašli včasih v pravo vohunstvo. To jc Pearson potožil Hruščeva. Le-ta pa mu je odvrnil: »Kaj se pa- pritožujete? Ce vam komunisti niso prav, potem jih pozaprite in vtaknite v koncentracijske taborišča pa bo mir.« Lahko sl predstavljamo, da je Pearsonu zmanjkalo sape. Bodo Sovjeti vrnili še preostale nemške vojne ujetnike? Bonnska vlada je sklenila, da pozove sovjetsko vlado, naj vendar že vrne še preostale nemške vojne u-jetnike, kakor je to obljubila Adenauerju ob priliki njegovega obiska v Moskvi. Doslej so namreč Sovjeti vrnili 5.800 vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, medtem ko so sami priznali, da jih je bilo zaprtih v Sovjetski zvezi 9.826. V Bonnu upajo, da bodo Sovjeti vrnili še preostale vojne ujetnike in civilne internirance, ko bo enkrat izpolnjen dogovor o obnovitvi diplomatskih odnošajev med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. V Bonnu zdaj že pričakujejo predstavnike sovjetskega zunanjega ministrstva, ki bi morali pripraviti sedež bodočega veleposlaništva. Za sovjetskega veleposlanika v Bonnu je določen pomočnik sovjetskega zunanjega ministra, Zorin, znani sovjetski diplomat, ki je v Pragi organiziral državni udar, s katerim so komunisti vrgli demokratično in vzpostavili komunistično vladavino. Proti pričakovanjem pa se je v sovjetsko-nemških odnošajih zopet nekaj zapletlo, in to zaradi Berlina. Sovjeti namreč pravijo, da je vzhodni Berlin prenehal biti okupacijsko področje in da je zanj edina odgovorna oblast vlada Vzhodne Nemčije. Zato so silno zamerili ameriškemu veleposlaniku, ki se je, ob svojem obisku v zahodnem Berlinu, brez vsakega predhodnega obvestila zapeljal z avtomobilom v vzhodni Berlin. S tem je hotel javno pokazati, da prihaja v Berlin še vedno kot Visoki komisar in se sme kot tak svobodno gibati po vseh področjih. Da bi v bodoče preprečili ponovitev takšnih incidentov so Sovjeti na prehodu v vzhodni Berlin postavili lesene pregrade — časnikarji jim pravijo »leseni zastori« — na katerih ustavljajo vsa sumljiva vozila. V podkrepitev svojega stališča so nadalje izjavili, da je za vsa dovoljenja za rečne transporte proti zahodnemu Berlinu odslej pristojna vlada Vzhodne Nemčije. Ker ta vlada nima z vlado Zahodne Nemčije še nobenega zadevnega dogovora, so seveda vsi transj>orti ustavljeni. Ker gre predvsem za živila in razne surovine, ki so potrebne berlinski industriji, je to za Berlinčane skrajno neprijetno. Bpltmuho-sovlit. hudomušnosti Šaljivci pripovedujejo, da je Win-ston Churchill nekemu časnikarju ob svojem povratku francoske Riviere, na vprašanje, če se dobro počuti, odgovoril: »Da, zelo dobro. Je to potrebno. Anthony Eden se stara.« V tej pripovedki je zrno resnice. Britanski ministrski predsednik je postal v zadnjem času nekoliko razdražljiv. To se je pokazalo v zbornici, ko so ga celo lastni pri-, staši nagovarjali, naj bi odpovedal obisk Bulganina in Hruščeva v An gliji. Tega pa predsednik ne že'l, čeprav ga je mladi konservativni poslanec naprosil, naj vsaj poskrbi za to, da bi boljševiška gosta v Angliji ne obrekovala Indije, da je o-ne organizirala invazijo Poljske ’e-ta 1939. Drugi socialistični poslanec je predlagal, da bi preskrbeli ob sovjetskem obisku to, da bi vzhodnoevropski begunci »dostojn.: pozdravili« oba boljševika. Istočasno je glasilo angleške Czr kve, »Church of England Time:«, svetovalo Bulganinu in Hruščevu, naj ostaneta doma, ker se v Veliki Britaniji r.e navdušujejo za cirkus, ki ga prirejata v Indiji. Kljub temu pripravlja predsednik vlade vse potrebno za sprejem obeh komunističnih prvakov. PoltmiiiB med jugoslovanskim In sovjetskim tiskom Vkljub obnovljenemu prijateljstvu s Sovjetsko zvezo noče Jugoslavija- nikakor priznati, da bi to prijateljstvo bilo nekakšen pogoj, ,za razvoj njenega »socializma«. Bolj iskreno kot iz uradnih izjav izhaja to iz nekaterih člankov, ki so v zadnjem času jzšli jugoslovanskem časopisju. Totalitarni režim pač ne trpi nobene kritike, tudi če prihaja s prijateljske in ideološko sorodne strani. Tako je »Borba« polemizirala r »napačnim« pojmovanjem moskov- ske »Pravde«, ki je trdila, da >e jugoslovansko sodelovanje z deželami ljudske demokracije in, seveda, predvsem s Sovjetsko zvezo odločilen pogoj za uspešen razvoj Jugoslavije na poti v »Socializem«. »Borba« očita sovjetskemu glasjlu, da. je prekoračilo okvir izjave Tito -Bulganin, ki pravi, da je vprašanje notranje ureditve, različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma izključno -tvar narodov posameznih dežel. Brez spoštovanja teh pogojev ne more biti prijateljstva. Članek, ki je izzval to jezo »Borbe«, je izšel v »Pravdi« 13. novembra, napisala sta ga pa dva sovjetska časnikarja, člana skupine, ki je nedavno obiskala Jugoslavijo. Poleg uspehov jugoslovanskega gospodarstva omenjata časnikarja namreč tudi razne nevšečnosti. In kakor vemo, teh ne manjka! Tako o-menjata zlasti pomanjkanje strokovnih delavcev .v industriji, opisujeta, kako skušajo bogati kmetje izkoriščati uboge poljske delavce, kar jim dovoljuje zakon iz leta 1954, s katerim jim je bila ponovno podeljena pravica prodaje in nakupa zemljišč ter najemanja poljske delovne sile. Sovjetska časnikarja o-menjeta tudi »poguben vpliv« zahodne kulture na jugoslovansko u-metnost. Na koncu pravita, da so družbena lastnina osnovnih proizvajalnih sredstev in prijateljski stiki s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije odločilni pogoji za uspešen razvoj Jugoslavije na poti v socializem. Vsaj s slednjim pa »Borba« ni zadovoljna. Seveda so to le malenkostna, čeprav značilne trenja, katerih pomena ne smemo pretiravati, kažejo pa le, da tudi v novem prijateljstvu ne teče vse gladko. Zakrpana ljubezen ostane pač 'zakrpana ljubezen! Spremembe v Moshvl? Nekateri britanski opazovalci napovedujejo v najkrajšem času senzacionalne spremembe v sovjetskem političnem vodstvu. Med sovjetskimi voditelji naj bi bile izbruhni1 a borba za oblast, ki naj bi še pred Božičem končala z javnim priznanjem zmage Hruščeva. Ta naj bi dobil diktatorsko oblast, i>odobno kot jo je imel Stalin. Po teh mnenjih je treba pripisati izredno sklicanje Vrhovnega sovjeta, ki je že opravil dve ustavno predpisani zasedanji, na tretje, izredno zasedanje za 23. decembra prav temu po litičnemu preobratu v Sovjetski zvezi. Moskovski opazovalci nadalje ugotavljajo, da je Malenkov začel vedno bolj izostajati z raznih manifestacij, prav tako pa Hruščem dosledno in vztrajno zamenjuje ta visokih položajih prijatelje Malenkova s svogim' pristaši. Ali bo prišel na vrsto končno tudi Molotov, je težko uganiti. Do sedaj je 'mel pravo pasjo srečo. Eisenhovver ni imel sreče, ko je začel svojo kampanjo proti Tennessee Valley Authority. Bil je ogromni uspeh Rooseveltove gospodarske politike, da je postavila v državi Tennessee, državno elektrifikacij-sko podjetje, ki je silno znižalo cene za elektrifikacijo farm in ostale dežele in ki je ogromno pomagalo pri namakanju določenih krajev te napredne države. To pa ni šlo v račun zasebnemu kapitalu. Uspehi takega državnega gospodarjenja so bili očitni, ali lakota po denarju kapitalistov še večja. Veliki kapital je uspel prepričati predsednika, da je bolje, če zasebni kapital vzame v roke elektrifikacijo. Našel se je plašč, pod katerim naj bi se razni Dhcon Yatesi obogatili. Namesto centralizacije gospodarstva naj stopa decentralizacija s sodelovanjem posameznih držav. Vsa upravna zgodovina Zedinjenih držav nam pa dokazuje, da so države finančno preslabe, da bi vzele trke ogromne zamisli v svoje roke. Eisenhovver je, zapeljan od velikega kapitala, zašel v silne politične težave, ker je javno mnenje po veliki večini soglašalo z dosedanjo jrolitiko, ki je prihajala do izraza v velikih u-spehih ogromnega javnega podjetja, kakršno je TVA. Naj na tern mestu pripomnim, da sem na osnovi TVA v reviji »World Affeirs«. ki izhaja v Washingtonu, poskušal dokazati potrebo, da se v našem Djerdapu (Železna vrata) organizi ra podobna »Danube Valley Autho-rity«. Ni mi potrebno posebno poudarjati, da sta Dixon in Yate, to sta imeni obeh finančnikov, ki bi naj TVA uničila, popolnoma jpogorela. Kar nas najbolj zanima je razmerje predsednika napram voraša-nju našega osvobojen ja. Ni dvoma, da je prevzel ob času svoje izvolitve Eisenhower obveze, da se bo zavzel za osvoboditev priprežnic izpod sovjetskega jarma. Jugoslovanski primer puščamo ob strani, čeprav ne smemo obtoževal! predsednika, da se je sploh kdaj istovetil z onimi, ki so videli, namenoma pravim »so« gledali v titoizmu rešitev in izhod iz svetovne krize. 