Največ j i slovenski dnevnik V 7-mlenSh državah Velja za vse leto Za pol leta • • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $6 00 $3 00 • • f)UU to - m c to $7.00 J g List slovenskih .delavcev v Ameriki. Tke largest Slovenian Daily L* the Uiited States. Issued evcv day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.. tSLEFOH: CGBTULNDT 3870 JSstered m Second Class Matter, September 21- 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELZFON: CO&TLAHBT 287t NO. 243. — ŠTEV. 243. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 16, 1926. — SOBOTA, 16. OKTOBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Konvencija Ameriške Delavske Federacije v De- troitu se noče vmešavati v verski spor v Mehiki. Predsednik William Green je bil zopet izvoljen, Izvrševalni svet bo istotako še naprej posloval. Prihodnja konvencija se bo vršila v Los Angeles. DETROIT, Mich., 1 5. oktobra. — Boj med cerkvijo in vlado v Mehiki je prišel na vrsto tudi na konvenciji Ameriške Delavske Federacije, kljub prizadevanju predsednika Greena in drugih uradnikov, da preprečijo javno razpravo tega delikat-nega vprašanja, ki je tako dolgo pretilo s povzroče-njem spora med katoliškimi in nekatoliškimi člani federacije. Konvencija je dala izvrševalnemu svetu navodila, naj vprizori preiskavo verskega spora v Mehiki ter odnošajev med mehiško delavsko federacijo in mehiško vlado. To je bilo storjeno v odgovor na obdolžitve katoliških članov, da je mehiška delavska federacija stvar sovražne politike mehiške vlade proti katoliški cerkvi. Prekinjenje odnošajev med Ameriško Delavsko Federacijo in mehiško federacijo je zahteval James Fitzpatrick iz Water-bury, Conn., delegat ameriške unije igralcev in umetnikov. V zvezi z verskim vprašanjem je bilo tudi vprašanje mehiškega priseljevanja v Združene države. Vprašanje priseljevanja bo preiskano vssled pritožb United Mine Workers na izvrševalni svet, da se poslužuje na tisoče Mehikancev prednosti izvzetja iz priseljeniških kvot, ter prihajajo v premogovna polja Združenih držav in sprejemajo de-delo pod neunijskimi pogoji. To je napotilo voditelje United Mine Workers, da so predlagali proti Mehikancem slične priseljeniške omejitve kot proti drugim narodnostim. Prseljeniško vprašanje bo preiskala skupna komisija mehiških in ameriških delavskih zastopnikov, katere bo imenoval Green. Konvencija še je odgodila včeraj zvečer z zopet-no izvolitvijo predsednika Greena, tajnika Morri-sona ter izvrševalnega sveta, da služijo za dobo enega leta. Mesto Los Angeles je bilo določeno kot prostor konvencije v letu 1927. Tekom Fitzpatrickovega napada na Mehiko so sedeli na odru bratski delegatje mehiške delavske federacije, na čelu jim tajnik, Ricardo Trevino. — Mehika je rdeča od vrha do dna, — je rekel 1'itzpatrick. — To smo vedno vedeli in čas je, da izve narod za to. Mehiška delavska federacija je sovdeležna pri zločinu, ki se vrši v Mehiki. Naša dolžnost je skrbeti, da bo prostost tiska, prostost misli in bogoslužja zavarovana našim bratom pod Rio Grande. Na napad Fitzpatricka je odgovoril Matevž Woll. podpredsednik Ameriške Delavske Federacije ter tajnik resolucijskega komiteja. Čeprav je katolik, je odločno zanikal, da je bil izvrševalni. svet varan glede mehiškega verskega spora. Slično stališče je zavzel Daniel Tobin, zakladni-čar Ameriške Delavske Federacije, ki je tudi katolik, in za njim predsednik Green ter John Harding, delegat mednaroden tipografske unije. Konvencija je sprejela resolucije, ki izražajo solidarnost s Pan-ameriško delavsko federacijo, ter dajejo izraza upanju, da se bo Ameriška Delavska Federacija kmalu zopet združila z mednarodno federacijo strokovnih unij. Nadaljne resolucije, ki so bile sprejete, zahtevajo razširjenje in izboljšp- je delavskih kompenzacijskih postav ter postav ^lede dela otrok, vzdržan je kontraktov med strokovnimi unijami in delodajalci, nadaljevanje nepristranske delavske politične politike, razvoj vzgoje delavcev potom delavskega vzgojnega urada in akademično prostost v šolah in klegijih. General Wood okreval. MANILA Filipini, 15. oktobra. Po operaciji, ki je bila izvršena *na njem, je zapustil governer Leonard Wood včeraj bolnieo ter se je napotil v Gaguio, da se odpočije. Rim dementira. RIM, Italija, 15. oktobra. — V oficijelnih krogih se je odločno zanigalo resničnost švicarskih vesti, da je bil poklican bavarski zdravnik dr. Sauerbruch v Rim, da operira Mussolinija. Zračna križarka je dospela na cilj. Zračna ladija Los Angeles je dospela do cilja v šestnajstih urah in pel. — Mirno je vozila preko Ohio doline, kjer se je ponesrečila "Shenandoah". DETROIT. Mich., 15. oktobra. Vodljiva zračna ladja Los Angels jo dospela danes zjutraj ob polštirih v Fordovo zračno lopo v Dearborn ter zaključila s tem svoje potovanje iz Lakehurst, X. J., v šestnajstih urah in 23 minutah. Velika Zeppelinova zračna ladja je premerila v Dearborn v nekaj več kot šestnajstih urah, v skrajno ugodnih vremenskih razmerah. Xa tisoče ljudi je čakalo pred lopo celo noč na prihod zračne ladje in ljudska množica je pričela kričati, ko se je pojavila zračna ladja. Dve uri je krožila nato zračna kruti pri svojem delu, so se po-mogoče prijeti vrvi ter zasidrati zračno ladjo. Poveljnik Rosen-dahl je bi prvi ki je prišel po lestvici navzdol in sledili so mu ad-admiral Moffett in drusri. K* * sf v • 1 ragicen cm obupane vdove. Vdova je poiskala smrt v morskih valovih ter skušala vzeti s sebe j malo hčerko, kateri je rekla, da bo "videla o-četa". Franc, radikalno socijalistična stranka brez voditelja. Herriot je odstopil kot načelnik levega bloka ter jizjavil na radikalnem sestanku v Bordeaux, da stavlja dobrobit dežele nad strankarsko politiko. — Konferenca je zavrnila Cail-lauxa kot načelnika. LOXGPORT, X. J., 15. oktobra. Tekom zadnjih par tednov je vprašala Mrs. Eugene Iilair Wood, iz Xevada hotela v Atlantic Citu, svojo devet let staro hčerko Lujizo. če bi "rada videla očeta". Oče ji je umrl. ko je bila stara dve leti in za Lujizo so bila vprašanja presenetljiva, a vedno so jo naučili, da ve njena mati vse najboljše in v vsakem slučaju je vsled tepa odgovorila : — Da. Ko ji je mati včeraj zjutraj povedala. "da bo danes videla očeta', je šla Lujiza rade