Poštnina plaćana v gotovini
Cena din 3-
Glasilo Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto in Trebnje
Leto II. — Štev. 5
NOVO MESTO, 3. februarji 1951
Izhaja tedensko
Izpolnjevanje petletnega načrta v Ljudski republiki Sloveniji je ustvarilo možnost zaposlitve okoli 250.000 novih delovnih ljudi. To so v veliki večini ljudje, ki so pred vojno živeli najbolj bedno življenje kot dninarji na kmečkih gospodarstvih ali na svojih koearijah in malih posestvih. Brezposelnost je nepoznan pojem, emigracija, ki je do leta 1941 predstavljala našo največjo narodno tragedijo, je za vedno likvidirana.
(Iz volilnega proglasa OF Slovenjie)
Pripravimo se na volitve ZBOR FRONTE V NOVEM MESTU ^S^^^SS
19. januarja je bila v Ljubljani seja Glav. nega odbora Osvooudilne fronre Slovenije* na kateri so razpravljali o pnpravih za volitve v Ljudsko skupščino LjuasKe republike Slovenije, ki bodo letos 18. marca, iro uvodnih besedan predsednika Glavnega odoora OF Josipa Vidmarja je govoril seitretar lO OF. Miba Marinko o nalogah Osvobodilne fronte za volitve v novo repuoliško skupsti-no. Soglasno je bil sprejet proglas OF za vclhve v Ljudsko skupščino LnS.
Slaba 2 meseca nas ločita od drugih volitev v Lj.uasko skupščino naše repuoiiKe- hnro bosta minila v najrazličnejših pripravah, ki stoje v teh dneh pred frontnimi organizacijami dolenjskih okrajev. Za nami so volitve okrajnih ljudskih odborov, z njimi pa tudi izkušnje, da smo na Dolenjskem pred zadnjimi volitvami veliko premalo naredni! $iao uspeh volitev v nekaterih okrajih, predvsem v novomeškem, nam je to dovolj prepričljivo pctrdii. Napak zato ne bomo ponavljali. — Okrajni odbori OF so že sestavili nacrie. ka. ko bomo v prihodnjih tednih poživili politično aeio in ga ponesli v zadnjo doienjsko vas. Lielegati okrajnin zborov Fronte so medtem že sprejeli — ali pa bodo v teh dneh — pomembne sklepe za čimbolj živahne in prepričljive sestanke, ki jih bodo sklicevale organizacije OF.
Ne gre samo za reševanje organizacijski!] vprašanj volitev, ki so pred nami. Seveda je važno, da bomo vonlce se*n«niii s Kandidati — bodočimi pcsianti siovensKe Ljutice skupščine, z njihovim delom in požrivova-njem za n*preoek naše repubime. roieg razlaganj« teh vprašanj pa bo irena na sestan. km predvsem osvetliti vsa politična vprašanja, ki aames tako živo zanimajo Slehernega človeka, ogromno je vprašanj, na K*iera si želijo ljudje jasnih odgovorov, zanimajo jih mednarodni dogodki, zunanja politika našega vodbiva, razvoja, našega gospodarstva, ogromno je ugibanja, k«ksen bj. mednarodni razvoj; ljudje sprašujco o Koreji ud. O vsem tem, pa o govorin tovariša Tita in ivar-deija ob Novem leiu in odgovoriti ter izjavah tujim časnikarjem ljudje v mesiu in na vasi živo razpravljajo. Volilne priprave morajo zato računati z dejstvom, aa zen ogromna večina n«sin ljudi na vsa ta vpias-nja pojasnil. Akuvisti t ronae se booo morau usposobiti, aa oodo lariKo ddjan ja&ne t>dgovx.re na vsa vpra&anja, tudi na tista o meunaroanih dogcuKin.