'Poudariti je treba, da je Eisenho-wer do gotove mere podlegel vplivu svoje okolice, ki je mislila, da bo 2eneve prinesla odrešenje. Poznati moramo, da je bil državni tajnik Dulles znatno stvarnejši od Bele hiše. Dulles ima tisto protikomunistično šolo, ki drugim manjka. Pravzaprav je pa bil tudi Eden proti posvetovanjem »vrhov«. Stari Churchill je hotel dopolniti svojo politično jx>t z veliko utvaro: s splošno pomiritvijo. Vse same prazne pene. Eisenhovver je na vsak način dosegel v Ženevi ogromen moralen, tako rekoč človeški, humanitaren uspeh. Bojimo se samo, da njegovi smehljaji, ki tako silno odgovarjajo optimizmu ameriškega naroda, niso bili v Ženevi malo preveč kljubovalni. Njegovi smehljaji ne bi smeli biti v strašnem nasprotju z nepopisnim trpljenjem velikega dela človeštva, ki je obsojeno na kruto komunistično ječo. Tam, v Ženevi, so bila bolj kremžasta lica na mestu. V resnici, človek Eisenhovver je bil v 2enevi ne višku. Podobno kakor je bil Tomaž Masaryk, ki je prinesel svojemu narodu največjo srečo, svobodo in blaginjo in nato v vsej svoji veličini odšel za vedno s pozornice, da počiva v La-neh — ne v ogromnem mavzoleju, kakor Lenin, pač pa mnogo bližji svojemu narodu v preprostem meščanskem grobu. Ogromna dobrota, katero more usoda izkazati smrtnemu človeku, je odpoklic z višin življenja v trenutku, ko je človek-državnik v samem zenitu. To je velika sreča Ei-senhovverja. Ob času oktobrske revolucije leta 1917 Rusi niso bili tako razumni kot Amerikanci leta 1955. Rusi niso spraševali, kakega zdravja je Lenin. Stvarno pa je bil telesno in duševno bolan človek. Kakšne bolezni so ga tarile, ne vem, sodbo prepuščam zdravnikom. Na vsak način bi imel Lombroso dovolj priložnosti za preučevanje tega slučaja. Kakšna sreča za človeštvo, če bi zdravniška preiskava dognala, da je Vladimir Iljič skozi in skozi degeneriran tip. Naši Američani so drugačni junaki. Oni zahtevajo, da mora biti umstveno in telesno zdrav, kdor hoče igrati odločilno vlogo v življenju narode. Ob času predsednikovanja Woodrowa Wilso-na je bilo to vprašanje na dnevnem redu. (Se nadaljuje) VESTI z GORIŠKEGA Žiipanoua moliteu in poslanihoua ljubezen Kot smo že poročali, je angleški poslanik v Rimu, Clark, obiskal pretekli teden tudi Gorico. Sprejem se je Vršil na gradu, kjsr so s« zbrali vsi najvišji predstav* niki oblasti it naše province in seveda tudi goriški župan, ki je prvi nagovoril gospoda poslanika in mu ■dejal, da je Gorica sicer majhne mesto, toda velikega pomena in vatnosti za Italijo. Na okoliških gričih, ki jih je zaradi slabega vremena slabo videti, so se za pravične meje Italije bojevali milijoni ljudi in na sto tisoče jih je za to pravdo žrtvovalo svoje življenje. Potem ko je omenil še »zadnje nesrečne 'io-godike« (»ipiccolo« poroča »avversi-'tft recenti«), kar pomeni, da je govoril o izgubljeni vojni in slovenskem zaledju, je župan- nadaljeval-»V našem srcu gori neizmerno zaupanje in popolna vera v Boga, da .nas bo zaradi presta.nih žrtev znal zopet obdariti z bolj gotovo blaginjo in mirom.« Nato je župan povedal gospod j poslaniku Clarku še to: da šo furlanski delavci tisti, ki pomagajo Angležem do napredka in povezujejo Italijo in Anglijo. Omenil je tudi, da sta se v prvi svetovni vojni oba naroda borila ramo ob ramenu. Sledila je izročitev raznih daril, med temi tudi Idrijskih čipk, za katere pa je župan pozabil povedati poslanikovi gospe, da so slovenskega izvora, kakor je pozabil povede -ti gospodu poslaniku, kako so gorički fašisti organizirali leta 1940 sprevod dijakov po korzu, da so zahtevali vojno proti Angliji in njeno smrt! Gospod poslanik pa je očividno imel pred očmi vso zgodovino tudi teh krajev, in občudujoč plesalsko skupino iz Ločnika je županu, ki tako goreče moli Boga za »zopetno obdaritev Italije z bolj gotovo blaginjo in mirom«, kar mi razumemo, da je župan mislil na vrnitev slovenskega zaledja, takole odgovoril: »Nocoj sem iztaknil novo vez, bolj pomembno vez, ki druži Gorico in Furlanijo z mojo domovino. Ta vez je ples. Ples je tisti, ki izraža čustm in duševna razpoloženja s čudovito preprrostim in izrazitim slogom.« Pohvalil je plesalsko skupino iz kočnika in st zahvalil županu in ostalim prisotnim za darove in za sprejem. Angleški diplomati niso kaki navadni propagandni aktivisti in toliko ponosa in dostojanstvenosti tudi imajo, da se ne dajo preslepiti od kake še tako goreče, a vendar neupravičene molitve! Kot Slovenci, ki smo za časa fašizma bili obsojeni na narodno smrt in za časa vojne skrajno preganjani prav z namenom, da kot narod izginemo, ne moremo mimo županovega načina nastopanje in in izražanja želji pred poslanikom Anglije, ker igre za želje, ki zahtevajo revizijo mirovne pogodbe na škodo slovenskega naroda in njegove zemlje. Pa nismo samo mi Slovenci, ki obsojamo županov nastop, ker se z njim ne strinja niti dober del go-riške italijanske javnosti, saj smo v tem oziru ujeli na uho ostre kritike od strani nekaterih predstavnikov italijanske meščanske elite! Bodi enkrat konec večnemu pohlepnemu nacionalizmu in preganjanju ter raznarodovanju narodov! Zlasti tu na me'ji želimo slišati pomirljive in pravičnega sožitja vredne besede, saj smo Slovenci tisti, ki smo tu na meji tekom •zgodovine najbolj trpeli! FaSisti pa so v zadnjem desetletju prejeli njihovemu rovarjenju pravično, čeravno še nezadostno plačilo. šol in tako dalje, bomo lahko nastopili s pritožbo na ustavno sodišče v smislu členov tri, šest, štiriintrideset in drugih republiške u-stave. Upati je, da nam bodo ustavni sodniki pravični in ne slabo razpoloženi tujci. Dopisovanje šolske mladine V roke nam je prišlo pismo jugoslovanskih pionirčkov, učencev osnovne šole neke male vasice na Hrvatskem. Pismo, namenjeno u-čencem ljudske šole neke furlanske vasi, je pisano popolnoma v duh'l komunistične vzgoje mladine, s poveličevanjem maršala Tita in vsega, kur je režimskega. Očividno je bilo pismo sestavljeno po nare kovanju učitelja, komunista, ki je vedel, kaj je njegova prva dolžnost!... ■Na ta način ne bo mogoče doseč’" tesnejših in odkritosrčnih stikov med mladino enega in drugega sveta, ,to je demokratičnega in komunističnega. ker je y deželah komunizma vse mišljenje in življenje u-smerjeno v komunizem in njegove cilje! Ce pa priroma tjakaj kako odkritosrčno pismo iz demokratičnih le-žel, ga pa dijakom učitelji ne bodo smeli prebrati in dovoliti, ker j” preveč okuženo s »kapitalističr ", hudobijo«! Hisoh dotok Jugoslovanov na semenj sv. Andreja iZa semenj sv. Andreja je obiskalo Gorico veliko število Slovencev iz Jugoslavije. Od sobote dalje pa do torka in srede so prihajali kar trumoma. Višek jih je bil .seveda v ponedeljek, ki je bil glavni dan semnja, ko je prišlo tostran meje kakih tri tisoč oseb. Bili pa so povečini stari znanci Gorice ter starši z malimi otročiči, ki so si prišli ogledati mesto in obiskat« kake sorodnike. Nakupovalcev pa je bilo le malo, ker niso razpolagali z zadostnimi zneski, Kljub temU so kaj malega vendarle kupovali. Kramarji pa so se jih že navadili, saj so nekateri kričali ceno tudi v dinarjih! Brici, dolnji Vipavci, Kanalci, Tolminci, Kobaridci in Bovčani vsi so bili zastopani in na vsak korak si srečal dragega prijatelja in se z njim rokoval. . Pa koliko Slokancev! Ce bi ti naši bratje razpolagali z večjimi zneski denarja, bi kramarji res lahko razprodali mnogo blaga. Tako pa so od te strani aaj več zaslužili gostilničarji. Scipio Slatoper in njegovo človekoljubje Dne 3. decembra 1915 je na gori Kalvariji padel v prvi svetovni vojni tržaški rojak in poet Scipio Sla-taper. V nedeljo 4. t. m. se je- vršila 'i Gorici slovesna proslava štiridesetletnice njegove smrti. Za to priložnost je težaški župan posla! g-oriškemu donečo patriotično brzojavko, glavni govornik Biagio Marin pa je v istotako patriotičnih slavospevih prikazal lik Scipia Slata-per.is. Namen je pravzaprav bil ta, d* bi Scipia. Slataperja- prikazali kot človekoljubnega, pa tega le niso mogli doseči, ker je bil Scipio Sla-taper in je umrl kot tržaški italijanski iredentist. Bil pa je seveda, kot je sam pravil, tudi človek in poet, zelo nadarjen in poln svojevrstnega odličnega mišljenja is hrepenenja, toda vedno v okviru svojega poudarjenega tržaškega 1-talijanstva, zaradi katerega je tudi zbežal v Italijo in prostovoljno stopil v vojsko ter se boril proti Avstriji in kot vojak j»a Kalvariji padel. Ne moremo pa pristati na to, da bi Scipia Slatapeirja priznali za človekoljubnega moža in poeta v širšem pomenu besede, ker se temu pojmu upira njegova prej povedana opredelitev. iZaslutiJ, je prihod noveiga življenja in Zigodovine okoli Trsta in začutil vso bolest tega prihoda prav zato, ker je 'bil tržaški italijanski patriot in iredentist. Zato je tuli prerokoval: »Se mlad bom nekega dne hodil po Krasu, kamni in cvetke mi bodo govorili o tem, kar sem jaz že povedal; tedaj mi Slovan tuno slavo) zažene močan, razjedan iri ošiljen kamen. Tn jaz omahnem že na Krasu!...