237 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
ji je sledil. Jugoslovanski re‘im je v soglasju z ostalimi komunisti~nimi re‘imi in ve~ino liberalne
levice na »Zahodu« simpatiziral z menda »naprednim« ~ilskim predsednikom in prav tako soglasno
obsojal na~in, s katerim so ga ~ilski ~astniki ob pomo~i ameri{kih obve{~evalnih slu‘b strmoglavili.
Friedman podrobno opi{e {e drugo plat zgodbe, slovenskemu bralcu doslej verjetno neznano. Popisuje
delovanje skrajno leve paravoja{ke formacije, ki je z ustrahovanjem volivcev pomagala pri Allendejevem
vzponu na oblast. Predstavljeni so sovjetski in kubanski interesi v ~ilenskih zadevah in po{iljke oro‘ja,
ki so iz bratskih dr‘av »socialisti~nega lagerja« romale v podporo ~ilenski revoluciji. Nadalje so pred-
stavljeni rezultati zadnjih kongresnih volitev v ^ilu pred udarom, na katerih je Allendejeva Ljudska
fronta gladko izgubila. Pika na i pa je prav gotovo avtorjev sklep, da je vojska ob izvedbi dr‘avnega
udara delovala v imenu ve~ine ^ilencev. Naveden primer je le eden mnogih, ki nam lahko pomagajo
prenehati ~astiti marsikaterega malika preteklosti.
Veliko pozornost avtor posve~a dogajanjem v t.i. tretjem svetu, posebno v ~asu dekolonizacije. Pri
tem ne zapade obsedenosti z Vietnamom, ki jo opazimo pri nekaterih drugih ameri{kih zgodovinarjih
tega obdobja – pa~ posledica travm, ki jih je in jih deloma {e zdaj povzro~a Vietnam v ameri{kem
kolektivnem spominu. V podrobnem obravnavanju hladne vojne dr‘av tretjega sveta vidim nujno po-
sledico avtorjevega mnenja o naravi tega spopada. Sr~ika njegovega nazora je namre~ misel, da hladna
vojna ni bila nekak{no premirje med obema supersilama, vzdr‘evano s strahom pred medsebojnim
uni~enjem v nuklearnem spopadu. Friedman ugotavlja, da je bila hladna vojna pravzaprav »vro~a«, le
da je potekala v zelo po~asnem tempu in izven podro~ij t.i. razvitega sveta. Ob{irna obravnava dr‘av
tretjega sveta kot pravih boji{~ hladne vojne je zatorej {e kako relevantna. Poleg najbolj znanih dr‘av,
kot so bili Vietnam, Al‘irija ali Kuba, se avtor posve~a tudi nekaterim manj{im dr‘avam, ki so v hladni
vojni odigrale na manj{o, vendar samo na videz nepomembno vlogo. Kar nekaj strani, vsekakor ve~ kot
Titovi Jugoslaviji, je namenjeno Ju‘nemu Jemnu. Na primeru te revne islamske in patriarhalne dr‘ave,
edine v socialisti~nem taboru z uradno dr‘avno religijo (!), je Friedman prikazal neuspeh Sovjetske
zveze, da spremeni jemensko dru‘bo in ji vsili komunisti~ni sistem. Vsi njihovi poizkusi dru‘bene
revolucije so zadevali ob trdovraten odpor lokalnih {ejkov in prebivalstva. Ker pa je bil Jemen va‘na
preskrbovalna baza za sovjetske podmornice, se mu niso hoteli odpovedati, ~eprav je Ju‘ni Jemen ostal
le po imenu komunisti~en. Ideologija se je torej podredila geopoliti~nim interesom in ne obratno. Vsa
zadeva tukaj ne bi bila omembe vredna, ~e ne bi sovjetsko vodstvo nekaj let kasneje to politiko ponovi-
lo v Afganistanu – s katastrofalnimi posledicami za Afganistan, pa tudi za samo Sovjetsko zvezo, ki so
ji pri~ele biti poslednje ure. Friedman tudi Ameri~anom ne ostane dol‘en, ko podrobno opi{e propad
Kennedyjevih poizkusov modernizacije in »socialne revolucije« v Latinski Ameriki in Vietnamu.
Navedli smo le nekaj zanimivih vidikov, ki nam jih predstavlja Friedmanovo delo. ^eprav je mar-
sikatera avtorjeva razlaga lahko dobrodo{el povod v polemiko, pa nam Fifty-Year War daje pregledno in
zgo{~eno sliko pravkar minule zgodovinske dobe. Nabito je s podrobnostmi, pa vendar pozoren bralec
hitro najde »rep in glavo«. ^etudi se mi je v~asih zdelo, da je avtor manj naklonjen in bolj kriti~en do
ameri{kih demokratskih administracij in predsednikov, pa ta osebni vtis ne more zmanj{ati pohvale, ki
jo namenjam ocenjenemu delu.
Simon Stern
Paul Hockenos, Homeland Calling. Exile Patriotism and the Balkan Wars. Ithaca and
London : Cornell University Press, 2003. 289 strani.
Knjiga nem{kega novinarja Paula Hockenosa obravnava reakcije srbskih, hrva{kih in albanskih
izseljencev v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Nem~iji ter tudi albanskih v Sloveniji na razpadanje Jugoslavije.
Avtor se je omejil na obdobje od konca osemdesetih let 20. stoletja do napada sil zveze NATO na
Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999. Knjiga je zasnovana na intervjujih posameznih vidnej{ih po-
vratnikov iz izseljenstva v domovino. Iz vsebine je razvidno, da avtor ne pozna celotnega procesa
izseljevanja, prav tako pa tudi ne nekaterih pomembnih dogodkov iz zgodovine posameznih izseljen-
skih skupnosti v posameznih priseljenskih dr‘avah. Najve~ se ukvarja z vpra{anji, kako so srbski, hrva{ki

238 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
in albanski voditelji s podro~ja nekdanje Jugoslavije vplivali na izseljensko skupnost, da jih je podprla
v njihovih na~rtih.