Politično delo množičnih organizacij pred volitvami mora postati živa sna, ki Do privabita slehernega člana Fr^me, sienerne^a državljana na pogovor, na množični sestanek. Nobeno vprašanje ne sine ostati Dre/ ouge-vora. Aaveuati se moramo, da bo napela tudi tek rat protiljuasKa peščica naših sovražnikov vse sile proti vvihvam in proti kandidatom. Ves čas bodo trosili sovraznuu napredka zlobne opazke, izmišljotine m laži med naše Ijuastvo; nobena umazan.ja jim ne bo odveč, tudi izrabljanja verskin čustev preprostega dolenjskega človeka ne bodi pozabili! rvjer ne bo delala frontna organizacija, tam bo žel uspehe zakrinkani Sovražnik, ki si danes želi vojne, razdejanja in novih zlo-činov-
Treba bo odločno povedati, kakor je dejal tcv. sekretar Marinko, vsem našim volivcem tole:
razlogi kot osebno nezadovoljstvo zaradi obveznih odkupov, zaradi pomanjkanja tega ali onega, nezadovoljstvo zaradi morebitnih poedinih nepravilnih upravnih postopkov, kakor tudi delni pomisleki o pravilnosti gospodarske in demokratično - socialistične smeri našega razvoja, ne bodo smeli biti razlog za slabo, protiljudsko opredelitev pri volitvah — če se seveda nekdo noće postaviti na stran naših nasprotnikov, ki groze naši neodvisnosti, ki ogražajo mir.
Vsakemu volivcu bomo zato jasno povedali: naš NAJVEČJI PRISPEVEK ZA MIR Je izpolnjevanje dolžnosti na gospodarskem in vseh drugih področjih, je krepitev politične enotnosti in obrambne sposobnosti. Nismo in ne bomo odstopili od naše socialistične smeri. Svobodne volitve v Ljudsko skupščino LRS, druge po osvoboditvi, bodo nov dokaz, da so naše ljudstvo, naša Partija in tovariš Tito neločljiva celota.
je predlagal kandidate za drugo Ljudsko skupščino
Kandidat Novega mesta     tovarišica Vida Tomšič
Novo mesto, 29- januarja
Uvod v predvolilne priprave.novomeškega okraja je bil nedeljski zbor Fronte. Iz vseh pa tudi povabljeni sekretarji odborov OF. Cez 160 aktivistov se je na zboru seznanilo delov okraja so prihiteli delegati, poleg njih z obširnimi nalogami, ki so pred nami v tednih do 18. marca — dneva volitev- Politični pregled je dal v strnjeni sliki predsednik okrajnega odbora OF tov. Martin Zugelj, Glvrai odbor OF Slovenije pa je zastopal njegov član tov. Janko Liska.
Po govoru predsednka so delegati iz Gornjih Sušic, Bele cerkve, Uršnih sel, Novega mesta, Suhe krajine, Zbur, Orehovdce in drugih krajev poročali o delu frontnih organizacij, o zadružnih ekonomijah, o pripravah za nove kmečke delovne zadruge, ki jih snujejo v Sušieah in Zburah ter o vrsti ostalih vprašanj. Predvsem pa so sprejeli predlog za kandidate, ki naj bi zastopali novomeški okraj v drugi Ljudski skupščini LRS.