« V tem oziru in s tega stališč menimo, da ni bilo umestno vabiti na proslavo tudi šole odnosno predstavnike šole, ker ni rečeno, da se morajo vsi strinjati s Slataperj£j"> politično in. narodno opredelitvijo. Zlasti mi Slovenci gledamo na njegov priimek, ki zgovorno priča, di je slovanskega izvora, in se čudimo!... Duhovniki onstran meje odklanjajo „Novi list" Zadnje čase smo z zanimanjem sprejeli nekaj novic z onstran meje. Posebno nas zanima vest. da se duhovniki v Sloveniu ne strinjajo s pisanjem dr. Besednjakovega »Novega lista« in njegove političie zadržanosti in opredelitve. Zvedeli smo, da so »Novi list« poslali marsikateremu slovenskemu duhovniku z namenom, da bi g« pridobili zase. Tgra pa da ni uspela, ker da-so duhovniki list odklonili, ker so pač razumeli, kam pes taco moli! Slovenci vseh stanov in poklicev imajo oči in ušesa dobro odprta in pazijo na vsako novotarijo, ker ae bojijo, da bi jih komunizem, ki se oblači v vse mogoč" barve, ne zapeljal jr usodno zmoto! IZ SLOVENITE Ka) Isbfeo pričahujema od ustavnega sodišča Delokrog ustavnega sodišča je sicer zelo velikega pomena, ni pa tudi zedo razširjen, ker se po 134. členu ustave omejuje na sojenje v sporih glede ustavne zakonitosti •zakonov « ukrepov z močjo zakona tako države kot dežel (legitti-inlt& costltuzionale delle leggl e de-gli atti, aventi forza di legge). To pomeni, da bo sodišče sodilo samo o tem, ali so zakoni in ukrepi, ki imajo moč zakona, skladni z ustavo ali pa ne. V tem drugem oziru, to je glede ukrepov z močjo zakona, utegnemo priti neposredno v poštev tudi Tli Slovenci v Italiji, in sicer zaradi raznovrstnih ukrepov, ki se proti nam naperjajo in izvajajo, kot da bi šlo za polnomočne zakone, ki pa niso v skladu ?. ustavo in njena določila celo -bistveno kršijo. Proti takim ukrepom, kot je na primer tisti, ki nam zabranjuje rafoo naše materinščine v javnih odnosih z oblastmi, nadalje tisti, ki otrokom slovenskih optantov prepoveduje obiskovanje slovenskih ŽIVLJENJSKA RAVEN SE NE DVIGA Po polomu dosedanje gospodarske politike, ki je forsirala težko industrijo na škodo kmetijstva in prehrambene industrije, so spremenili družbeni plan in investicije v glavnem usmerili na doslej zanemarjena področja, Toda kljub temu se življenjska raven noče dvigniti. Res je sicer, da je še prezgo daj o tem soditi, toda prvi izgledi so kaj slabi. Proizvodnja prehrambene industrije se je n. pr. lani povečala za 9 odstotkov, v prvih o-smih mesecih letos pa še za 14 odstotkov, torej vsega skupaj za 23 odstotkov v primerjavi s prejšnji mi leti. Pa kljub temu se cena tem pridelkom ni znižala -in torej življenjska raven je ostala še vedno na tisti nizki, za predvojno Tugo-slavijo nepojmljivi višini. Iz tega bi smeli sklepati, da tudi preusmeritev gospodarstva, kot so ga Vuk manov-ič in druge veličine napeve dale, ne bo rešila pomanjkanja. Ključ za to rešitev je drugod: pospešiti in ne ovirati je treba produktivne sile posameznika, ki mora slutiti v vseh ukrepih stimulacijo za čimvečjo proizvodnjo. PRAVI GOSPODARSKI KRIMINAL Tisti gospodarski strokovnjaki, ki so zakrivili, da so težke milijarde obtičale nekje v neproduktivnih velikanskih stavbah in načrtih in jih niso znali uporabiti v rentabilne jše in cenejše svrhe, so res pravi gospodarski kriminalci. Z razmeroma majhnimi vsotami bi n. pr. lahko modernizirali obstoječe naprave v tovarnah olja v Zadru, Baru In Dubrovniku, kar bi povečalo proizvodnjo olja za preko 500 ton. Ali pa bi modernizirali obstoječe tovarne sladkorja, ki bi tako z lahkoto krile vso domačo »otroš-njo in tako prihranile zlate devize, s katerimi sedaj kupujejo v tujini sladkor, ki jih stane, kakor je sam Vukmanovič priznal, vsako leto V milijonov dolarjev in ne dinarjev! KRIZA V LITOSTROJU? Delovni kolektiv Litostroja je na svojem zasedanju resno razpravljal o bodočem delu. Kot znano se je namreč investicijski program za prihodnje leto znatno zmanjšal in tako bo tudi gradnja hidrocentral precej niž*a kot je bilo prvotno mišljeno. Ker Litostroj v glavnem izdeluje tu-rbine za h-idrocentrale, se je kar na lepem znašel v mučnem položaju — brezposelnosti. Brezposelnost ni sicer ie nastopila, toda če ne bodo preusmerili proizvodnje -še v druge manjše, boli vsakdanje artikle, je nevarno, da bodo morali lepo število delavcev v do- glednem času odsloviti, ker ne bodo več proizvajali toliko turbin kot doslej. Da bi turbine izvažali, ni misliti, ker se mlada jugoslovanska industrija ne more kosati z velitd mi evropskimi ali ameriškimi tovarnami turbin. MRTVILO NA ŽIVILSKEM TRGU Kot poroča »Ljubljanski dnevnik«, vlada na živilskem trgu v Ljubljani že precej časa pravo mrtvilo. Kljub temu, da zima že resno trka na vrata, se ljubljanske gospodinje prav nič ns zanimajo za tako imenovano ozimnico, t. j. za sadje in zelenjavo, za čez zimo. Grosistična podjetja imajo polne zaloge, blago noče v promet. Edini vzrok pomanjkanje denarja, ki postaja iz dneva v dan občutnejše! OMEJITEV GRADENJ V zvezi £ preureditvijo družbenega plana, kakor je napovedal tudi Vukmanovič, bodo morali prekiniti nekatere nebistvene objekte, ki so že v gradnji. Izvršni svet Hrvat-ske republike je zato odločil, da mora vsako podjetje, ki hoče investirati v gradnjo določeno vsoto, položiti kot kavcijo 30 odstotkov omenjene vsote. Tako bodo prekrižali račune vsem podjetjem, ki so hotela dograditi svoje prostore. SMRTNA KAZEN ZA GOSPODARSKI KRIMINAL Kako nevaren je postal gospodarski kriminal, najbolj zgovorno Tiča dejstvo, da so v. Makedoniji u-vedll smrtno kazen za težje prekrške gospodarskega kriminala. Tako so y Bitolju sredi novembra obso dili na smrt z ustrelitvijo nekega bivšega poslovodjo, ki je v treh letih oškodoval skupnost za 1 milijon 800 tisoč din. GOSPODARSKI POLOŽAJ GORIŠKEGA OKRAJA Na okrajnem ljudskem odboru v Novi Gorici so v oktobru razpravljali o gospodarskem položaju. Predsednik sveta za gospodarstvo, Milan Vižintin, je, odkrito prikaza; teždk gospodarski položaj — ki se kaže v velikem primanjkljaju 08 milijonov dinarjev. Precejšnje je bilo razburjenje i-n zaskrbljenost med odborniki, ki so zahtevali pojasnila o izgubah dohodka v elektrogospodarstvu, k:. znašajo 31 milijonov din. Vedeti je namreč treba, da se je povečala proizvodnja ia potrošnja električne energije -in zato je tako občutna izgube dohodkov prava uganka, katere ni, znal rešiti niti predsednik ljudskega odbora. Zato so skleniti, da bo posebna komisija temeljito pregledala delovanje podjetij električne energije. Tudi idrijski rudnik živega srebra je -beležil znatno znižanje dohodkov. To znižanje opravičujejo s padcem cene živega srebri na tujem trgu. V pregledu zunanje trgovine Jugoslavije sploh in še posebe-j Slovenije smo pa opazili, da se je izvoz živega srebra povečal, ne sicer po količini, pač pa po vrednosti, ker se je cena tej rudi zvišala. Nastane torej tudi tukaj uganka: Kako to, da beleži gospodarski odbo~ Nove Gorico padec dohodka zv. ega srebra za preko 32 milijonov din, in sicer prav zaradi znižanja cene, medtem ko se na .višji instanci v Ljubljani ponašajo, da je izvoz živega srebra i^dal letos za preko 4C odstotkov več kot lani, in to zopet ne -zaradi povečane količine izvoza, ampak zaradi -boljše cene živega srebra na inozemskem trgu? Ljubljanski in goriški gospodarski strokovnjaki se .bodo ob prilik' že pogovoriU o tej neljubi pomoti! Obelisk iz Aksuma Rimsko pismo Rimski izletnik bi lahko napisal debelo knjigo o egiptskih sledovih po večnem mestu. K tem sledovom spadajo predvsem obeliski ki so jih ob času rimskih cesarjev z ogromnimi tehničnimi težkočami privlekli iz dežele Faraonov čez Sredozem sko morje. V mestno arhitekturo pa jih je vključil šele papež Sikst V. v XVII. stoletju. Ta papež je 'z-hajal iz preprostega demokratičnega okolja in je moral dolgo časa krotiti svoje častitelje, ker je njegov biograf predočil z zanimivo risbo. Siks V. je ves upognjen capljal v konklave, oprt na palico. Ko pa je potem postal papež, je palic, •odvrgel !n v> zrnvra' s polnim moškim r,on< -oin. fci k i!cši:o silo ir. strogostjo je nameraval vladati, se je pokazalo že prvi dan po kronanju. Štiri mladeniče >e dal obesiti na angelskem gradu, ker so proti njegovi prepovedi nosili orožje. •Hidri razbojništva je v cerkveni državi s krvjo posekal slave, kar pa je ni zadržal, da ne -bi ji ob koncu njegovega pontifikata zrasle glave. Kuriji je dal ustavo, ki je v bistvu še vedno v veljavi. Ustanovil je kongregacijo — neke vrste papeških ministrstev — in določil število kardinalov na 70. Vsi obeliski rimskega cesarstva pa niso prišli