V prvem poglavju avtor obravnava hrva{ko izseljensko skupnost, v glavnem na primeru Hrvatov iz
Kanade. Opi{e zlasti politi~no pregrupiranje med hrva{kimi izseljenci ter Tudjmanova prizadevanja za
podporo osamosvojitvenim prizadevanjem Hrva{ke. Pri tem izpostavi tudi Tudjmanove ‘elje po vrnitvi
~im ve~jega {tevila hrva{kih izseljencev v domovino, ki naj bi bistveno pripomogli k procesu pre-
seljevanja prebivalstva na Hrva{kem ter v Bosni in Hercegovini, tako da bi pri{lo do oblikovanja etni~no
~istih (hrva{kih) ozemelj. Pri tem je najvidnej{o vlogo odigral Gojko [u{ak, ki je bil sprva minister za
izseljenstvo in povratnike, nato pa hrva{ki vojni minister. Avtor {e poudarja, da je hrva{ko izseljenstvo
veliko pripomoglo k osamosvajanju Hrva{ke tako s pomo~jo pri nabavi oro‘ja kakor tudi s po{iljanjem
materialne in humanitarne pomo~i domovini.
V drugem poglavju avtor najprej ori{e Milo{evi}evo pro{njo srbskemu izseljenstvu za zbiranje
znamenitega posojila za obnovo Srbije. Milo{evi}, ki se je zavedal, da bo uspe{nost zbiranja tega po-
sojila v glavnem odvisna od ustrezne propagande, je na ob~utljivo mesto ministrice za informiranje in
propagando imenoval pripadnico srbske-ameri{ke izseljenske skupnosti, Radmilo Milentijevi}. Ka-
sneje je pomembno vlogo v politiki odigral tudi Milan Pani}, saj ga je Milo{evi} postavil za predsed-
nika vlade Zvezne republike Jugoslavije. Ta ameri{ki poslovne‘ srbskega rodu je leta 1992, ko je uvi-
del, da politika Slobodana Milo{evi}a vodi srbsko ljudstvo v propad, celo predlagal Milo{evi}u naj se
preneha ukvarjati s politiko. Ponudil mu je jahto in slu‘bo v svojem farmacevtskem podjetju v ZDA,
~esar pa Milo{evi} ni sprejel. Ko je na naslednjih volitvah Milo{evi} premagal Pani}a, se je Pani} vrnil
v ZDA.
V tretjem poglavju se je avtor posvetil albanski izseljenski skupnosti. Poudarja, da je denar alban-
ske skupnosti iz vsega sveta odigral v devetdesetih letih 20. stoletja pomembno vlogo pri organiziranju
vzporedne albanske dr‘ave in civilne dru‘be na Kosovu. Avtor tudi ori{e, kako so albanski in srbski
izseljenci v ZDA »tekmovali« pri lobiranju in finan~ni podpori posameznih ameri{kih kongresnikov,
da bi jih pridobili na svojo stran in bi nato zagovarjali njihove interese. Zanimiv je tudi primer albanskih
Ameri~anov-prostovoljcev, ki so leta 1999 s pomo~jo ZDA vdrli iz Albanije na Kosovu in tako pripo-
mogli k zmagi sil zveze NATA nad vojsko in policijo Zvezne republike Jugoslavije.
Na koncu je potrebno {e omeniti, da je Hockenos v knjigi izpustil prizadevanja slovenskih in make-
donskih izseljencev za samostojno slovensko oziroma za samostojno makedonsko dr‘avo v devetdese-
tih letih 20. stoletja.
Matja‘ Klemen~i~
Ingo von Münch, Promotion. 2. durchgesehene Auflage. Tübingen : J. C. B. Mohr (Paul
Siebeck), 2003. 212 strani.
Praviloma se v Zgodovinskem ~asopisu ne objavljajo prikazi publikacij, kakor je omenjena knjiga
o promociji, ker gre za opisovanje postopka, ki se {e sedaj izvaja in to v ~edalje ve~jem obsegu. Menim
pa, da je vredno storiti izjemo, kajti knjiga nem{kega profesorja javnega prava in znanega nem{kega
publicista Inga von Müncha, ki je bil tudi hambur{ki pod‘upan (podpredsednik de‘elne vlade) in sena-
tor (de‘elni minister) za znanost in kulturo, je napisana tako dobro, ‘ivljenjsko in duhovito ter ima
toliko zgodovinskih vlo‘kov, da bi bila {koda, ~e tega ne bi storili. Kakor je znano, je sen vsakega
avstrijskega uradnika dose~i naziv dvornega svetnika, ~eprav dvora ‘e skoraj stoletje ni ve~. Tako je sen
(skoraj) vsakega nem{kega univerzitetnega diplomanta postati doktor. S pojmom promocije je v nem{~ini
(~eprav nepravilno) zdru‘eno vse, kar je povezano s pridobivanjem doktorskega naslova, od prve zamisli
do sprejetja doktorske diplome.
Doktorski naslov je produkt srednjeve{ke univerze od 12. stoletja naprej in je bil dolgo ~asa mi{ljen
le za notranjo ureditev pridobivanja kvalifikacij u~nega podmladka – namenjen le u~iteljem, ki so na
njej pou~evali. Do 15. stoletja so tudi naslove magister in doktor uporabljali sinonimno. Tedaj pa se je
uveljavilo razlikovanje, da so magistri pou~evali le na pripravljalni artisti~ni fakulteti, ki je kot svoj