Okraj je razdeljen na 9 okrajnih enot; o tem bomo podrobneje pisali v prihodnji številki. V prvi volilni enoti — v Novem mestu — je predlagal okrajni zbor OF za kandidata tovarišico Vido Tomšičevo, predsednico Glavnega odbora AF2 Jugoslavije, članico CK KP Jugoslavije in poslanca našega okraja v Zvez-
ni ljudski skupščini. Člani zbora so predlog pozdravili z dolgotrajnim in navdušenimi ploskanjem- Za njenega namestnika je predlagan tov. Jože Udovč, predsednik MLO Novo mesto-
Za drugo volilno enoto je bil predlagan Niko Šilih, član CK KPS in polkovnik JA, namestnik Ivan Bavdek, delavec v LIP Straža; za tretjo volilno enoto Stane Potočar, polkovnik JA, namestnik Janez t-otočar, sekretar MK KPS Novo mesto; za četrto volilno enoto Martin Žugelj, predsednik OLO in sekretar OK KPS Novo mesto, namestnik Franc Lavrič, upravnik krajevnih podjetij v Žužemberku; v peti volilni enoti Franc Hočevar, javni tožilec Slovenije, namestnik Ka. rel Taborski, član KLO Zbure; v šesti volilni enoti Viktor Zupančič, predsednik izvršnega odbora OLO Novo mesto, namestnik Franc Pirkovič, podpolkovnik JA; za sedmo volilno enoto Lojze Muren, predsednik KLO Pod-grad, namestnik Tone Pcčervinai, sekretar okrajnega odbora OF v Novem mestu; v osmi volilni enoti Anton Jakše, predsednik KLO Orehovica, namestnik Jože Lenart, podpolkovnik JA, za deveto volilno enoto pa je bil predlagan Avgust Jazbinšek, železničar in no. silec spomenice iz leta 1941; njegov namestnik je Franc Kirar, tajnik KLO Ločna in član izvršnega odbora OF Novo mesto-
Pred volitvami v Ljudsko skupščino LRS
Državljani in državljanke Slovenije!
...Preživeli smo najtežjo, a najveličastnejšo dobo v naši narodni zgodovini. S krvjo najboljših sinov in hčera Slovenije smo plačali svojo narodno in socialno osvoboditev, s požganimi in porušenimi slovenskimi mesti in vasmi smo plačali pravico, da sami odločamo o svoji usodi. To pravico bomo skupno z drugimi narodi Jugoslavije odločno branili proti vsakomur, ki bi nam jo hotel jemati. Zgrajene so trdno osnove, ki so sad trdnega in vztrajnega dela delovnega ljudstva Jugoslavije. Zakoni in uredbe, ki sta jih sprejeli Ljudska skupščina FLRJ in Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije, uzakonjajo vse pridobitve narodnoosvobodilne vojne in naše ljudske revolucije, ter omogočajo nadaljnji razvoj socialistične demokracije. Agarna reforma, nacionalizacija industrije, bankarstva, veletrgovine in prometnih sredstev, prehod k planskemu gospodarstvu, ureditev delovnega razmerja in socialnega zavarovanja, decentralizacija državne uprave, upravljanje podjetij in gospodarskih ustanov po proizvajalcih samih, neposredno sodelovanje ljudstva pri državni upravi, kontrola ljudstva nad delom upravnih organov — vse te in še mnoge druge poroe?nbne pridobitve so plod skupne volje in skupnih naporov narodov Jugoslavije. Tem uspehom so delovni ljudje Slovenije, združeni v Osvobodilni fronti in drugih množičnih organizacijah, prispevali nesebičen delež v zavesti, da pomeni le enotna in močna Jugoslavija porbštvo za obstoj in nadaljnji razvoj vsake republike posebej.
(Iz volilnega proglasa Osvobodilne fronte Slovenije)
Novomeška tiskarna bo obnovljena
Kdo. si jo ne1 želi naizaij — novomeške tiskarne, ki ima. v Sloveniji stoletno preteklost in zgodovinski pomen, izza dni, ko so njeni tiski budili narodno zavest, kasneje, v letih domovinske vojne, pa nam je dala na Rogu iin drugje na. tisoče in tisoče brošur, ča.&o^iiEloV, lletalkov, razglasov "okrožnic >in vseh mogočih drugih vrst orožja, tiskane besede, k,ii je kazalo ljudstvu resnico in ga klicalo v boj proti fašistični zalicgi in. domačim odpadnikom? Kdo si je ne želi bolj — poleg svojih bralcev — kjikor uredništvo Dolenjskega lista, ki bi rado nudilo ljudstvu do. lenjiskih okrajev čimveč svežih novic, člankov, poročal, razpravljanj in obvestil je pa zaradi trenutnih razmer še vedno vezano na ljubljansko tiskarno.? 2e lani smo dvakrat pisali o perečem, vprašanju rovomeške tiskarne in njene vrnitve v Novo mesto. Na prošnje Mestnega ljudskega odbora,, Okrajnega ljudskega odbora in priporočila Okrajnega komiteja. KPS v Novem mestu je Mini. strstvo za znanost in kulturo Ljudske repub-
Volitve v Ljudsko skupščino naj bodo mogočna manifestacija enotnosti našega ljudstva, ki se v skupnih delovnih naporih nenehno krepi in utrjuje!