na svetlo v baročnem Rimu. Visok obelisk leži še vedno n. pr. pod poslopjem senata, pod palačo Madama. Pred dvajsetimi leti so naleteli nanj, ko so poskušali zgraditi podzemeljski prehod ,k sosednji htši. »ato je predor upognjen, da so f* izognili obelisku. Poleg egiptskih obeliskov pa i-majo v Rimu še enega, ki je mnogo skromnejši, ki pa vseeno stoji na pomembni točki mesta. To je o-belisk iz Aksuma na začetku ulice via Appia v sredi arheološkega področja ob strani masivnega, modernega poslopja. V tem poslopju je danes nameščena Mednarodna-poljedelska organizacija (FAO) Združenih narodov. Prvotno pa je( tu za časa fašizma kraljevalo ministrstvo za afriško italijansko cesarstvo. Obelisk iz Aksuma — Aksum je stara prestolnica in versko središče Abesinije — so kot plen prepeljali v Rim. Na svojem novem mestu naj bi predstavljal simboliko zavo-jevalnosti. Čeravno je Italija po določilih mirovne pogodbe Negušev prestol, ki je bil prav tako izpostavljen na nekem javnem rimskem trgu, in tudi še druge -zaplenjene zadosti vsem določilom mirovne pogodbe, dokler torej ne vrne obeliska iz Aksuma. V Rimu sedaj resno razmišljajo, ali ne bi kazalo "endarle -ugoditi abesinski zahtevi P ...n Opozorilo dvolastnikom iStandreško društvo neposrednih obdelovalcev opozarja dvolastnike, ki so vložili proštnjo za sečnjo drv. da morajo gozdove pokazati gozdar skim uslužbencem, ki bodo prošnji priložili opis gozda. Sele potem bo izdano dovoljenje. Opisi gozdov morajo biti izvršeni do 20. decembra. Slipendije za Salzburg Kandidati, ki se potegujejo za -štipendije Ameriškega seminarja v Salzburgu (tečaji trajajo en m'*-sec), naj se 13. t. m. dopoldne zg.a-sijo v uradu USIS-a v ulici GalaKi št. 1 v Trstu, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in se predstavili zastopniku seminarja. ŠPORTNI DROBIŽ Ali si že poravnal naročnino? dragocenosti vrnila, se za1 povračilo obeliska- iz Aksuma še ni odločila. V Addis Abe-bi so v čast Neguše-vega vladarskega jubileja odprli mednarodni vzorni sejem. Na njem je zastopana tudi Italija. Italijani pa -ne morejo sklepati nobenih kupčij, ker Neg,uš ne želi sklepati z Italijo trgovske pogodbe, dokler ne OOSPODARSTVOI SE O KRMLJENJU 2IVINE Nadaljujemo naše zadevno vprašanje od preteklega tedna. Krmo lahko režemo in jo že pri režnji tudi mešamo: »eno s slamo, z deteljo, s činkva-ntinovimi stebli, z gornjimi deli koruznih stebel, r. listjem koruznih storžev Cpanoi) (ki pa mora. biti čisto brez las, da ne povzroča zaprtja!). Tako meš--nico stavimo v kadi ali v zavoje in ji dodamo močna, krmila, kot tj primer: zmlete koruzne storže š koruzo vred (panole), otrobi, orehove tropine itd. Cim več slame in tej podobnegt dodamo senu, tem več močnih kr-mi) moramo primešati. Navadno damo močnih krmil po eden do dva kg na dnevno hrano ene glave odrasle živine. Miešanico v kadi ali zavoju poškropimo z vročo, slano vodo, nato pa dobro stlačimo. Cez čas se bo ta krma segrela, zmehčala in postala prijetna in okusna živinska hrana. Živino krmimo pravilno ob točno določeni uri, in sicer dvakrat na dan, ker le na -ta način živina krmo dobro izkoristi. Mladi živini pokladamo še VITA-SQL ali klajno apno (fosfato di caleio), ker jih rabi za tvorbo kosti. Dobimo ju v kmeitijskih konzorcijih ali pa v »Vinoagrariji« v Gorici. V KLETI Crneaa vina, ki je bogato na vinskih in jabolčnih kislinah, na čimer kraški teran, ne pretakamo v tem času, ampak komaj meseci marca, ker se kislina do takrat ne- koliko razgubi (jabolčna kislina ■■e namreč pretvori v mlečno kislino, ki da vinu prijeten okus!). V SADOVNJAKU Megleno in vlažno vreme povzroča na breskvah bolezenj raka ali smolikavosti, kar zakrivi pomladno odpadanje cvetnih popkov. Tej bo lezni so posebno podvržene zgrd-nje vrste breskev, kot na prime'' Majski cvet, Amzden itd. Bolezen lahko samo preprečimo, ne pa tudi ozdravimo: to pomeni, da breskve takoj po megli in vlagi -,in sicer k-> ne zmrzuje in je lepo, mirno vreme, poškropimo s triodstotno modro galico, pomešano s tremi odstotki apna na hi. Pred dnevi je bil v Roterdamu dvoboj za evropsko boksarsko prvenstvo Welter kategorije. 26-letni Dion je ohranil naslov proti 48-le,-nemu Van Klaverenu. Van Klaveren je prvič bil evropski prvak leta 1931, ko je Dion imel dve ie*i Match v Roterdamu 'e torej bil dobesedno obračun med očetom n si-nom. Van Klaveren' namerava srečati Abrahama na boksarskem ringu. »To je moja -največja želja«, je dejal Holandec, ki ni -tako »klavrn«, kot bi sklepali iz njegovega imena. * * * Pred novim letom sestavljajo lestvice najboljših športnikov leta. Na vidnih mestih zasledimo švedskega- skakalca ob palici, Land-sIrcema-. Gotovo bo zanimalo, v kakšnih pogojih je Sved preskočil 4 metre in- pol ter se tako vpisal v listo desetih najboljših na svetu. Prvak pripoveduje takole: »Ne stadionu sem se komaj držal na nogah. Pred dnevi sem si poškodoval nogo, rane nisem dovolj očistil, prišlo je do infekcije. Bil sem zrel za bolnišnico. Vendar nisem hotel od stopiti, ker so mojemu moštvu bil«' potrebne točke. Ko sem pred odločilnim skokom tekel po zaletu, sem jokal od bolečine in visoka vročina me je zanašala. Odgnal sem se od zemlje ... in preskočil mero, katero sem zaman naskakoval v najboljšem razpoloženju.« Zanimivo je dejstvo, da so bolni športniki mar sikdaj dosegli izvrstnem izide. Dru-gn vprašanje pa je, kako to koristi telesu. * * * Z- tope k v teku na dolge proge nima nasprotnika, oziroma edini nasprotnik mu je dve sto let mrtvi Grifit-h Morgan. Ker ta iz razumljivih razlogov ne daje izjave, opišimo mi njegov podvig: Na nekeri vaškem pokopališču v, Walesu je nagrobni kamen gospoda Morgana ki je umrl leta 1V37 v starosti 37 let. Morgan je premagal v teku vse svoje vrstnike. Za stavo je nekega dne (ob prisotnosti številnega ob činstva) sta-rtal v New Portu, s« cilj pa •; je postavil vasico, oddaljeno 19 kilometrov in pol. To progo je Grifith Morgan pretekel v 53 minutah (Zatopek preteče v eni uri približno 20 kilometrov). Poetičen je konec zgodbe: Morgana, je na cilju čakalo dekle, po imenu Joy. Morgan priteče na oilj, dekle ga v znak priznanja objame in po ljubi. To je bilo preveč: od razburjenja nad tem nepričakovanim znakom ljubezni se Grifith na mestu zgrudi mrtev. nvstroIfjB in Franclju Iščeta delavcev Avstralija še vedno išče delavce vseh strok, moške in ženske, Francija pa specializirane kovinarje. Interesenti dobijo vsa potrebna pojasnila pri Uradu za delo na trgu Oberdan. Tovarna pohištva PRinčič Tel. 32 K R IVI I N Cormons AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 - Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo Sovjetske spletke po Aziji Na svojem nadaljnjem romanju po Aziji sta Bulganin in Hruščev pristala v Kabulu, prestolnici Afganistana. To je dežela, ki jo obdajajo puščave in neprehodna, gorovja. Dežela je že eno leto v ospredju sodobne politike. Ali bo ta sovjetski obisk Indiji v korist, je veliko vprašanje. Komunisti imajo vedno na zalogi po več — tud: nasprotujočih si govoric. Na afganistanskem prestolu sedi ■danes šah Zahir. Velja ze modroga moža, ki je od 1. 1933 s čudovito spretnostjo vodil svojo deželo skozi vojne zapletljaje in povojne zmede, vse dokler ni ~ovsem nepričakovano izbruhnil spor med Pakistanom in Afganistanom. To se je zgodilo lansko jesen. Spor je nas'*! zaradi dežele Patanov. To bojevito ljudstvo živi na vzhodu Afganistana in v severnozahodni pokrajini Pakistana. Afganci trdijo, da pripadajo Patani k njihovi deželi in ne pod ^akistan. Mejo med Afganistanom in Indijo so potegnili leta 1893 in reže posredi deželo Patanov. Dokler so Angleži vladali v Indiji in je živel Afganistan pod britanskim varstvom, ni bilo -seveda nobenih tež-koč. Toliko časa se tudi sovjetski politiki ni posrečilo, da bi čez turk mensko in usbeško področje prodrla y Afganistan. Sedaj pa je Stanje postalo kritično. Dnevi trde in romantične gorske straže na znameniti severnozahodni meji so mi--nuli. Po. ustanovitvi Pakistana je Pa-tane zajela želja po samostojnosti n neodvisnosti. Povod je dala pakistanska vlada, ki je svoje zahodne pokrajine združila v obširno in mogočno deželo. To je izzvalo v Afganistanu vznemirjenje. Poleg teg^a so se med Patani pojavili glasovi, ki so tako proti Afganistanu, kakor proti Pakistanu, pač pa zahtevajo samostojnost. Sovražnosti med Pakistanom in Afganistanom so se tako zaostrile, da je Pakistan zaprl meje proti Afganistanu. Tako je Afganistan primoran pošiljati ves svoj izvoz preko Sovjetlje. Sovjeti so celo pripravljeni prevažati to blago brez plačno. Poleg tega je Sovjetija ponudila Afganistanu dobavo blaga iz priprežniških držav, blaga, k: ga je doslej dobavljal Zahod. To ie bil prvi zunanjepolitični