volje ž njo na samotni del obali. Tam je zagrabila Mrs. Wood "sweater" deklice, pričeta iti v vodo ter vlekla hčerko za seboj. Lujiza je bila seveda preplašena, a sledila je svoji materi več jardov od brejra. kjer ji jo segala voda do pasu Skušala se je onrostiti, a njena mati jo je mačnejse prijela za sweater ter rekla : — Le potrpi. Videli bova očeta. Lujiza je sledila le par korakov naprej. Udaril jo je val, ki je zmočil nejna ramena. Imuznila se je iz sweatra na brejr. Tam se je o-zrla. Njena mati je izjrinila. Xeki moški, katerega so privabili klici deklice, je pohitel na konec sipine v bližini me,sta, kjer je šla Mrs. Wood v vodo. Xašel je njeno truplo med dvema skalama, štiri čevlje pod površino. Poklican je bil policijski zdravnik, a je ni mogel oživiti. Lujiza je rekla, da je njena mati več tednov žalovala radi smrti moža. — Vedela sem, da je moj oče mrtev, — je rekla. —»Moja mati pa je vedno, vedno trdila, da ve vse i\j ko me je vprašala, če hočem videti svojega očeta, sem rekla da. Vprašala sem jo, kje in. in ona mi je rekla, da mi ga bo danes pokazala. Nato sva šli v vodo, a jaz sem se prestrašila ter bežala. . Mrs. Wood, ki je bila stara 32 let, je prej živela v Pittsburghu. PARIZ. F rancija. 15. oktobra. Ko se je odgodila prva seja radikalno socijalističnega kongresa v Bord eaux včeraj zvečer, je bilo o-paziti le malo vrjetnosti, da je slavni parlamentarni levi blok pripravljen vprizoriti odločen boj proti ministrstvu Poincareja. Socijalisti, ki so v preteklosti dodali svojih sto glasov v poslanski zbornici k 134 glasovom radikalnih soeijalistov ter tvorili s tem parlainenlarno večino, so dali radikaleem zelo malo upanja glede zopetnega organiziranja te kombinacije. Edina glavna točka včerajšnje seje pa je bila odklonitev Edvarda Herriota, da zopet sprejme vodstvo stranke, čeprav je večina delegatov želela, da stori to. Herriot je imel dolg govor, v katerem je branil svojo akcijo, ko se je pridružil sedanji vladi Poin-carea. potem ko so se izjalovili njegovi napori, da potegne Francijo iz parlamentarnega močvirja. Obramba prejšnjega ministrskega predsednika se je glasila, dp je stavil svojo deželo pred strankarske pomisleke. Herriot je podprl to izjavo, da noee. da bi bil v bodoče znan kot radikalno-soeijali-stični voditelj ter označil nb istem časti, da namerava ostati v kabinetu ter se držati njega politike, koie ena točka je odobren je za-dolžnega dogovora med Mellonom in Berengerjem. Xadaljni razvoj kaže, da je Joseph Caillaux izločen kot naslednik Herriota. Zaenkrat ni še določeno, na kojega ramena bo padlo vodstvo stranke Vrjetno izjalovi jen je naporov, da se zopet ustanovi stari blok levice pomenja važen razvoj v francoski politiki ter nadaljno ojaee-nje sedanjega ministrstva. Ta kombinacija, ki se je izkazala kot zelo uspešna tako za radikalne so-cijaliste kot secijaliste pri volitvah leta 1924. je bila od tedaj naprej oslabljena, ker ni obstajala nobena skupnost idej in ker ni bilo vsled tega nobenejra skupnega programa za obe stranki. Tekom zadnjega političnega konflikta, iz katerega se je izci-milo sedanje ministrstvo, so ostali socijalisti izolirani, in velik del radikalnih soeijalistov je dal svoje glasove desnici. Ta zmeda je bila še vedno oči-vidna, ko so se včeraj zbrali delegatje. Vsled tega je postalo zo-Tietno ustanovljenje strankarska discipline in določenje programa glavni cilj kongresa, ne pa določitev stališča stranke napram zakonodaji. ki bo prišla 'ha vrsto v prihodnjem zasedanju zbornice, pričenši s 4. novembrom. Predrzen rop v Elizabeth, N. J. Državna policija New Jerseya skuša obkoliti morilno tolpe. — Ozemlje 180 kvadratnih milj je pod stalnim nadzorstvom. — Šofer napadenega avtomobila je ASQUITH ODSTOPIL KOT LIBERALNI VODITE!7 Lord Asquith je odstopil ket načelnik angleške liberalne stranke. — Načeloval je stranki od leta 1908. — Pri slovesu se je obdregnil ob Llcyd George-a. — Liberalni stranki preti nevar-nest razkola. — Pristaši Lloyd George-a. bra. — Dr/ t v: i policisti so uveljavili nek:-.ko vojno nr;;v) v severni polovici Somerset okraja ter v južnem delu Morris okraja, kjer se najbrž skriva med gričevjem dest banditov, ki so ustrelili šoferja poštnega tovornega avtomo- r_________________^ LONDON, Anglija, 15. oktobra, — S trpkim bil takoj ubit in dva! mahljajem proti David Lloyd George-u je lord spremljevalca sta bila1 Asquith včeraj zvečer resigniral kot voditelj an-peškodovana. |gleške liberalne stranke, potem ko je stal v javnem --j življenju skoro polovico stoletja. Tekom tega ča- ELIZAl:ETIIf X J. l.l. okto- sa je bil ministrski predsednik daljšo dobo kot katerikoli drugi njegovih prednikov v stotih letih. Asquith je načeloval liberalni stranki ocl i 90o naprej in njegova nepričakovana umaknitev j * vrgla stranko v skrajno zmedo. V zadnjih par mesecih je vladala v liberalni bila ter obstrelili njegovega po- stranki skrajna napetost in sicer radi spora mru močnika in spremljajočega polici-; Asquithom, ki je bil vodja stranke v zbornici lor-sta ter pobegnili s približno i i_r\-i i i i A i . . $lfi7,ooo V got ovir* !dov ter Uvidom Lloyd George, ki je voditelj libe- Pozno včeraj zvečer je dobil ralcev v poslanski zbornici, glavni stan poročilo, da je priUi-j Ko se je pričela zadnjega maja generalna stav- tel avtomobil z več moškimi mimo k.