like Slovenije medtem dolgoletnim željam in potireibsim Dolenjske ugodilo. Mestni ljudski odbor je dobil prrd kratkim naslednje pismo od Komisije za grafično in založniško delavnost iz Ljubljane:
» ... Na Vaše dopise -. . Vam sporočamo;
Komisija za grafično in založniško delavnost pri ministrstvu za. znanost in kulturo LRS je na svoji seji 20. dec. 1950 pretresella Vašo prošnjo in skkniila. da se v Novem mestu obnovi tiskarna, čim bo zato na razpolago potreben črkovni material, ki ga tre. nutno ni in ga tudi ni mogoče odvzeti drugim tiskarnam, ker istega vsem primanjkuje. Komisija bo imela problem Novomeške tiskarne stalno v vidu in skušala potreben material čimprej nabaviti.«
Zaved m.o se številnih tržav, s katerimi se na tako požrtvovalen način borijo delavci v našem tiskarstvu. Vemo, da še več krkor 15 let skoraj ni bilo novih nakupov strojev, črk in dru.g'rga grrdiva, kjer gre izključno za uvozno blago. Zaved'mo se, da so nam danes pri uvozu potrebne mnoge druge, .še bolj življenjsko nujne reči, vendar pa pri vsi ni tem razumevanju upamo dia. bo uspelo Komisiji za grafično in založniško delavnost čimprej dobiti potreben črkovni material. Mestni ljudski odbor ima pripravljene pro-
Naš časopis tekmuje z ostalimi slovenskimi okrajnimi časopisi. O pernenu tega tekmoivianjia gmoi piisalli v uvodniku tretje letošnje številke. Dvigniti hočemo vrednost vsebine Doknjskega Lista, ki mora prav Zdaj, v mesecih tekmovanja pred 10- obletnico ustanovitve OF. postati resnično gla. silo Fronte dolenjskih okrajev.
Zato se obračamo do vseh frontnih, sindikalnih in osti-lih množičnih organizacij, predstavnikov ljudske (blesti, upravnih odborov podjetij in d:> vsah naših bralcev, da nbm edgrvorite na kratko vprašanje: kako ste zadovoljni z »Dolenjskim listom«?
Pišite nam, kaj vem v listu ugaja, s čim niste zadovoljni, kaj pogi-ešate — skratka: ocenite Dolenjski list in predlagajte, kako naj ga uredništvo skupno s- svojimi dopisniki izboljša. Uredništvo si obeta od. sodelovanja z bralci precej uspeha — in pričakuje za to vaših odgovorov.
Posnemajte črnomeljske aktiviste
Pred kratkim so imeli aktivisti v Črnomlju posvetovanje. Govorili so tudi o pridobivanju novih stalnih naročnikov za Dolenjski list. Bela krajina ima doslej najmanjše število stalnih naročnikov v naših štirih okrajih, ta slika pa mora biti v kratkem precej drugačna — tako so sklenli in obljubili, da bo vsak aktivist pridobil vsaj 5 novih staln-ih naročnikov. Tovarišica Regina Fir iz Metlike je že poslala upravi lista imena 8 novih naročnikov, tovariš Grešak je pridobil 20 naročnikov, iz Podzemlja obetajo 50 novih naslovov itd. Aktivisti okraja Kočevje so nedavno obljubili, da bodo imeli v okraju od 800 do 1000 stalnih naročnikov, prav tkko pa bo treba tudi v trebanjskem okraju dvigniti število stalnih naročnikov
Izvršni odbor 0F Slovenije jih je pohvalil
Sindikalna podružnica novomeškega gradbenega podjetja »Pionir« je za dosežene uspehe v tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve OF dobila pohvalo. — Na sliki: »Pionirje-vi« gradbinci navzlic zimi neutrudno tekmujejo po brigadnem načinu, kjer dosegajo ved. no nove uspehe.