premik Afganistana, ki se je dolgo časa naslanjal na Indijo. Ta povezava z Indijo se ie zrahljala že, ko je afganistanska vlada objavila, de sprejema ' ponujeno ji orožje iz Prage. Sovjetska orožja Egiptu, sovjetsko orožje Afganistanu — vmes pa ležijo dežele: Irar,, Irak, Turčija, Velika Britanija in Pakistan. Kle sče zraven klešč- Kam vodi taka politika? Ce dobavlja Skoda Egiptu SLOV. PROSVETNA MATICA, v TRSTU priredi v torek 20. t. m. ob 8.30 zvečer v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11 svoj L KONCERT KOMORNE GLASBE ob sodelovanju violinista g. prof. KARLA SANCINA in pianistke gospe prof. MIRCE SANCINOVE. Začetek točno ob 8.30 zvečer. Vabljeni člani in prijatelji .glasbene umetnosti! in Afganistanu, Siriji in Libanonu, bo Vickers - Armstrong dobavlja'a Pakistanu in Iraku. Ali pa je to v korist Anglosaksoneem in Sovjetom? Kaj ni že povzročil dvis rdeče Kitajske dovolj glavobola v Moskvi? Morda bomo še doživeli nekega dne, da se bodo sovjetski in anglosaksonski diplomati po dobri ve tudi kritike glede »predpotopnih« pivskih navad, ki so v Melbourne-ti v navadi. Prav tako sponašajo ostali Avstralci Melburncem njihovo navdušenje za igro z žogo, ki je drugje ne poznajo in jo tu imenujejo »Australian Kules«. Melburnci s svoje strani zatrjujejo, da so vse te kritike zgolj sadovi velike nevoščljivosti zaradi lepote njihovega mesta. Ko sem se pripeljal z vlakom na postajo Spencer-Street, je lilo kakor iz škafa. Zmrzujoče množice so stale na peronih in glasno preklinjale vreme. Zjutraj da je bilo še krasno vreme. To je pač Melbourne: nič čudnega, če je vreme — poleg »Australian Kulesa« - najvažnejši ljudski glas. V popolnem nasprotju s flegmv tično in uravnoteženo miselnostjo meščanov je melburnsko vreme strahovito muhasto. Olimpijski športniki se zato lahko pripravij ) na vse mogoče vreme, razen ia sneg. Tu niso temperature do 46 stopinj C v senci nobena redkos1. Tako vroče ni niti v Brisbane-u, -d ima subtropično podnebje. Kljub tem vremenskim sitnar-e-njem izraža mesto resno solidnost in blaginjo. Melbourne ne pozna revščine. V privlačnih predmestjih sreča potnik več športnih vozil ku-kor kjer koli na svetu. Mesto nn-ravnost zavdaja po denarju. Le sta-novanja so redkost. Za primerno, udobno stanovanje je potrebno več priporočil kot za mesto generalnega ravnatelja banke. Collins Street melburnska glavna cestna arterija se po blesku in napredku lahko pomeri s katerim koli evropskim velemestom. Melbourne je v resnic: lepo mesto in spominja bolj kot katero koli drugo avstralsko mesto na Evropo. Olimpijski gostje bodo meščane gotovo ocenili kot gosto- ljubne in simpatične gostitelje. Zatrjevanja Sidnejcev, da so Melburn ci nepristopni, da jih človek ne tvega vprašati niti koliko je ura., ie se jim pred tem ni predstavil, o močno pretirana. Na vsak način pa ni zdravo povpraševati jih, kako je njihovi mesto nastalo. Pred 120 leti je An glež stopil na suho na takrat še samelem pristanu Port - Philipp in zaklical: »To je idealno mesto za majhno vasico!« — in ustanovil je Melbourne. Tudi to je del sidnej-skih potegavščin. »Liquor Laws« (zakoni o točenju alkoholnih pijač) postavljajo poldrugi milijon meščanov že ob 18. uri »na suho«. Tako v mestu ne poznajo niti večernega, Se manj nočnega življenja. Med 17. in 18. uro pa je po pivnicah (pivarnah) vse živo. Tu v dobri uri popijejo Me -burnoi vse tiste količine, ki so se jih morali odpovedati ves čas delovnega urnika, mnogi med njir"i pa še precej tudi čez. Melburnci bodo še pred pričetkom olimpiad" v okviru ljudskega glasovanja odločili, ali naj se jim pivski urnih podaljša ali naj ostane vse pri stanem. Mnogi razsodni meščani sc bojijo, da bodo olimpijski obiskovalci razkričali po vsem svetu, da je Melbourne nazadnjaško mest), če jim ne bodo tudi v večernih ;'n nočnih urah postregli s pijačo. Kako bo .glasovanje izpadlo, je še v božjih rokah. Meščani so se že tako privadili na svoje »ponočevanje« med 17. in 18. uro, 1a se bodo (Nadaljevanje na 4. strani) Dugoslavija pred kongresom Nadaljujemo ~ razgovori pred ameriškim kongresom v odnosih ameriških parlamentarcev in politikov do Titove Jugoslavije. Na vrsti so razni govor-niki. VI. Fulton: »Dragi poslanci! Ne izročajte revolverjev galeriji, da bo streljala po nas, kadar ne bo z nami soglašala! Le čemu dajemo letala na reakcijski pogon tej Jugoslaviji!« Stassen: »To dvoje se ne da dru go z drugim primerjati!« Fulton: »Ce bi živeli v Pittsburghu . . . . « Stassen: »Jaz trdim, da ni v interesu Združenih držav, če bi rekli svetu: „Hitro, odločite se takoj danes, če ne vas brišemo iz naših spiskov!” Posledica takšnega ravnanja bi bila, da bi bili tako imenovani vmesni narodi (narodi med obenu-taboroma), ki se ne morejo znajti in ki se bijejo z notranjimi težavami ali drugimi predsodki, potisnjeni stran od nas. Glavni "-azlog, da smo začeli zmagovati v hladni voj ni, je. da so začeli narodi spoznavati, da je politična filozofija A-merike le nekaj drugega. Videli so da je Amerika pomagala tudi Indiji, čeprav jo napadajo celo člani indijske vlade; da je pomagala Jugoslaviji, da bi se lahko branila pred grožnjami komunistov, čeprav je sama pod oblastjo komunizma - socializma, ki pa se počasi vendarle razvija na boljše; da je pomagala korejski republiki, čeprav njena vlada in njene metode v mnogih stvareh ne odgovarjajo našim vzorom; da je pripravljena sodelovati tudi s Španijo, čeprav je oblika njene vladavine popolnoma različna od naše. To pomeni,da spoštujem«-nazore, ki so različni od naših, in da povsod nastopamo za napredek svobode, kakor jo uživamo mi v A merlki v svojih medsebojnih odno- SIMFONIT A BAR V Mislim, da sta ti dve besedi najpreprostejša in vendar najznačil nejša oz.naka slikarske razstave a-kad. slikarja TONETA MIHELIČA, ki je bila te dni v galeriji »Trie-ste«. Ne bom se spuščal v podrobna razčlenjevanja njegovega .izredno občutenega stila, ker sem nestrokovnjak. Vendar pa bi bila vsaka še tako lepo zveneča beseda premalenkostna, da bi mogla izraziti vse ono, kar sem doživel na tej razstavi. Ko sem hodil od ene slike do se fiHf druge in se spet vračal k njim, sem v onih razstavnih okvirjih občudo val krajinske podobe, za katere se je ” njih najlepšem razcvetu čas za vedno ustavil. To so stvaritve, ki jih je ostro umetnikovo oko vsrkalo vase in jili je nato intimno doživete njegova mehko čuteča duša pomagale dahniti na platno. Na tej razstavi tvorijo večino flo rentinsk.i in sicilski motivi, pa tudi nekaj tržaških in goriških je vmes ter nekaj portretov. Mihelič je ponovno dokazal, kako je resnična umetnost nadkrajevna in nadčasovna. Človek ne ve, kaj je ču-doviteje upodobljeno: živa zelenina in zasanjana modrina Taormine ali pom!ed v goriški okolici; pečine stoletnih devinskih razvalin ali tajinstvene sence med vodometi v Tivoliju. Eno pa je jasno: ko človek prestopi prag razstavne dvorane, se v trenutku znajde v tihem hramu Lepote, pred katero strmi brez besed. Oddaljen je od življenjskega vrveže in blizu tisti naravi, ki je sicer že sama po sebi lepa, a je vrh tega še v vsaki potezi čutili utrip umetnikovega srce. Te vrstice niso nobena ocena; so le intimna izpoved nekoga, ki je po zaslugi Toneta Miheliča vso to lepoto občutil, pa je ne zna izraziti Obenem pa hočejo posredno povedati tudi to, kar bi brez dvoma povedala ogromna večina obiskovalcev razstavo: da je vsak ljubitelj resnične umetnosti lahko umetniku Miheliču hvaležen za vs<- lepoto, ki smo jo lahko od .blizu občudovali. sih Na ta način kažemo svetu in prinašamo v svetovno politiko na čela, na katerih ie zgrajena naša država. Sodim, da sadovi te politike že zorijo. Sodim, da je naše sodelovanje z Jugoslavijo, Indijo in drugimi državami ter še posebej naše sodelovanje v. Severno Atlantskem paktu, ki ima pred vsemi prvenstvo, že začelo roditi sadove. To je tisto, kar je prisililo Sovjete, da so začeli dajati koncesije, da so u-maknili rdečo vojsko iz Avstrije in tako naprej. Zato trdim, de zdaj ne smemo spreminjati te politike, kt je začela roditi sadove.« Judd: »Zdi se mi, da sadovi, kolikor se tičejo Jugoslavije, niso posebno razveseljivi. Svoje dni em se z vsemi silami boril za to. da smo izglasovali pomoč Jugoslaviji. Zdaj pa sem prepričan, da smo bili ves čas premehki in premalo odločni. Bil sem med tistimi, ki so vodili borbo za pomoč Indiji in drugim državam ia bom to borbo nadaljeval. Toda z Jugoslavijo je drugače. Jugoslavija se vrača brez dvoma nazaj v komunistični blok « Stassen: »Ne strinjam se s tem.v« Fulton: »Morate se strinjati vsaj v toliko, v kolikor se t*če politike na Daljnem vzhodu.« Judd: »Da, na Daljnem vzhodu se Jugoslavija zavzema za politiko, ki je naši popolnoma nasprotne. To je vprav tam, kjer je, kakor trdite, težišče sedanje napetosti.