- * f 1 ,„ i r*> • • , __. . . , - . .. i»je Kazal Lio\d Laeorcre simpatije s stavkam postojanke državnih orožnikov v , \ . . . J=> o ^u^aiji. bližini Morristowna in da so mož-; ord Asquith ga je ogoičen pokaral. je v avtomobilu streljali nazaj na orožnike. Banditi, ki s»., bili izvanredno o-kruti pri svcojem delu, so se po- služili avtomatične puške, ki je ta- - , ___________ ko špecijalizirana. da jo Tahkoi deput acijo ter obljubil, da bo obrazložil svojo po- imenujemo ročno strojno puško, jitiko na današnjem sestanku škotske liberalne fe- Namenoma so zavozili s svojim j s-^-i -i • i i -i težkim avtomobilom*v policista na j Gasilo se je, da ne bo Opustil vodstva motornem kolesu ter oddali nanj; stranke, temveč da bo zavzel stališče kompromisi strele, ko je ležal napol neza- sa ter skušal ugladiti svoje težkoče z L 1 o v d George-om. Včerajšnja "nepreklicna" izjava njegovega -- ----------------,------------- — odstopa, vsebovana v pismu na J. Spenderja, fer je bil ubit na mestu, tekom predsednika narodne liberalne federacije, je od' P7/al-\, ji -p *očno Presenetila tako njegove pristaše kot obe Soter ie bil John Knz, ki je bd i ... j.i -, v jo r- v- V poštni' službi zadnjih pet let. i se^ciji liberalnega časopisja. Njegov pomočnik Patrick Quinu; V7 stranki je mogočna skupina, kateri bi bil naje sedel poleg njega in za lahkim j stop Lloyd George-a kot voditelja tako malo všeč motornim trnkom je vozil policist! _1 ? • „ . i • j -i i Christ man na motornem kolesu, j ^ tak°J ^cepila. Na drugi Strani pa ima Avtomobil je prevažal nekako | ^ioyd George odločne pristaše, ki bi odklonili spi e-$300.000 v gotovini, kar predstav-1 jem kateregakoli drugega voditelja. lja neobičajno visoko svoto. v ~ -----—--- i i i i - * i ! brz hoteli oropali poštni avtomo- irlavnem vsled dejstva, da Jf1 po-: _ J ' 11 , i , -- -t n -i i o- ■ bil z zračno pošto, ustrelili Frank slal drugie v številnih letih Sinsrer| . 1 A ",,m c - -vr i • r* i Jvearneya m njegovega sina Ro- Sewing Machine ( o. no posti de-' * J ° ^ " ' berta. Od takrat je bila stranka razklana v dva tabora, kojih vsaki je imel svoje lastne sklade ter je nastopal proti drugemu. Pretekli teden je sprejel lord Asquith liberalno vesten. Potem ko so obstrelili tudi močnika. so zavozili z avtomobilom preko njegovega telesa. So- Beg trinajstih kaznjencev. j>ar za beth. *voje uslužbence v Eliza Major Kimberling, poveljujoči NASHVILLE, Tenn.. i:». ..i: častnik državne policije, je pričel bra. — Trinajst kaznjencev Poštne oblasti so ogorčeno za- . . , takoj z mobdiziranjcm svoje cele : ušlo včeraj zveT-rr iz stranke. Dvoboj v Niči. NIC A, Francija. 14. oktobin. — Prepir radi inozemskih valnt je Odston madžarskega kabineta. BUDIMPEŠTA. Madžarska. 15. oktobra. — Odstopilo je ministrstvo grofa Bethlena. ki je bilo v uradu od leta 1921. Grof Betlilen je izročil včeraj zvečer regentu Ilorthvju prošnjo za odpust kabineta, vendar pa se je glasilo, da bo naprošen, naj v teku bodočega tedna zopet sestavi kabinet. Seznam i* To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslafi, da. poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, poeebno ie, ako boste vpoštevali gvojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 600 ____ $ 9.45 Lir .. ... 100 ____ . $ 4.70 Din. .... 1,000 ____ $ 18.60 Lir ... ... 200 .. .. $ 9.10 Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $13.35 Din. ____ 5,000 ____ $ 92.00 Lir . . ... 500 .... .. $21.75 Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Lir ... ... 1000 ____ . $42.50 Za poffiljatve, ki presegajo DesettiaoC Dinarjev aH pa Dvatiaoč IJr dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brzojavnem pisma Uvriajemo računam* sa stroške $L—. T najkraJSem Posebni podatki. Pristojbina za Izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali manJI znesek 75 centov; od $23. naprej do $300. po 3 eente od vsakega dolarja. Za večje svote po pi-ročnem dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street phone: oohtlandt 4687 New: York, N* X* GLAS NARODA, 16. OKT. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by ' BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Rahfr, president. Louie Benedik, treasurer. Place of bojnseaa of th« corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt St^ Borough of Manhattan, New Yark City, N. Y. #* GLAS NARODA" "Voice of the People" | J kazen — in edinole smrtna-kazen — ako ga primejo, — 1 bi se število »ličnih zločinov kmalu zmanjšalo. Tako si pa vsak zločince* misli: — Ako me ujamejo, je dober advokat poglavitna stvar. Tudi omahljivost porotnikov je važen faktor. V tem prepričanju in v upanju se poda na posel. Upanje ga ponavadi ne vara. D _Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto +*lja list na Ameriko hi Kanado__________$6.00 Za pol leta_________$3.00 Za četrt leta ......$1.50 Za New York ta celo leto. Za pol leta_________ Za inozemstvo t a celo leto Za pol leta................ $7.00 *3.50 .$7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda** izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. opis st Dopisi brez podpisa in osebnosti Be ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ______najdemo naslovnika. "GLAS N A R O D A'\ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 8876. PAŠIČ SE VRAČA V Jugoslaviji je res»jrn?ral Ozuiiovičc v \abinet. Pasie, ki je bil br\io težko oolan v nekem dflmathi-skem letovišču, je mahema ozdravel ter se vrnil v Beograd. Vodstvo države j«, z- 11 v njegovih /ukah Uzunovič je l)il I'asj?cva figura kot : bili figure vsi dosedanji jugoslovansi;- in uistrski pre Isednilvi, pa naj so pripadali njegovi ali nasprotni stranki. Pašič je eden najiUoi nejšili, če najbolj izbnrcn izmed vseh politikov, .x.ir jih je proizvedel Jialknn. Natančno ve, kdaj ".'(.vri ura, da mu j* treba začasno odstopiti in ne zamudi rili trenutka, ko ja njegova navzočnost zopet potrebn;1. S tem seveda še n 11.{eno, da je njegova politika čista in da je vse dobro, kar je dosedaj napravil. Med. jugoslovanskimi strankami ustvaril nekako ravnovesje, kar je lijeg-v.* največji us^e.L Ustvarjati ravnove: i«- med jugoslovanskimi strankami ni namreč mala r<»v* To bo vsakdo pritrdil, ki količkaj pozna jugoslovan- j sko politiko in jugoslovur^feke politikah. Xa parni k .so jo prišlo poslovit precej Slovencev, posebno nt žnc-."a-roda. Prijatelj Maks Mofiar mi je tudi za svojo naročnino izroči! šest copakov. Ako je to za naprej ali za nazaj, btfste že iz vaših knjii razvideli. En dolar prilagam pj kot davek za slepski dom. Skupno torej ček za 13 dolarjev v na-di. da prinoso št. 13 š«' kaj sreče. Xa vinski trgatvi pa nasvide-nje! Pozdrav! •Jožo Zelene. T Nemški duhovniki na Tirolskem so zastavkali* Greenwich, Conn. Danes jc zopet 13 v mesecu. Kljub temu pa ni bilo cel dan no-benejra posebnega dogodka, dasi sem za sigurno pričakoval lop ček za izgotovljeno delo. Je že tako, ne more biti vsak 13. dan v mesecu srečen. Ravno danes jo tri mesece, ko sem bil klican 13. julija v Dridge-port. Conn, za drugi državljanski papir. Za priče sta mi šla Mr. John Promru in njegov sin Christ. Izpadlo je vse gladko. Bili smo tudi na