store Za. tiskarno; govori se, da bi nova tiskarna, lahko prevzela n. pr- tiskanje slovarjev in bi bila samo s tem delom založena za. 10—15 let> vmes pa bi seveda, tiskala tudi Dolenjski ilist, novomeško Pirosivx.ito itn f)J marsikaj, v čemer smo danes v tako veliki meri odvisni od prezaloženih ljubljanskih tiskarn. Cim bo tiskarna v Novem mestu stekla, »novice« v Dolenjskem lestu ne bodo več 10 dO 14 dni staro, blago, kekor se to žal zdaj dostikrat dogaja. Zato si obetamo od novomeške tiskarne mnogo, prav mnogo! Dolenjsko zaostBlost, p kateri lahko večkrat beremo v časepisih, moramo odpraviti: pri ttm delu. pa nam bo dragocen pomočnik novomeška, tiskarna, ki nam bo predvsem omogočala hitrejše izhajanje Dolenjskega lista, Presvete in drugih tiiskov (— morda oživi s časom misel o dolenjski kulturni literarno.politični reviji? —), s tem pa bomo občutno podprli vsa naša prizadevanja za nadaljnji razvoj in dvig političnega, gospodarskega, predvsem pa še ljudskoprosvetno-kultumtga življenja dolenjskih okrajev.
T. G.
Taktnujetno...
V Birčni vasi niso šli po poti Jurke vasi in Dolenjskih Toplic
(Resnična zgodba o zadružni ekonomiji)
O zadružnih ekonomijah v Jurki vasi in v Dolenjs&in Topiicatl so lani naši časopisi večkrat pisali; poudarili so, da je taksna pot ratasirjaiuja icmecjk.ega nan/f*Avmiinng^ zaiuu omisliva pravujiina. Ti uive euconctiiaiji m& z iMpeni in pridelki potrdili staro resnico; v skupnosti Je moč. več lahko dobiš iz zemlje, če jo obdeluješ na pameten način in ne sediš preveč trdo na stoletnem stolu »dobrih, stanh navad« in prastarih nasvetov, ki so nekoč služili našim prednikom. Kmetje v okolici dobrih zadružnih ekonomij in delovnih zadrug so se o teh preprostih resnicah že mnogokrat prepričala, na lastne oči.
Kaj lahko rečemo o zadružni ekonomiji v Birčni vasi? Ima nekaj čez 30 hektarov žemlje, od teh dobrih 7 hektarov orne. Marsikaj se lahko pridela na tako lepem posestvu; velik sadovnjak, pa nekaj trte, hlevi in stavbe — no, vse to je zunanji opis ekonomije-Lani v marcu je postal njen upravnik Anton Hrovat. predsednik Kmetijske zadruge v Birčni vasi.
Tu se lahko naša resnična zgodba začne. Anton Hrovat je bil pa trimesečnem zadružnem brigadirskem tečaju, kjer se je dobro seznanil z oblikami dela na ekonomijah in v zadrugah. Skupinsko delo zahteva točen pregled — nagrade pridnemu več, slabšemu toliko manj- Ko je prevzel ekonomijo, je res po-flkrbe-1 za to, da delavci ndso bili več plačani na uro, temveč po opravljenem delu. V gospodarstvu zadružne ekonomije pa ni bilo pravega reda. Komu naj zamerimo, če ne, Hrovatu. da so ljudje govorili o zadružni ekonomiji največkrat le slabo in ne dobro? Govorice o neredu so prišle seveda tudi do ušes Komisije državne kontrole v Novem mestu, ki si je ekonomijo ogledala. Da Birčnovaška zadružna ekonomija ni mogla biti zgled naprednega gospodarstva, naj povedo naslednje vrstice.