« Stassen: »Med državami, ki so sklenile z nami obrambne sporazume, je tudi mnogo takšnih, ki ne soglašajo z našo politiko v Aziji. Mi se trudimo, da bi vse nesporazume nekako prebredli. Mi ne mo remo zbrisati iz spiska naše pomoči vsakogar, ki se ne strinja z našo politiko v Aziji.« Judd: »Kdo pa to pravi? Mi govorimo ves čas o neki določeni državi, to je o Jugoslaviji, ki smo ji poklonili ogromno pomoč. Ko srno jim ponudili naša letala F 84, so ponudbo odbili in zahtevali letala F 86. Prišli so kar sem in zahtevali, kar so hoteli imeti. Mi smo pa pred njimi padli na kolena in požrli vse. Jaz sem pripravljen, da jim damo toliko, da se obdržijo nad vodo. Toda takoj nato bi jim enostavno povedal: „Ako boste pokazali, da ste z malim zadovoljni in da ste znali to pravilno uporabiti, vam bomo dali več (dobesedno: če boste pokazali, da znate pravilno uporabiti bonbončke, vam bomo dali kos fine čokoiade). Cim hitreje boste šli v popolno svobodo in čim bolj odločno se boste postavili tx> rohu' komunistični zaroti, ki hoče vse nas uničiti, tem rajši vam bomo pomagali in tem več vam bomo dali, morda celo kakšno potico.”« (Se nadaljuje) Slovenska prosvetna matica in pevsko društvo »A. Tancec iz Nabrežine priredita v nedeljo, dne 18. decembra 1955 v nabrežinski kino dvorani Gregorjevo proslavo Nastopajo: mešani pevski zbor »Avgust Tanče« z umetnimi in narodnimi pesmimi pod vodstvom g. Stanka Maliča; tercet »Metuljček« iz Rojana. — Na sporedu so tudi recitacije in solospevi. — Glas bene točke bo izvajal violinist K. Sancin ob klavirski spremljavi prof. M&rija Sancina. Pridite in pripeljite tudi svoje prijatelje! F4)i) ČB TO DVE MLADINSKI REVIJI »LITERARNE VAJE« .Pretekli teden smo dobili v oke prvo številko novega sedmega letnika dijaškega lista »Literarne vaje«. Redno izhajanje skozi toliko let je že samo po sebi velik uspeh za glasilo, ki se mora samo vzdrževati. K temu dodajmo, da so se »Literarne vaje« stalno izpopolnjevale, tako oblikovno kot vsebinsko, da So tako rekoč rastle s svojimi sodelavci, pa smo tega lahko še bolj veseli. To .velja tudi .za številko, ki je sedaj pred nemi. Novost je barvna umetniška priloga, ki bo odslej spremljala vsak zvezek (k prvi številki Sirkov »Porušeni Kriški por tič«), novost je, da bosta letos v nadaljevanjih izhajala, dva in ne sa-mo eden nagrajeni spis: »Tujina« Jogana Hektorja, dijaka I. klasičnega liceja in »Iz Trsta v Stockholm«, potopis Aleksandra Jeriča iz III. a višje realne gimnazije. Poleg tega so seveda objaviljeni tudi številni krajši se3tavV/i raznih jnla-dih avtorjev, ki vadijo in brusijo svoje pero. Med nje sta vloženi dve pesmici. Na uvodnem mestu je pod .naslovom »Naši obiski« prispeval prof. Jože Peterlin sestavek o slovenskem tržaškem pisatelju Borisu Pahorju, v zaključnem delu --evij' se vrstijo Kulturne novosti, Znanstvene novosti, Šahovski kotiček, Sporočila uredništva in kontno, na samih platnicah, uganke, križanke itd. Tudi -v teh poglavjih izrazito prevladujejo sestavki dijakov. »Literarne vaje«, ki so glasilo srednješolske mladine, se se v tej pr.vi številki tudi dostojno oddolžile šolnikom, ki so v tzpremen jenih razmerah morali zapustiti zavode, katere so .v težkih č?sih pomagali, ustanavljati in graditi Od ustanovitelja »Literarnih vaj«, profesorja Rudolfa Fajsa, se v imenu revije poslavlja sedanji odgovorni urednik dr. Josip Tavčar; profesorjem Vovku Vinku, Velikonji-Rus Matildi in Velikonji Jožetu pa so napisali tople poslovilne besede njihovi dijaki. Težko je ob misli, da zapuščajo naše kraje ljudje, ki so s takšno požrtvovalnostjo in s tolike dobre volje po magal’' izpolniti praznino, ki jio je v vrstah primorskega izobrf ženstva zapus'i.!.a fašistična doba. » • • »GALEB« Skoro istočasno kot prve številki novega letnika »Literarnih vaj« je izšla tudi prva številka drugega letnika »Galeba«, mesečnika za o-snovnošolsko mladino. Ureditev te revije je seveda drugačna. V njej so objavljeni mladinski in drugi poučni sestavki, ki so jih napisali starejši avtorji in delo- llll!l!l!!!lil!l!iiI!!l!l!!ll[ll!lllll!lltlllIII!lli!!!llllllll!lll!l!llllllll!!IIIIUI[IIIIIIlllltl!!l!lllllltl!lll!ll!!l!l!ll!!Illli ma priznani pisatelji: tako na u-vodnem mestu pesmica Alojzij* gradnika, Bevkova zgodba »Kozji pastirci«, prvi del spisa Jožice Mar telanče.ve »Volkec in njegov prijatelj«, Zorko Jelinčič predstavlja mladim čitateljem slikarja Avgusta Černigoja, Ivo Sosič razpravlja o »Pomanjkanju vode na Krasu« itd. Preveč je sestavk-iv, da bi vs° naštevali. Skoro brez izjeme pa- so bogato ilustrirani, pri čemer so sodelovali slikarji Bogdan Grom, Milko Bambič in Sonja Budal, poleg njih pa še dijak Pahor Samo, ki je prispeval slike za strip »Gusarska zgodba, ki se dogaja med Devinom in Labinom«. Nadaljuje se tudi ■strip »Kapitan Peter«. Zaglavja »Drobne zanimivosti«, »Ze bistre glave« in dopisni kotiček zaključujejo vsebino »Galeba«. Obe mladinski reviji sta lično in za oko prijetno opremljeni. Obisk na orjaku „New ]ersey" »Deset jih mora še izstopiti!« jt kričal dežurni oficir ameriškega motornega čolna, ki je bil zasidran ob obali nasproti občinske palače. Potuhnili smo se in se delali, de udobno sedimo ter da nas nikakor ni preveč. Pa ni šlo drugače: enega po enem so na lep način prepričali, da morejo pač počakati drug čoln, ki pride tako in tako prav kmalu. »Kaj pa je bilo treba r tako silo navaliti nanj!« Z nejevoljo se jih je nekaj dvignilo in še enkrat s poželenjem pogledalo -a odprto mor je: tam je plavala kot bi bila priraščena na morsko dno največja v meriška vojna ladja, 45.000 tonska »New Jersey«, ki 'e bila cilj našega potovanja in pričakovanja. Bil sem eden srečnih, ki so prejšnjega dne dobili vabilo za ogled tega orjaka, ki se je pred dnevi navsezgodaj prikazal na obzorju tr žaškega zaliva. Precejšnje število ljudi sta od obale prevažala na la djo dva motorna čolna, ki sta se v obeh smereh srečevala in z izmeničnim valovanjem bodisi prestra žila, bodisi prijetno zagugala svoje potnike. Se nekaj minut in približali smo se ladji na nekaj deset ijietrov. Sele sedaj se je pričela kazati v vsej svoji skoraj pošastni mogočnosti. V spoštljivem krogu smo jo obšli in pristali ob stopnišču, ki se je s palube spuščalo skoraj do morske gladine. Ko sem se znašel na ladji, me je kot prva stvar presenetila vzorna snažnost vse orjaške zgradbe. Sele potem sem se začel zgledovati tudi po ostalem. Sonce se je pravkar nagibalo k zahodu in v poslednjih žarkih so se iskrili medeninasti po krovi na šestih izmed devetih topov, ki so kljub tej najmirnejši potuhnjenosti vzbujali grozo. 406-mi-limetrska žrela so me nehote spomnila onega latinskega stavka: Cum tacent, elamant! (z molkom na: zgovorneje kričijo). Ostalih 148 »manjših« cevi je ta svojevrstni molk še povečevalo. Pričel sem se sprehajati med tem »tihožitjem« in kar sproti odkrival nove zanimivo^ sti. Dekle, ki je bilo z menoj, se je nenadoma pričelo prisrčno smejati. Kaj je bilo? Na repu vojaškega helikopterja je bila v prav gracioznih potezah naslikana prikupna subret-ka " kopalnem oblačilu. No, o okusih ne moremo razpravljati.... Ustavil sem nekega oficirja in ga prosil za izvod ladijskega dnevnika »The Jersyman«. Prijazno mi je u-stregel In z zanimanjem sem ga prelistal. Vseboval je vse, od športa pa preko ladijskih novic, križank in zapeljivih fotografij do verske ure. Med seznamom dve sto fantov, ki so v preteklem avgustu napredovali po činu, mi je s ponosom pokazal tudi svoje ime. Nato mi je v nekaj besedah orisal zgodovino in razsežnosti tega orjaka. Splovili so jo 7. decembra 1942 in spada v serijo štirih največjih a-meriških vojnih ladij. Ostale tri so še »Missouri«, »Wisconsin« in »>Io \va«. Ognjeni 'krst je nrestala nr Pacifiku v vojni z Japonsko, pa tudi na Koreji je pomagela klestiti komunistične osvajalce. Iz teh bitk ima tudi celo vrsto odlikovanj, ki so pritrjena na vidnem mestu. Popisal mi je tudi vse mogoče trgovine, kino dvorano in druge take ustanove, ki morajo 1600 mornarjem posadke nuditi kar največ mož- nih udobnosti. Na žalost si ni bilo mogoče tega podrobneje ogledati. Ce si naj bolje predstavljamo njene razsežnosti, se poslužimo prav preproste primerjave. Da bi doseglo njeno dolžino, bi se moralo postaviti v dolgo vrsto nič manj kot 22 tržaSkih tramvajev! To nam pove morda več kot suha številka 271 metrov. Za širino pa bi tudi’ bili potrebni kar trije, da b' primerjalno odtehtali ladijskih 33 metrov. Samo na ostrešju glavne trojice topov bi lahko na primer mirno igrali ping-pong kar trije igralski pari. Ko sva z dekletom od privzdignjene krme gledala pred seboj vso to masivnost, sem pomislil, koliko