zadnjem pikniku Slovana v Brooklvnu. Ker je bilo vreme bolj slabo, je bil tudi obisk bolj temu primeren. Kljub temu pa je bilo gostov iz drugih držav več kot iz Oreater Xe\v Yorka. V prvi vrsti seveda tudi to pot iz Connectieuta. posebno ako so vpošteva, da je-samo Mr. Ogrine nz Norwalka pripeljal sobo i družino (i osob. Videlo se je kare gostov \z New Jersey. Connecticut, celo iz Mil wpueke, Wis., in sicer M j-. Sode< s soprogo in hčerko, slučajno a Xew Yorku na obisku. Pevcev Slovana je nastopilo ■/ pevovodjem Mr. Ivan Adamičem enajst. Pristopila sva k krogu kot rezerva še prijatelj Maks in jaz. pa nas jo bilo zopet 13. Kako je bilo pa na izletu pri Mr. Pirnatu v Xorwalk. Conn, jo pa že itak prijatelj Tone natančno poročal. Enkrat, jo omenil, da poročam jaz preveč zastarele novice. a ni za pomagati. Xjemu je seveda lažje, ko je ponavadi dopoldne prost ter lahko takoj vse napiše kaj se je v soboto ali nedeljo godilo, ako jo bil na tej ali oni prireditvi navzoč. Pri meni je ravno v pomladnih in poletnih mesecih največ dela ter za pisanje premalo časa. Zato par ker takrat ni bilo časa. še eno zastarelo poročilo, namreč o poslovitvi slovenskih ] vprašal par rojakov interesiranih j ga programa je izsilila italijanski ^alls. R. I. (jdino pristno nadom slilor če trudi sama ne more dojiti svojih otrok Peter Zgaga S m Dva tisoč nemških duhovnikov v južni Tirolski je zastavk^lo radi tiran stva Mussolinija. — Samozavest prebivalstva. EAGLE BRAND CONDENSED MILK. TRIDENT. Južna Tirolska. IT) oktobra. — Pod fašistovskim reži-! Slov. 1 tem kuponom dobite rastem} navodila v ma-ternem jeziku kako hraniti in skrbeti zase in otroka. Izrežite ga in pošljite r. Imenom In. naslovom. The Ri »RDEN COMPANY Borden Bldjj., ICew York® mu seveda niso bile ceste v Xew moni so sicer v Italiji prepoveda-Yorku in Brooklvnu ni«" znano, j ne vse stavke. a sedaj jo moderni Prišli pa smo seveda še celo uro j •imperator" v Rimu izpostavljen prod odhodom parnika. Delavci — odveč. lih j ................ . -.................( SCRANTOX. Pa.. 14. oktobra. novi vrsti stavke, ki je izbruhnila ( General Electric Company jo usta- Zadnja fašist ovska odredba se i glasi: — Učitelji slovenskega ro-' du ne smejo niti doma. v svoji j družini govoriti s svojimi otroci . slovenski. Vsepovsod so razpostavljeni š|>i-Ijoni, ki sproti sporoče vsak f-ak i "zločin** pristojni oblasti. 1'čitelj je odstavljen brez od-j pravnino in brez pokojnine. Xa ; njesrovo mesto pride Italijan, ki I lahko počne karkoli se mu po-i ljubi. Sama sreča, da ji- raSn beseda ,1ako mladostno živa in tako teme-, Ijito vkoreninjena v nas. da je ne I more nobena sila zatreti, najmanj . pa Palijan. Celo Avstriji, ki jo znala preeei j jrentlomansko zatirati in potujče- j vati. niso uspeli načrti * I Tz Carigrada poročajo, da je ; Turčija vpoklicala svojo rezerve, j .. I/ Sofije poroči: o. da se je b<>!- garski zunanji minister jako la- ' skavo izrazil o .Tntroslaviji. I Tz Aten poročajo, da je nova j vlada uspešno uravnala vse težko- . <"•«». katere je zapustil Pangalnsov 1 i režim. i Iz Heoirrada poročajo, d.i je T*a-šič zopet na krmilu. 1 To navidez nedolžne novieo so usodopolnega in globokega pomena. Prelepo so. preveč vabljive iu , i»rihajajo z Balkana. * 1 * / r | Pri Rerliim je neki 1~»-!etni fant j razmosaril 7(?-letuega moža. njo-i govo ž»-no in njegovo hčer. I Fant jo pobegnil iz neke pobolj-I šovalniee. Staci možak mu jo za-pretil. da ga bo spravil nazaj. Poboljševalniee 1»* v redkih slu-| čajih ]>oboljšojo. Fant jc izbiral ro .ie potekel čas zadnje v južni Tirolski, hrepeneči po o- vila produkcijo električnih žarnic'. mod poboljševalnieo in dosmrtno I ječo. in si je dosmrtno ječo izbral. UDAREC PROHIBICIJONISTOM Suliat-i države New York bi na vsak uaem radi ]>re-prneili, da bi volilci pri a < litvali izrazili svoje mnenje o prohibieiji. Toda suhp-'i imajo smolo. Ker je bilo določeno, da se bo vršil pri prihodnjih volitvah glasovanje glede proliibicije, so apelirali na vsa mogoča sodišča, toda povsod so morali oditi z dolgim nosom. Preostaja jim ediuolc prizivno sodišče Tudi Tam so če pritožili. Uspeh le pritožbe zaeiikra*: še ni znan. Ako prizivno sodišče suhačem ne bo ugodilo, bodo romarjev na Evliarističnem kongresu na poti v domovino. Čital sem, da se jo med drujri-mi vračal tudi profesor kanonik 0 t"'1 IU1 s! Ameriški milijonarji ne bodo želo ter da se akeija obnovi, ko so ! nika pred par meseci k odločni. odstotno ka paeil oto. Število , pOKebno žalostni .če bo stopila na povrnejo. 1'vorjen sem. da ako bi j izjavi, "da je Trentin italijansko' delavcev se jo skrčilo od 200 na katere era irdaj vprašal zakaj jc I ozemlje in da je treba oprosti-'40 Kompanija razmišlja sodni, če ubral v X. Y. , da vidim po dol-j«'1 vedno vso tiho. bi prav !?otovo|ti tujih vplivov". | »».1 "apravc popolnoma zapre ali •rem času Trhničana. kar jo v tej,f1obn odsrovor. da sedaj jc pa vsej šolski učitelji so bili prisiljeni l>a i'lh Pora1,i v okolici prava redkost. ! preveč zaposleno v kleteh s presa-1 pokoriti so odredbam oblasti ter' Dr. Opeka je namreč rojen prav, wm prozdja. 1'pajmo po. na ho! So prijeli poučevati v italijanšči-', Turčjja vpoklicala re-ob vznožju hribčka sv. Trojice ter dom vsaj drucro leto postavljen, potemtakem stoprocentni Vrlini-, Včeraj so jo praznovalo po ean in to še dobre mere, videč nje-: Ameriki Krištof Kolumbov dan. ^rovo postavo. Ko sva si seq-la v Tu v Greenwich so zvečer proslav- roke na parniku, sem mu izročil ljali s tem, da so spustili v zrak pozdrave za svoje dragre na Vrh- za tisoč dolarjev vsakovrstnih niki, katere je tudi vestno sporo- raket in umetnefra ogrnja v razme-čil, kakor so mi od doma pisali.' roma kratkem času. Mislil sem si. Bilo je premalo časa, da hi tra koliko bi se poznalo, ko bi se toli- vnrašal. kako prijetno se je poru- ko denarja prispevalo za slepski volilci države New York odločali pri prihodnjih volitvah v hiši nje-ovejra brata Franka'dom v Ljubljani, o naslednjem vprašanju: i4Ali naj kongres Zdiiiženili držav Volsteadovo stavo vtoliko izpreineni, da bo dovoljeno izdelovati, prodajati in tran«poritrati pijače, kat«ire v soglasju s postavami raznih držav niso opojne?" Državna zakonodaja se je odločila za to javno glasovanje