O žganju, žita, čudnih cenah in krompirju
Nihče ne zahteva od knjigovodje v kmetijski zadrugi zapletenih, težkih in učenih računov. Ne, zadostoval bi bil pregled, ki ga je imela tudi kmetijska zadruga v Birčni va-Bi — če bi bil ta pregled točen. Ni v čast knjigovodji Vindišmanu in ne upravniku Hrovatu, da je kontrola že ob prvem pregledu podatkov o zalogah pridelkov ugotovila, da se v kartoteki buiga marsutaj ne ujema... »200 litrov žganja se je nakuhalo, 50 litrov prodalo, 50 litrov ga je v sodu« — tako pravi kartica. Res pa je, kakor je komisija ugotovila, da je bilo pridelka 295 litrov, od katerih so ga dali 45 1 kmetom za »obrabo« kotlov, drugo pa se je točilo v kleti kmetijske zadruge delavcem, gostilničarjem in drugim-Nihče ni plačal od tega žganja trošarine, poleg tega pa za 45 litrov na ekonomiji ne vedo, kam in kdaj so izpuhteli...
Podobno je bilo z vinom in sadjevcem. Hrovat je točil, v blagajni, pa je zapisano samo, koliko denarja se je dobilo, vendar brez omembe, za kakšne količine pijače. Za 7130 dim je bilo pijače prodano, le 3145 din pa je vpisanih v blagajno. Za 242 litrov vina ekonomija ne ve, komu je bilo prodano.
Lani bi bila morala ekonomija posejati 2 m pol hektara pšenice, vendar pa se je zadovoljila kar z enim hektarjem in 70 ari-Ekonomija je zapisala v knjige: »Pridelali smo 3003 kg, oddali delavcem 2613 kg, na za-
logi imamo 390 kg pšenice.« Pa ni bilo res tako, na zalogi je bilo t>07 kg. prav je, da so dobili delavci plačilo tudi v žitu; čudna pa je prosta trgovina z žitom, ki jo je upeljal Hrovat, še bolj čudovite pa so cene te trgovine . .. Delavci ekonomije so plačali pšenico po 5 in 7 din, prosta cena je znašala 40 in 50 din za kg, za ljudi izven ekonomije pa je bila pšenica po 30, 40 in 50 din. Za Vindiš-mana je veljala 30 din. Anton Sušteršič je odštel za vsak kilogram pšenice 50 din, Alojzij Turk, poslovodja KZ, pa 40 din. •.
Skupnosti je ekonomija lani oddala le 400 kilogramov pšenice. Lahko bi več, pa ji je okrajna komisija znižala oddajo- — O pridelku ječmena in ovsa ni pregleda, koliko je zraslo; upravnik trdi, da je šel pridelek za krmo živini in prašičem. Prav — toda brez pregleda ne gre; kako naj sestavi ekonomija ob koncu leta obračun, ali je gospodarila s haškom ali v izgubo?
Kako so skrbeli za red, naj pove še to, da so pridelek koruze oceniti »na oko«, namesto 700 kg ajde so vpisali v knjige le 500 kg, pridelek krompirja pa sta knjigovodja in upravnik ocenila po številu pripeljanih voz. Krompirja je ekonomija oddala državi 4000 kilogramov obvezne oddaje in 1283 kg po pro. stih cenah; lahko bi ga več, če bi vestneje gospodarili z njim. Zdaj so imeli nasutih 3000 kg za seme in 1200 kg za prašiče na betonskih tleh v kupu, visokem meter in pol-
»Tele se je izgubilo ...«
Lani bi bila morala ekonomija oddati pet pitanih prašičev državi, dva pitanca pa bi naj zaklala doma. Oddala je le 4 prašiče v teži 323 kg namesto dogovorjenih 600 kg, doma so zaklali težkega ščetinca v novembru, 10. decembra pa kar tri; udusili so jih v povprečni teži 60 do 70 kg- Ce je to pametno, se Hrovat verjetno ni vprašal.