človeškega razuma, sile in sredstev gre za nekaj tako strašnega kot je vojna. Seveda pa tudi nisem pozabil, da morda prav zaradi takih In podobnih naprav danes še ni novega spopada. Ko sipo po ogledu ladje čakali na čolne, da nas odpeljejo na kopno, je nenadoma prikorakala mimo četa vojakov v paradni uniformi. Po obhodu skoraj vse ladje se je zaslišal glas trobente, ki je pozdravljal snemanje zastave. Vsi smo obstali mirno. In šele valovi, ki so brezuspešno butali ob to umetno nepremično goro, so nas spomnili, da smo v. tržaškem zalivu, preko katerega se bomo z naslednjim čolnom ob žvižgih domače burje vrnili Hornov s spominom na nepozabno do- živetje. V ES TI s TRŽAŠKEGA ..neomešauanie** p kolikor nese Jugoslovanski zunanji minister Popovič je v teh dneh v razgovoru z urednikom zagrebškega »Vjesnl ka« pojasnil svoje nazore glede stališča Titove Jugoslavije do zahodnih in do vzhodnih evropskih držav in se s tem v zvezi dotaknil nadaljnjega razvoja evropske politi ke. Spričo načelne orientacije današnje jugoslovanske politike, ki iloni na temeljih sožitja, nevmeša-čanja v notranje zadeve drugih držav in v stalnem poudarjanju lastne samostojnosti in neodvisnosti, :' se tej Popovičevi izjavi ne izplačalo pripisovati kak večji pomen kut ostalim izjavam jugoslovanskih komunističnih politikov, ker na takih izjavah n: v, resnici nobenega pomanjkanja. Zadnja Popovičeva izjava pa le zasluži nekaj več poz v-nosti. Popovičeve izjave ne odkrivajo zgojj kup zanimivih Titovih namer nasproti Evropi, pač pa razsvetljujejo samo načelo nevmešavanja in njegovo -uporabo, kakor si jo zamišlja Beograd v posameznih primerih ali še bolje od slučaja do slu-čaje. Predvsem zatrjuje Popovič, da 'e treba Titove Jugoslovane zaradi njihove zunanjepolitične aktlvnodi prištevati med najboljše Evropejce. Ta y loga naj bi bila toliko pomemb nejša, ker se Titova Jugoslavija ni osnovi svojega sodelovanja z evropskimi državami in s svojimi odnosi do evropskih zadev v nobenem slučaju tie; obnaša »ekskluzivistič-no«. Nasprotno: S svojo aktivnostjo nakazuje Titova Jugoslavija celo pot, po kateri naj Evropa koraka V bodoče. Z brezmejno dorri'-Mjavoštjb' 'Se komunizem baha na Všeh popriščih javne dejavnost'. Programske zasnove s pridigarsk' tni dodatki pa vrejo iz tisoč umel njakarskih', na pol šolanih talentov kar po tekočem traku. Take telo oblastniške napovedi izzivajo seveda raddVednost, kako si 'Titovo omizje zamišlja pot, na katero bi Se morale podati vse evropske države. Površno izgleda, da bi to ne -bila ideološka pot, kajti Titova Jugoslavija — po čenčanju Popoviču — »odklanja vse enostranske ir zato nestrpne zamisli«. Titova Jugoslavija — tako pravi Popovič -— Sj pe ie)i katoliške Evrope, nikak° Evrope,' v kateri vlada kolonializem, in še manj želi Evrope, ki bi bila eno samo vojaško taborišče. Ce smo torej iz ust zgrajenega jugoslovanskega komunista zvedeli, da se Titova Jugoslavija, čeprav komunistična država, zavzema -a politiko sožitja, ki ne dopušča nobenih ideoloških vplivov, potem se človeku radovednost še podVoji, kakšna je tista čarobna pot, ki jo Evropi nakazuje Titovo omizje? Popovič je namreč dejal: »Ne glede na to, kakšr.e državne oblike in socialne ustroje imajo posamezn1 evroj>ske države, ni nobenega dvo »na, da se Socialistične sile v Evro pi razvijajo in da njihovo napred-nO gibanje narašča. Dejal bi, da 'temelji' orientacija, ki takega razvj ja ne upošteva, na nevzdržnih po-stojankah' in ovira bodoče sodelovanje1 in enotnost Evrope.« Teh besed Titovega zunanjega ministra ne bi smeli preslišati, ker nudijo najboljši dokaz, da se Titova Jugoslavija prav v najvažnejših vjarašajnjih, rne odpoveduje ideološkega nevmešavanja v notranje za deve; (drugih držav. Ce si že Titova Jugoslavija ne želi »katoliške Ev ropef, potem bi se jpo načelu »abs r •lutnejja nevmešavanja« ne smel 3 iš^asno pbregati ob tiste, ki d> ^devn^ga ^naraščanja socialističnih sifv Evrppi v interesu evropskega sodelovanja ne forsirajo, oziroma ne dopuščajo, da bi se komunistič -ne mikroskopične manjšine z nasiljem in zvijačo polastile oblasti. Titova Jugoslavija je v zadnjem času večkrat izrazila željo za t snejše sodelovanje z Evropskim svetom, čeprav je kri-tiztr«la določeno ideološko usmerjenost tg- or ganizacije. S podobnimi izjavam si gotovo ne bo pridobila zagovor nikov. Sožitje in načelo nevmešavanja velja za komuniste le v tistih slučajih, ki so komunizmu v korist. To so pač komunistične objektivnosti in doslednosti. Kak' naj se komunisti iskreno pobratilo sožitjem, ko doma z ognjem 'n, mečem preganjajo vse tiste sile, ,ti ne trobijo v njihov rog; kako naj spoštujejo načelo nevmešavanja, ko doma komun'st sosedu voha po loncih in prešteva koliko spodnjic ima njegova soseda. Ha zdravje i liilnljihl Kogar vodi v teh otožnih jesenskih dnevih pot skozi Mačkovlje bo kraj cerkve občutil nenavaden vonj po prekuhanih grozdnih tropinah. Takoj bo pred seboj opazil rumeno srenjsko hišo, v kateri že več let ob tem času kuhajo pristno domače žganje-tropinovec. Ze pred -leti so domači gospodarji spoznali, da je najbolje, ako se sami organi zirajo ter preskrbijo vse potrebno za žganjekuho; tako so napravi l koneč romanju v druge vasi, kratso in malo so se osamosvojili, in to je vredno poudariti. Vsak gospodar skuha sedaj svoje pridelke z manjšimi stroški ter doma, to se pravi v svojem kraju.. Poleg tega so dobili še nove klier: te, ki niso člani te male zadrug0, pa vendar pomagajo s svojo udeležbo vzdrževati bremena, ki so s tem v zvezi. Tudi ,v ta namen pripravne posode delujejo prav dobr: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 10. dec. ob 20.30 in v nedeljo 11. dec. ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI Oskar W ii h n e r PASTIRČEK PETER IH URDU BRILJANTIH V torek 13. dec. ob 17. uri v kino dvorani v SKEDNJU Grimm - Škufca D9NH0 IH JHETHfl v splošno zadovoljstvo; seveda najbolj se veselijo one »žt-gnane kapljice«, ki se počasi cedi iz cevi. O tem so se prepričali tudi sosedi s Prebenega, ki so se tudi letos odločili, da bodo pri Mačkovljanih žgali belo vodko, ki pozimi vsem tako tekne. Zato, če kakega radovedneža zanese pot ” Mačkovle, naj se u smeti in za. njihovo izkoriščanje za kmetijstvo. V tržaški okolici je, toliko neobdelane in zanemarjene zemlje, ne morda zato, ker bi. bili slovenski okoličani brezbrižni in nepodjetni, ampak zato, ker nimajo pri pomanjkanju živine organskega (živalskega) gnoja, ki je za našo težko zemljo nujno potreben. Umetna gnojila niso dovolj. Z Jir-vo napravo se bo pridelalo dnevno 100 stotov najboljšega vlažnega gnojila (črno maslo). Sele jpotem, ko bo krajevnim potrebam naših kmetovalcev zadoščeno, bo pod'e-tje proizvajalo gnojilo v drobnem zrnju »Vitorganik«, ki bo namenjen, v kolikor se ne bo na Tržaškem jporabil, za izvoz. Zaman je zahtevati, da naj občina vzame v svojo režijo (upravo) napravo. Vsa podjet' v občinski upravi so Da-sivna; v rokah privatnikov bi bila aktivna. Zato ne ubijajmo takoj ob rojstvu novega podjetja. Cez 15 let Še o cesti Sesljan - Cerovije Pri prebivalstvu prizadetih vasi, posebno Cerovelj in Mavhinj, se še ni poleglo razburjenje zaradi prekinitve ceste, ki veže Oerovlje s Sesljanom. Kolikor se je zvedelo je občinska uprava v Nabrežini, takoj ko se je pojavil ta problem, napra vila potrebne korake. Najprej je izrazila zaskrbljenost prebivalstva v tej zadevi glavnemu ravnateli-u za javna dela v Trstu. Ta je takoj odgovoril, da razume težkoče, ki so nastale zaradi prekinitve edine primerne ceste iz Cerovelj ter je sporočil, da je takoj pismeno obvestil upravo državnih cest o želji prizadetega prebivalstva ter cestni u-pravi toplo prijporočal, naj ugodno reši prošnjo občinske uprave. Na to intervencijo pa je uprava državnih cest sporočila, da absolutno ne more vzeti v poštev prošnje nahre žinske občine, da bi zgradili nov nadvoz nad avtomobilsko cesto za občinsko pot Sesljan-Cerovlje. Naštel je celo vrsto razlogov, pred vsem, da nadvoz ni v načrtu, da je v bližini v delu nov nadvoz, ki bo lahko opravil ves promet iz gornjih vasi. Da občinska jpot ni tako velikega pomena, da -bi bilo potreb no zgraditi dva mosta čez avtocesto, enega tik drugega, posebno, kei je tako delo združeno z ogromnimi stroški. Navedel je tudi, da peljeta iz Vižovelj dve poti na prekinjeno cesto, ki tako z malenkostno zamudo vežeta gornje vasi s Sesljanom. Ena pot je niže, a ena više železr niške proge, ki sicer nista v najboljšem stanju, toda bi se ju dalo urediti. Dalje je tudi navedel, da so sedaj nanovo preuredili pot od konča zakupna pogodba- in takrat bo imela občina priložnost odločati, ko bo že poznala, uspehe 15 'e-t, ali naj se podjetje poobčini (konionizira) ali ne. Nekateri bi hot°li, da se naj osnuje zadruga poljedelcev iz Furlanije in iz našega Ozem ija, ki naj prevzame upravo. Take zadruge so danes zelo neokretne in delajo redko z aktivom. One se po-hirokratijo! Ni več zadruga -to, k*r je bila pred 50 leti. Načrt pogodb" s tvrdko »Fertile«, ki naj bi dobila napravo v -zakup, predvideva, da bo ob koncu, čez 15 let, prešlo vse v last občine, kar bo zakupnica vložila ali dogradile. In končno bo o-na obvezana vzeti vse potrebno o-sebje med domačini, kar je jjoseb-nega pomena za našo občino. Končno je dr. Agneletto še priporočil, da naj se družbo »Fertile« obveže dajati kmetovalcem Tržaškega ozemlja gnojila po preferenčnih cenah. J Zadrega v Križu II. prodnnjt SPI SPM vabi člane in prijatelje na predavanje, ki bo 14. t. m. ob 8.30 zvečer v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11. Predaval bo g. dr. Fran Delak o temi: Konkretna elektronska glasba — glasba bodočnosti. Pred predavanjem predvajamo zanimiv kulturni film. SPM železniškega podvoza pod avtocesto na državno cesto za Devin r>ri hotelu »Paradiso«. Prej ta pot ni mogla služiti lokalnemu -prometu, sedaj, ko je preurejena in razširjena, bo z lahkoto opravila lokalni promet v smeri proti Devinu. Občinska uprava se s tem odgovorom ni zadovoljila, zato je župan 7. odbornikom Dragom Legišo osebno obrazložil ravnatelju državnih cest v Trstu ta problem in nezadovoljstvo prebivalstva zaradi stališča cestne uprave, ki ne- misli dovoljiti željam prizadetega prebivalstva. Ravnatelj državnih cest je takoj zelo energično odvrnil, na gradnjo novega mostu, razen tega, ki je že v delu, ni niti -za mislit). Obširno je obrazložil vse tehnične, finančne in druge težkoče, ki ovirajo gradnjo tega objekta. Pač pa je končno začrtal na zemljevidu črto, to je novo cesto, ki bi jo morebiti lahko zgradili, da ustrežejo željam prebivalstva. Iz Cerovelj bi dosedanja pot šla do križišča, kjer se odcepi pot, ki pelje ne postajo Vižovlje ob spodnjem teku proge. Ker je ta jx>t še precej dolga, bi iz tega križišča zgradili novo, ki bi šla od tu naravnost do novega mosta. Ta pot bi po -njegovem mnenju bila celo krajša od sedanje ter bi semo -tako lahko nadomestila izgubljeno prekinjeno pot. Kaj misli sedaj občinska uprava napraviti, ne vemo, vendar mislimo, da bodo potrebni nadaljnji koraki, da se zadovolji želji in zahtevam oškodovanega prebivalstva. Novi begunci Agenti javne varnosti v Miljah so preteklo nedeljo ustavili dva 'u-goslovanska državljana-, ki sta izjavila, da sta zapustila svojo domovino zaradi ideoloških vzrokov. Pridržali so ju zaradi nadaljnjih poizvedb. Počasi in skoro neopazno se vtihotaplja tudi v našo vas nezaposlenost in z njo gospodarska st'-ska. V marsikateri hiši se s strahom in bojaznijo v srcu sprašujejo, koliko časa bo še delal Pepi, kdaj bodo poslali r-j ces*o Marijo Marsikdo se ie že odpravil čez morje in v marsikateri hiši zbirajo dokumente za na pot. Vesti, ki prih.t-jajo iz Avstralije, v splošnem niso slabe. V kolikor je slišati kaj pritožb, se v glavnem omejujejo na domotožje. To je jposebno glasno v prvih mesecih po odhodu, jpotem pa počasi tudi to poneha. Nekaj časa je tudi pri nas vladala prava manija za prekomorsko Izselitev, sedaj jra so želje postale manj glasne. Naši komunisti obeh gospodarjev so se v resnici potrudili, da navdušenje zu odhod z domače zemlje ohladijo. Uspehi p« so le navidezni. Ljudje, ki so se odločili ,-a 1X31 no palico in. za popotnico: »s trebuhom za kruhom«, izginejo kar čez noč, največkrat brez hrupnega slovesa. Res ie hudo, da morajo domačini v tujino, ker jim lastna zemlja ne nudi več koščka kruha, prav tako pa je tudi res, da smo tega vsi sokrivi. Titovci so glavni krivci, ker so pri kupčiji s STO sami aktivno sodelovali — ne s srcem in prepričanjem — pač pa zaradi Judeževih srebrnikov. Sedaj tarnajo in stokajo, nekateri pa so še tako nesramni, da odhajajoče zmerjajo. Za njih se ni nič spremenilo, in dokler bo vladal Tito, ne bodo stradali. Tudi kominformisti niso inč manjši krivci. V letih 1945-46 so zganjali ljudi na ctste in trge z.i vsako norost, ki se je skotila v možganih nanovo prepečenega komunističnega stremuha, v časih pa, ko bi odločna beseda tudi kaj zalegla, so se poskrili ali celo potegnili s tistimi, ki so nam pripravil! sedanje blagoslove mizerije. Res se je tudi v Križu že marsikatera vroča komunistična glava ohladila, zdi se j>a, da se jih bo ohladilo y bodoče še več. Za nepoklicno komunistično rajo na obeh straneh in za njihove sopotnike so namreč težave večje in hujše kakor pa /a nekomuniste. Komunistov — ne e-nih, ne drugih — v zahodni tujin' ne marajo. Njim samim pa tudi ne dišijo komunistični raji niti v Titovi Jugoslaviji, niti v Sovjetiji in njenih satelitih. »Delo« se s posebno prilogo trudi, da bi z medenimi besedami pokrilo mizerijo v domovinah komunizma, in kriški aktivisti se tudi pridno učijo vse te slavospeve na izust in jih tudi zvesto ponavljajo na delu in po gostilnah. Kakor pa potrka nezaposlenost na vrata komunistične hiše, nobenemu komunističnemu gorečnežu ne pade v glavo misel, da bi si pomagal na .Vzhod. Vsi mislijo samo na A-meriko ali Avstralijo. Teorija je e-no, praksa pa nekaj drugega! Komisije za izselitev seveda nad komunističnimi prijavljenci niso ravno navdušene, zato tudi komu nizem pri nas močno kopni. Kruhek je pač kruhek. Titovci svojega raja pa niti ne poskušajo olepševa-ti. Svoje ovčice tolažijo, da bo že bolje — in da ie že sedaj bolje, kakor je bilo 1. 1945. Nekateri zlobn Križani pravijo, da je Tito odšel v Abesinijo po vzorce »življenjske ravni«. Tisti namreč, ki so bili pred 20 leti v Abesiniji, vedo o tej »življenjski ravni« marsikaj povedati Tisti, ki hodijo s prepustnico t'< čez, pa pravijo, da je nekaj vzor cev abesinske »življenjske ravn i že Titovi Jugoslaviji. Tako so se nekaterim res izkazali jugoslovanski mejaši. Neki' starih cunj so nesli svojcem na on strani in še kake j?ošvedrane čev lje, j?a so jim na oni strani vso to> robo odklonili. Tak je pač Socialni čut komunistov. Imamo j>a še nekaj -drugih zadreg v Križu. O teh pa enkrat kasneje. Olitnpiada in paoočoa suši (Nadaljevanje s 3. strani) le težko odločili za spremembo starega izročila. Melburnci s« konservativni ljudje in tudi močno puritanski. Za zabavo je namenjena sobota. Tudi če se ga je možakar v soboto še tako »nalil«, sedi v nedeljo pojpoldnt doma. Sicer pa mu -tudi ob še tako velikem pogumu drugega tudi ne preostaja. Ob nedeljah je namreč vse zaprto: pivnice, bari, restavracije, kinematografi, gledališča .n športna igrišča. Tudi časnikov ni ob nedeljah. Naštevanje melburnskih pose-bn ■-sti ne bi bilo jpopolno brez »Austra-lian Kulesa«. Sidnejci trdijo,,.,da je to edini šport, ki Melbtirncč lahko navduši. Ko so tu prečFkratkilri ;r grali dunajski ogome-tošt (RapidV proti državnemu avstralskemu mo štvu, je igri prisostvovalo komi, 14.000 gledalcev. Pri »A-ustralian Kulesu« med moštvi dveh predm’ sti j je-bilo prisotnih 85.000gledšlcev Vsekakor se Melbourne razvije v »kosmopolitično« središče, "ki ga zlasti i>ospešujejo tisoči in tisoči evropskih priseljencev. Živilske trgovine so prenapolnjene z vsem' mogočimi evropskimi posebnpst*«;-Italijanskih »oštarij« je gotovo tu več kakor pa v Rimu. ,Na ulicali zvenijo vsi evropski jeziki Nad tem se seveda nihče ne spotiiča. Zanimanje za olimpiado je , v .zadnjih mesecih zelo narasjo, čeprav o tem dogodku tu gotovo ne gov:> rijo več kakor « $ijn»,U. 'Parizu. Stockholmu ali Moskvi. Tragična smrt gimnazijke Mlado dijakinjo Slovenske nižje gimnazije, Lidijo Sosič, ki se je v ponedeljek po nesreči smrtno zastrupila 6 plinom, so v sredo pokopali- ob veliki udeležbi openskega prebivalstva in velikega števila njenih sošolk. Neutolažljivi materi, ki je za Izredno pridnega otroka žrtvovala vse svoje delo in skrbi, izrekamo globoko sožalje. Odgovorni urednik: Plrof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU Strada d i F lriU «n e 20/111. sprejema od 15. do 17. tire Mizarji kmetovalci pidjetnlhl H Deske tmreko-■ ve, macesnove £ fn trdih lesov, trame in par- kttt muli najugodneje TEL. 90441 CULE A T R S T Via!« Sonnlno, g 4 1 DAMSKA KROJAČNICA Olika TRST a F. Filzi 21/1, stop. B, tel. 28-748 Gospa ) Krojačnica „Nika“ jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance osej VaSi osebnosti. Ime, hi poncil ase za poznaoalce blaga! IM h, KI POMENI: kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potrošnike klasičnega moSkega in ženskega blaga MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO stoffe inglesi) domafiega blaga prihranite denar Skladišče: TRST - Ulica S. Nicold 22 Telefon itev. 31-138 Obiščite nas in se prepričajte osebno 1