na odločen pritisk in odločno zahtevo državljanov. Kakšen uspeh bi imelo tako glasovanje, se zaenkrat, še ne da domnevati. če se doseže, da bo lahko vsaka država sama odločevala kaj je opojno in kaj ni, bi dobili nazaj lahka vin i in triodstotno pivo. Glasovanje ima pa še drug namen. ameriška tla že kot zaročenka. X j on i materi so bo pa precej pokadilo. ill med Vrbničani. katerih je rav-, pn mojem mnenju bi ne vzelo no v Waukegan. Tli. menda naj-'dolgo niti med Slovenei, ko bi vsa več. Dvomim pa, da je splošno. društva ob prireditvah poleg na-znano, da je dr. Opeka tudi na- vadnr vstopnine upeljali 10 por-darjen pisatelj. V starem kraju , Centni davek za slepce. Gotovo bi sem imel že enkrat priliko čitati dobil le malokdo, kateri bi go-izdajo njegovih lepili poezij. Z drnjal za par centov več. vedoč v ranjkim Cankarjem sta bila doma potreben in dober namen je takorekoč soseda. dodal. Spominjam se še dobro, ko jo prihodnjo soboto 23. oktobra b< prišel kot novomašnik iz Rima.1 Friredilo Samostojno Podporno kjer je pel novo mašo. Tekel sem Družtt.c viasko tr£ratpv v Arling-mu kot otrok poljubit rokojer do-jton HaU na g eesti T Xow Yorku To bo ena največjih prireditev vesel ične sezone v letu. Poseti jo sko- Y Ameriki jo enajst tisoč milijonarjev. ni. Duhovniki katere plačuje ita- 2erVe, °d tega jih pa odpade na Penrt- 1 ijanska vlada, da poučujejo ve-| CATCTCJT?AD. Turčija. 1"). okto- svlvanijo samo 1052 in na Illinois ronank. so pa sedaj izjavili, da se ,>r., _ Vojaška letnika 1003 in ^amo S00 no moro pokoriti vladnim odred- ^104 sta bila vpoklicana pod za- I Klub temu so pa primarne vohom. ker razumejo učenci le nem-'sfavo pričakovalo je. da bosta Jitve v Pennsvlvaniji in vlllinoisu ski jezik. Italijanski provinrijaliii (]va letnika vpoklicana šole najdražje glavar je odklonil protest in du-| spomladi ter ni znano, zakaj so je hovniki so vsled tega sklenili, da' rekruto preje vpoklicalo, ne bodo nadaljevali s poukom. j LOXDOX Anglija. 15. oktobra. Danes so stavko odločno in smo- Ren ter j ova brzojavka v/. Oarigra-treno izvedli v P.ozenn ki je eden ^ pravi, da trdijo tamošnji listi, glavnih taborov proti-italijanske- odrobnosti. Znanstveniki so dognali, da ameriški kontinent pomika proti vzhodu. T\o se bo pomaknil za tri milje s sedanjega mesta, bo ob newvor-ški obali zopet dovoljena pijača. bil v dar lepo svetinjco iz Rima. Upajmo, da se dr. Opeka še povrne med nas in sicer drugi pot, ro vsak zaveden Slovenec. Tam se I tudi on kot jugoslovanski škof. | bo5 sestfjl z znanoem, kgtereea mo- Sillinči namreč vprlno 7-itriiiipio Ho ^ v volilri vočini K° Sem Vldel Šk°fa dr' Je?llf"a* ? goče že celo leto nisi videl. Co to bubu. namreč vedno zatrjujejo, da se v veliki 0 se mi povrnili spomini otroč-;hf) žena>reve, zalezovala. ko le nedrzavljani zavzemajo za odpravo proliibicije. jih let, ko me je birmoval v Za-|voriš z kako drnfro pomižkni po_ ^ Ker se bodo glasovanja udeležili edinole držadicni, {,lanL 6ovoril sem tudi z škofom i licaju. pa jo spravi v špenkamro dr. Gnidovcem. On je navidez zelo|brez TarS(,jnp_ Ako dekle ne ho ki imajo volilno pravieo, bo s tem tudi ta izgovor snlia-čev izpodbit. PREDRZNI ROPARJI i* 'Ameriški banditi se na svojih bojnih pohodih poslužujejo strojnih pušk. pa mi je rekel, naj oprostim za . par minut, ker mora poiskati svo-i jo kabino, ko bi vendar ne bilo no ® benega truda, da bi poprej kdo' drugi xa *o poskrbel in bi se mu takoj pokazalo njegov prostor. Osobje parnika ima navadno rav-1 t» v "i j. 1 j-a j - x - no pred odhodom vse polne roke e bi bxl tak baaOit prepričan, d& ga čaka smrtna ^ ^ ^ smintia.. _________ Pred dvema dnevoma so napadli poštni avtomobil v Elizabeth* N. J., ustrelili šoferja, težko ranili nekega policista ter odnesli za dvesto tisoč dolarjev vrednosti. pohleven pastir svojih oveie. , hote](> ^^ tvoj> ljnbezni< stis Čudil pa sem se malomarnosti poslovilnega odbora v New Tor ku. Dr. Opeka sem srečal ravno na stopnjicah v notranjosti parnika. ni ji v roko ukraden gozd. varnostni organi bodo že storili svoje. Par minut med sumljivimi in neznanimi kaznjenci bo gotovo BOLEČINE vsled NEREDOV MEHURJA TaVoJ pomaga SANTAL MIDY GFejte, d« b« pristen. Glejte x a Maedo "MIDY" leltarnab. Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet >. dvigniti. ill' Sak$er State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y ass 1 ICo sta so na konferenci Li^o narodov sestala Tiriand in Kfreso-mann. je Uriand Stresemanna poljubil. Tako se jrlasi poročilo. J Koliko judeževstva je bilo v tem poljubu, poročilo seveda no I omenja. Romunska kraljica uvaja novo modo. Xosi dolira. do členkov segajoča krila. Kljub svoji starosti je romunska kraljica precej čednega obraza in lepe postave. Xoir pa najbrž nima lepo oblikovanih. Sf. Sodnik je obsodil starepra berača zaradi beračenja na štirinajst dni zapora. — Prosim vas, prospod sodnik, — je rekel berač. — ali bi lahko izpremenili zaporno kazen v denarno? — Ali imate denar? — O. pa bom že naberačil. * Šestnajstletna hčerka je sla s farme v mesto. V mestu je-bila dve loti. Tako se je izpremeuila, da je mati skoraj ni več pozna" Hčerka pa sploh ni ve? poznala svoje matere. f GLAS NARODA, lfi. OKT. 1926 JERNEJ JEREB: Politični zlocinec. (Iz spisa *'Aled stenami".) Na »krajufiu koncu dolgega J metla. V kotu ob vraHh je .stal hodnika so Male postelje. Železne,! umivalnik, katerega voua je tekla črno pobarvane no .ve na »>redi u-. iz gorenje p<*>ode »kozi pipo iz pognile, da je dvoje nog gledalo ; medi v spodnjo prfc>odo in od Tod kv^ku, »tiri pa m> s»tale iui tleh. v nastavljeno vedro. V drugem Kadar ko bile tako upognjene, aj ; vedru je stala pitna voda, pokri bib' podobne twtim čudnim ži- j ta z lesenim ]>okroveeni valim, ki .so po i konj in jk>1 mož m Skozi okno .se je videl med d vene imenujejo kentavri. ltadi redkih ina deloma |Kxslopja do*g rjav zid. železnih križev so bile podobn4* j nad njim je temnelo večerno ne-ra/.nju svetega Lovrenca. , bo, v L-oko košata smreka razpe- Na tega kentvara, ali bolje pove- i.jala veje čezenj; drug^a ni "ni!o dano, na ta raženj sera j>oložil . eideti. slamnato blazino, ki j«- bila okro- Gledal >em ]>o ceiiei in meril gla in trda, a se je kaj kmalu ljudi. I>va .sta ležala na po-teljah zmehčala in v.si|>ala .»kiwi redke ši- z rokami }K)d glavo, irljs so hodili ve prah in drobce slame. Dali >o po sobi. Gledali so me molče. kalni še slamnat zglavnik, dve rjuhi, kor bi hoteli s pogledi zbrati vse eno EAgrinjalo, bri.saeo, kov i nas t o podatke o slučaju moje aretacije, vojaško skodelo, leseno žlico o-[ Prvi je spregovoril ruli eleven gromne velikosti. brisačo za poso- z velikimi brkami; popravil si je do in vrč za vodo. hlače, ki .so mu zlezle /u pete. in Ti vrčki za vodo .so bili nekaj vprašal: uradnega radi tfga. ker no nosili *'Ali imate cigaro'.ne papirč-za jetnike zelo komične napise, ka- ke?" kor; "Živelo veselje' ali "Žive- To vpraša nje mi je predramilo lo prijateljstvo!" Moj vrč je na- »z čudnega vtisa, ki ga je napravil zdravljal veselju in ž«* to dejstvo name zapor. Zganil s«'m se in po-mi je privabilo nasmeh... nudil cigarete. Dva zapaha sta padla, ključ je j "Papirčkov nimam."' z.i.^krtal dvakrat zaporedoma kot "Toka imamo, le papir.'kov bi lomil lupine, težka vrata .>o se nam manjka. . . Ce bi hoteli to-odpria. i bak.. " V celici je bil že mrak. Skozi Nato so vzeli cigarete, ta, ki je dvoje mrežastih oken je padala ve- ležal v kotu in kazal izpo l odeje č» rna svetloba, da so bili ljudje v debel mozoljčast obraz ..se j ■ bra-Jijeje vidni kot črne silhuete, lio- ' nil. nato je vzel cigareta še on. dili ho po Celici gori in doli ko so im* zagledali, .>>o >e ustavili. . . Nisem jih pozdravil. Kdo je ta hip mislil na vse. Nekdo mi je pomagal, da sem potegnil svoje bo-gastvo v celco. Nato so se vrata škrtaje zaprla, koraki so se oddaljili. V celici je bilo pet ljudi, jaz "Jutri bomo dobili papirčke * bomo vrnili." Ta manira me je ganila. O jetnikih sem imel predsjdke kot vcde so mi obtičale v grlu. "Od kje me ta človek i>ozna?" sem meril njegov obraz iz teme. Nisem ga spoznal. Bilo mi je prijetno, da jc tu notri nekdo, ki me pozna; b:l3 mi je, kakor da sem sredi neizmerne pušče naletel na znanca. "Vi ste urednik?...*' Imenoval je ime mojega lista. Pritrdil sem. V tistem trenutku je postalo v celici nenavadno življenje Moj 11st so seveda vsi spoznali Bil je izmed slovenskih listov edini, ki je smel prihajati v zapore. Poznala sta ga tudi dva Italijana, ki sta bila v celici. Ta, ki je ležal na postelji, se je dvignil in izvlekel s police jiosvaljkano zadnjo številko. Bila je tema. da jc ni moarol več brati. Skoda. Vendar jc vedel par dovtipov na pamet. Jaz se jih nisem več spomnjal. Ko je vsak izmed njih naredil svojo dobrodušno opazko, je bila samo -po sebi umevno, da so potrdili z vprašanjem edino možnost sklepanja. "Radi lista ste aretirani?" Seveda. Kdo bi tajil? Tudi če bi ne bil aretiran radi lista, je bilo vprašanje tako zastavljeno, da bi bilo težko reči. da ne. "Politični zločinec," je ponovil jetnik s koščenim obrazom in kuštravirni la.smi. To besedo je spregovoril s takim poudarkom, kakor da je ponosen name. Tega tedaj nisem opazil še tako razločno. Pozneje sem videl, da so politični zločinci neke vrste aristokracija meti njimi. V zaporu se kaznjeneci ne ločijo med seboj i>o stališču, ki so ga zavzemali zunaj v življenju, ampak po dejanju, ki jih je spravilo v zapor. Tako se morilci ne družijo radi s tatovi in-so drzni vlomilci kasta zase. V UNDCRAOOO A CNSCRWCOO. M. V. Pred kratkim se je vrnila iz Južne Amerike ekspedicija, ki je nabrala več izrednih dragocenosti za čikaški muzej. Na sliki vidite «*iaiie ekspediei je; z leve na desno: Ourzon Taylor, dr. George Cherrie in Mrs. Marshall Field. medsebojnem občevanju so hitro intimni in celo žaljivi drug proti drugemu; bodo grof ali berač, v teli j) rast or i h ,>o vsi enaki, kakor pred smrtjo, zjeuia je politič-ni zločinee. Pred tem varujejo po-relmo razdaljo spoštovanja ogibljejo vsakatere drznosti na>-sproti njemu; občevanje ž njim .si štejejo v ča.st. Njegovega prestopka ne smatrajo za zločin. Smatrajo ga za-žrtev boja za pravico. To sem občutil prvi večer; ta SOLA ZA CIGANE Iz Užhoroda poročajo: \"n pobudo tukajšnjega šolskega sveta mi mera vsi v kratkem mestna občina zgraditi na periferiji mesta šolo za cigane, ki bo prva šola te vrste v Evropi sploh. Z" š"-a.s 1110- šen in š<-le sedaj se je našla pri-jega bivanja med njimi. In kadar-j merna forma, ki bo. kakor upajo, koli je kateri novinec namignil splošno ustrezala. Za cigansko šo- proti meni in vprašal svojega drugega: "Kaj pa ta?" — je dobil enostaven odgovor: "Političen zločinec." Kadov«dnež ni izpraševal nič več. S tem je bilo povedano v.se. : lo je bil izdan poseben učni načrt, ki upošteva z iT olj sledeče tri učne panoge: čitanje, ]iisanje 111 ra čunanje. Vse ostale liredmcte nor-inabie ljudske šole je komisija I črtala. Nasprotno pa bodo polaga-j 1? veliko pa žn j o na lieobligaten po-' uk godbe. Ta učni načrt ciganom 1 j baje ni nevšečen in celo podpira-, jo njegovo izvedbo. Na ciganski ■ •• šoli bo nastavljen poseben peda- brez SOCljallStOV- ' ki bo imel nalogo, proučevati i uspehe nove metode in zbirati iz-j kušnje. Dobro bi bilo da bi tudi Jugoslavija, kjer- živi precej ciganov, skušala ustanoviti zanje posebne šole. Češko ministrstvo Na Češkem je bilo ustanovljeno meščanske ko alicijsko ministrstvo. — Socijalisti so bili izločeni. PRAGA. Oehoslovaška, 14. o!;; Prvikrat izza obstoja čehoslova-ške republike je bil sestavljen kabinet, v katerem ni nobenega soci-jalista. Voditelj agrarne stranke, Anton Svelda. ki se je več tednov pogajal z različnimi meščanskimi voditelji, je obvestil včeraj predsednika Masarvka, da je zaključil izbiro novega kabineta. Predsednik je nato sprejel resignaeijo f'erny-jevega kabineta, ki je obstajal iz uradnikov ter bil le pro-vizoričen. Novi kabinet je koalicijski kabinet meščanskih strank vseh narodnosti ter se obrača v glavnem proti strankam levice, čeprav izjavlja. fla se bori tudi proti fašistom. Deklica odvzela moškemu obleke. DAVENPORT, Iowa, 13. oktobra. — Pretvorjena 1'laperiea, stara šestnajst let, prepojena s pustolovskim duhom, se nahaja danes na pačasuem tovornem vlaku, potem ko je vzela nekemu Maho-neyu obleko ter dva dolarja, vse njegovo premoženje. V pretekli noči je s silo udrla v spalno sobo Mahoneva. pomolila slednjemu revolver pod nos ter zahtevala njegovo obleko in denar. da izgine iz mesta s prihodnjim tovornim vlakom. — Celo noč sem pila "hoteli" 1 ter se izvrstno zabavala. Daj mi i svojo obleko, — je rekla Maho-| neyu. Ko je hotel skočiti kvišku. l NARODNI PONOS UBOJ RADI DEKLETA Dne 1. maja 1zvečer je bilo v gostilni Skaze na lietnav.-Jki cesti v Mariboru zbranih reč delavcev. ki so praznovali svoj delavski praznik, med njimi tudi Miha Kambaher in Franc Zorinc. Sedela sta vsak pri svoji družbi pri dveh sosednih mizah. V Kamba-herjevi družbi sta bili tudi dve 1 mu ie deklina za pretila, da bo Prv i k rat se nahajajo v kabine-' ^tr^i^aia tu tudi Nemci. Robert Hartig je lz delov žell0 prevarili trije življenje, ker je že tri mesece brez seljaki. ki so kupili od njega žito službe. in se predstavili z lažnimi imeni. Članek 198 PREDGOVOR. Mi predlagamo naslednje Ni-karje v prepričanju, da povprečna mati ni tako informirana kot bi morala biti glede svojega zdravja in zdravja svojega otroka. Tekom zadnjih let so si vladne in drugea genture naporno prizadevale, da bi pospešile te informacije. Mi smo namenoma opustili vse nasvete trlede zdravljenja, vedoč. da naj t;ik<* nasvete daje samo družinski zdravnik, kadarkoli so potrebni. Ne hranite otroka prevečkrat ali preveč. Ne daje otroka zvečer spat. dokler ni bil nahranjen. Ne dajte otroka zvečer spat, če se ni tekom dneva dodobra izči-stil. » dajte otroku čaja ali kake alkoholne pijače. Xe dajte otroku čokolade, ken-dija itd. Ne dajte otroku sodilne hrane. dokler nt eno leto star in šele potem v malih množinah ter v lahko prebavljivih oblikah. Ne studite s pitno vodo. Dovolj pitne vode obdrži črevesje v dobrem stanju. Ko pripravite otroku hrano, ne pibajte vanjo v namenu, da bi jo shladili. Pripravite hrano samo za eno hranjenje. Najboljši in nnjsigur-nejši uspehi so. če je hrana sproti pripravljena. Razen euzeljna ne imejte 11a o-trokovi steklene i nobene druge priprave. Nikar ne pustite otroka same ira s steklenico. Ne dovolite služabnikom, da bi čistili priprave, steklenice itd., ali pripravljali hrano. Vsa ta važna dela opravljajte sami. Ne pozabite vsak teden sproti zaznamovati, koliko otrok tehta. Ne dovolite, da bi se otrok hranil s steklenico več kot dvajset minut ob enem času. Ne dovolite otroku, da bi spal s euzeljnom v ustih. Ne igrajte se z otrokom, ko ste ga nahranili. Imejte ga mirne!/-in nemotenega na ležišču. Ne pustite otroka, da bi se igral s svojo hrano. Ne zabavajte tie obračajte drugam njegove pozornosti, kadar je. Ne dovolite otrokom jesti med določenimi razdobji. Ne dovolite otrokom prehitro jesti. Dovolj časa naj ?e vzame za dobro prezvečenje hrane. Ne zanemarjajte otrokovih zob. To je vaša dolžnost, kateri je treba posvečati vso pozornost. Ne silite otroka jesti. Ce ne more jesti ob gotovem Času. vprašajte zdravnika za svet. Ako se vozi tujec 2 vlakom iz Južne Afrike v Rodezijo. vidi na obmejnih postajah cele trume zamorcev, Matabelov. ki hite na vsaki pos» »ji za vlakom in ponujajo na prodaj razne vrste kožu-hovino. Ponudijo vam tudi domače rezbarije iz lesa in slonove kosti. Nedavno si je izbral neki }»ot-! dekleti. Deklici sta okoli polnoči nik na obmejni postaji leopardovo | radi neznosne vročine odšli iz kožo. ki jo je prodajala mlada j štilniake sobe malo na zrak. Za zamorska deklica. Dolgo ji obra-inJimu stopil tudi Zorinčev to-čal in ogledoval kožo. in ko se je i variš Avgust Fns in se zunaj z začel vlak premikati, je še vedno1 enim dekletom pogovarjal. To jr barhntal. Uboga zamorska dekli-"' Rambaherja silno razburilo. Po-ea je tekla vsa obupana za via-1i:vul j*- Krasa, naj se takoj odstra-kom. Pri tem se je zgodila nesre-.ni 'n !n'1 dejal obenem Lausbub. ča. Sirota je padla ]>o*l vlak in T° .5'* bilo pozneje povod za težko obležala na tirjn mrtva. Ta dogo- žaloigro. Me»l obema družbama je dek je tako razjaril potnike, da ! prišlo namreč ponoči na poti proso !:ote!i krivca linčati. Novi vasi do krvavega S) opa- Začetkom vojne sta potovala iz ,li' Ram^aher je zgrabil na, prej Južne Afrike v Rodezijo dva an- Frasa za l)Kii' '-ra udaril s pestjo gleška častnika. Neki ]mtnik v a,i z ročajem nn/^t po glavi, ga za-sprednjem vagonu je hotel na sij. boilel v levo roko in mu prereza! čen način oslepariti črnca in pri-: kito 1 alea. Krasu je priskočil na ti poceni do levje kože. Vlak je že : P<»moč Franc Zorinc, ki pa je pla-zapustii postajo in črnec je tekel I ("aI To z življenjem. Razkačeni na vso moč za njim. da dobi de- j R«"»baher «>" .i^ namreč prerezal nar za kožo. Videč ta prizor, je 1 vrat na strani tik pod spo.l- skočil angleški polkovnik iz ku- ni° čeljustjo v dolžini - e»ntime-peja in ]>otegnil za zasilno zavoro, t rov. S težavo je smrtno ranj. ni Ko se je vlak ustavil, je stopil k ! l>n>ti kjer se je kom'm« dotičnemu poiniku in ga vprašal, vsled slabosti zgrudil na tla. \. kakšne narodnosti je. Potnik 1 ^h-dnjega dne je umrl v b^lni bil iz Evrope, vendar pa ne An-jra,li izkrvavenja. glež. Zapovedal mu je. naj takoj Porotniki so soglasno potrdili vrne levjo kožo črncu. Nato s.- vprašanje krivde. nakar je bil polkovnik mirno vrnil v svoj ku- Rambahcr obsojen radi hudodel-pe in molčal vso pot. stva uboja na leta težke ječe. Leto pozneje je potoval neki Anglež skozi Zanzibar, kjer mu jc stari Arabec ponujal krasne rezbarije iz slonove kosti. Anglež sije izgovarjal, da nima denarja. . . -- — Gospod. — je odgovoril Ara- Ta mesec .se vrši v Londonu k-m. bee. — saj mi lahko pošljete denar f,.n-nea nemških in angleških in-iz Londona. Zadostuje, da ste An- ( du.strijcev. Sedelovanje nemške, glež. Se nikoli se ni pripetilo, da ;m1 rij-bi me Anglež osleparil. Angleže- j vzbuja Italiji velike .-krbi. va beseda velja toliko kakor de- i -------------- nar. — Nov graditelj moči in živcev. h'OXFEREXf'A XEMSKIII I\ . I .V i 'i L K š Kill IX l>f S T RIJ f i: 1 * Citajte te članke vsak teden ter jih spravite za bodočo uporabo. Med zakonci. Ksaver: — Od kdaj pa ste že oženjeni. prijatelj ? Drugi: — Ali. saj nisem, pri britju sem se u rezal. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MALI OGLASI v *4Gla» Naroda". Stavka v industriji mehkega premoga? ATLANTIC CITY, 14. oktobra. Floyd \Y. Parsons, iz New Yorka. urednik lista The Gas Age lie-cord. je napovedal včeraj v nekem nagovoru, gi ga je imel pred tu zborujočo American Oass Association. da se bo pričela dne 1. aprila prihodnjega leta stavka v rovih mehkega premoga. Čudovito Je, kako hitro to novo zdravilo povrne slabotnim, nervoznim in pobitim ljudem njih zdravje Isto Jako hitro učinkuje. Kri mora imeti železo in živci žveplo. Xuga-Tonc daje žt-!. z<> krvi in uvep!-* živcem. Ti.1* »čl vživajo t.i xnajistveni Hi~'i hitro odporno!*1 v par dneh. Na5i finitelji boilo nasll Xujia-Tone. da u šk«nllji\i>. ampak pr.jelno in efiktivim zdravilo, ki ponovi moč. uutvarja apetit in hitr'> ojači živce, kri in telo. daje poživljajoč spanec, stimulira, otilsti iti j> tra. in re^ulirik žt-lodec in t'reva. Izdelovatelji Nuj;«- T->ne v .-d., tat* o ti' > -bro kaj je ista vstanu storiti za \ >9 v takili slučajih, da prisilijo vi«e l' k ir-narje. da zrt njo jamčijo in vam povrni-jo lenar, če ni«te zadovoljni. Ujrlejtr pi jamstva n; vlakom paketu Priporočano, jamfeno ir. na prnota. In sedaj ne želite ničesar več? — Saj nam ne poveš resnice; vpraševal bi zaman. — Kar vem, govorim. — Dofrro. Razkaži nam hišo! Preiščejo torej, kar se da naglo- ma preiskati; toda kmalu odidejo, da ne izgube sledu za ubežnikom. * * V tem je stala Danica na hodniku in zrla proti krivošijanskim bregovom. Po morju se je zibal ribiški čoln. — Hvala Bogu, — vzklikne de- kle na tihem. Pomoči mora! In ko vesla tja pod hišo, reče Danica ribiču : — Opoldne m£ čakaj pri samostanu, govoriti moram s tabo! Z roko migne Grgur in skoči i "0<1 proti bližnjemu zidu iz ladje. Sedaj stopi mati h hčerki, resna. vitka žena, blagega obličja, milosrčnega pogleda. — Zakaj si žalila Bogdana? — vpraša jo milo. — Tvoj zaročenec ie in bodoči gospodar, kakor želi naš oee. — Kakor Bog hoče. — Ali ljubiti ga ne morem, najmanj danes. — odgovori dekle. Mati vzdihne: — Sveti Trifur pomozi. trdosrčno dete! — Ali zdaj pojdiva na delo. ALI PAZITE NA SVARILA PRED NEVARNOSTJO? V noči 18. aprila, leta 1773 je Paul Revere razumel svarilo na zvoniku neke cerkve v Bostonu in je pričel svoj slavni "polnočni jo-Ali • Toplo sije solnce na puhtečo lu-ko. Skaloviti vrhovi visokih gora se bleste v beli snežni diki. Pri morju pa vlada pomladanska sapa in v zrcalu sinjih valov odseva zeleno nabrežje. Pri kalugjerskem stanu svetega Save pohaja pod zelenim in cvetočim drevjem mladenič krepke rasti in jasnih oči. Pogledi mu po-Tetavajo sedaj proti Risnju. sedaj proti Perastn, pričakujoč kakega poročnika. Zdajci se odpro samostanska vrata in Danica mu pride naproti. Kako lepa je! Okoli visokega belega čela se ji vijo izpod rdečo čepico krasni temni lasje, kriti z bolim ovojem; v temnožoltastem obličju sijejo zardela lica in milo razcvela usteea, in Oiv*i, te žarno-temne oči so svetijo kakor sen slad ko pomladno noči in se zatopo v o-či mladeničeve. — Hvala ti, da si prišel, Grgur moj! On ji poda vesel roko: — Klicala si mo, evo rac! Česa želiš, mila moja ? — Danes še moraš v gore. Bogdan je ostavil očeta. Meni srce u-mira po njem! Pojdi in čuvaj ga. Bog zna, ali nama ne bo v korist, če mu ohranimo življenje in — svobodo. Mladenič dvigne glavo: — Dana. nemogočo je. kar zahtevaš. — Tebi ni nemogoče! — reče mu ponosno deklica, — ker me ljubiš. — Da, ljubim te; ali pomisli: moja majka. moja sestrica,- ako izgubita rednika! In — nočem se bojevati proti zakonu in pravu, no morem! — Saj tega tudi ne bo treba! Samo braniti moraš očeta in ga podpirati! Na večer prejmeš tu pri kalugjerih od mojega strica obleko in živež; vse drugo prepuščam tebi. — Dragi Grgur. idi na pot do najine sreče! Bog te ohrani in pri vedi zdravega v moj naročaj. Zaradi matere in sestrice ne skrbi, saj sta tudi moji. Pozdravi mi očeta! Sedaj pojdi v samostan, nihče naju ne sme videti v pogovoru. Zbogom, moj Grgur! — Zdravstvuj tudi ti. Danica! — ji odgovori Grgur in ji stisne roko. — Bog me bo čuval in t voja molitev. Tako se ločita. Danico izpreleta-va bojazen in vendar jo teši na-da; mladeniču pa polni srce ono oživljajoče čustvo, ki se vzbudi po težkem notranjem boju. * Na lahnih pomladnih oblačkih je prijadralo jasno jutro izza skalnatih vrhov črnogorskega pogorja. ko je korakal Grgur po pečinah nasprotnega polotoka proti severni strani. V daljnem krogu se mora plaziti, ako hoče priti do vstašev, zakaj vse obrežje in bližnje višine so že zasedli Avstrijci. Samo po divjih razpokah in prepadih tega brega se mu morda posreči, da uteče brez ovire. Sedaj stoji na vzhodnem klancu mogočnega gorovja Snežnice in gleda doli na morje. Hladna sapa vlada v teh višinah in jasno se razpenja nad njim modro nebo: ob vznožju pa leže v jutranji mrn-čini notranji zalivi kotorski. V polmraku ugleda otočiča pri Pera-stu. severno od njiju, pod visečimi in v nebo kipečimi pečinami uzre kalugjerski samostan in južna poslopja risanjskn, in če gleda ostreje, so mu zdi, da vidi celo hišo, poznate svarilna znamenja narave v zgodnji jeseni? Vsled nagle spremembe vremena postane prav lahko plen bolezni vsakdo, ki trpi vsled slabe prebave, zaprtja in e-nakih želodčnih bolezni. Trinerje-vo grenko vino očisti želodec in spravi čreva v njih naravno delavnost. ki jo najboljši porok za pre-maganje bolezni. Ena steklenica $1.25, malo več na jugu in daljnem zapadu. Imejte pri rokah tudi Triner's Cold Tablets! Ako vam lekarnar ž njimi no more postreči. pišite na Joseph Trinor Company, Chicago, 111. —Adv'r. K/stanje pamiKo« - Shipping New* rs kjer morda sedaj moli deklica za srečo njegovemu podjetju. Čimdalje svetlejša je vzhodna stran; ondi so žare snežni vrhovi črnogorskega I.oveena v rožni solnčni svetlobi; napočil je dan. Grgur si počijo in stopa hitro dalje. Le ponekod vidi stezice med pečinami; ali po teh stezah se no smo potikati; po njih hodijo stražniki. Urno so plazi po velikanskih pečinah. Krijejo ga stene, po tri. štiri metre visoko, ki so zgrajene kakor stopnice za orjake druga vrh druge. (Dalje prihodnjič.) Ivad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA KOŠIR, podomače Paltarjev iz Loškega Potoka. Prosim cenjeno rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča. ali naj so pa sajn oglasi svojemu prijatelju. — Karol Stanič, Box »402, Sheffield, Pa. (2x lfi.18) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtliajri In firu-trih stvareh. Vsled nase