Pri živini so imeli lani prirastka 4 teleta in par konj- Upravnik o stanju živine ni imel prave slike, še manj pa pregleda o obvezni oddaji živine. Sele na KLO bircna vas in na odkupnem podjetju je kontrolna komisija lahko ugotovila, da je ekonomija oddala 888 kg žive teže živine. Za teleta, ki ga je ekonomija oddala odkupnemu podjetju, kasneje pa je to prevzemno potrdilo odvzelo delavcu ekonomije, ki je naknadno zahteval vpis razreda živinčeta, se upravnik ni pobrigal, da bi bil razčistil nejasno zadevo z odkupovalci. Zadovoljil se je z dejstvom, da je »tele za ekonomijo izgubljeno ...«
Ali se je potemtakem treba čuditi, da je bila živina slabo oskrbovana, konji neočiščeni, kanal za odtok gnojnice zamašen, pred hlevom pa ogromno blata in dva kupa slame, ki jo je močil sneg in dež?
Ena malomarnost nikoli ni sama. Ob času jesenske setve je ekonomija orala zasebniku, drugi kmetje pa njej. Komu so koristile take zamenjave? Ekonomiji brzda ne! Sena so pripravili 260 stotov, o travi, ki so jo pokosili zasebniki, pa ni nobenega pregleda.
Sramota za zadružno ekonomijo je tudi skrajno zanemarjeno sadno drevje. Ne vedo, koliko dreves imajo, na hruškah, jablanah in mladih plemenitih češnjah pa rastejo gobe iin mah. Sadnih dreves seveda tudi niso škropili, čeprav imajo zajedalca kaparja, poleg tega pa tudi — sod škropiva in dobro na-hrbtno škropilnico! Celo več: kmetijska zadruga bi bila lahko kupila prevozno škropilnico iz Podturna, pa tega ni hotela sto-
riti. Je mar to skrb za napredek in razvoj sadjarstva? — V jeseni je ekonomija prodajala sadje »počez« — za 500 din si dobil orehovo drevo (če si imel seveda prednost).
Upravnik Hrovat je bil tudi predsednik Kmetijske zadruge v Birčni vasi. V trgovini je komisija ugotovila velik nered, v skladišču plasnive koruzne storže, od miši in podgan nagrizene vreče otrobov, nad 3 kg pokvarjene masti, ki je baje ostala v zadrugi izza dni. ko so gradili temelje zadružnega doma (pred dvemi leti!) in podobne malomarnosti.
Je upravni odbor Kmetijske zadruge spal?
Tako bi lahko vprašali može v Birčni vasi, ki so pred leti podpisali na okrajnem sodišču v Novem mestu, da ustanavljajo Kmetijsko zadrugo, ki jim bo pomagala pri dviganju gospodarstva in skrbela za razvijanje kmečke proizvodnje. Zadružna ekonomija, ki jo je zadruga ustanovila, lani teh dobrih namenov ni pokazala v pravi luči- So mar odborniki Kmetijske zadruge v Birčni vasi tako slabi kmetje, da niso videli zanemarjenega gospodarstva in nereda na ekonomiji? Ali vedo kaj o »zaključku dela« (beri: o domači veselici) za povabljene in nepovabljene goste, ki ga je priredila ekonomija lani dne 10. decembra? AH je odločal o vodstvu zadruge in ekonomije upravni odbor — ali pa morda le Hrovat oziroma knjigovodja Vin-dišman?
Pred upravnimi odbori naših kmetijskih zadrug so pomembne naloge. Možje v Birčni vasi se bodo morali zamisliti — in kreniti po poti dobrih in naprednih kmetijskih zadrug! V Birčni vasi ne potrebujejo samo »štacuno«; zadružna ekonomija, krii jo je prevzel Smrekar Ludvik, naj pokaže letos z delom, da zanjo skrbijo vsi odborniki kmetijske zadruge! Sadjarski odsek, lesni odsek, hranilna blagajna, strojni odsek, ekonomija — vse to pa so raizne oblike dela, ki naj zaživijo tudi v Birčni vasi — ljudem v pomoč in napredek!
Namerna malomarnost pa zasluži pravično plačilo. O tem drugič. Tg.
Kako je bilo s popisom živine v trebanjskem okraju
16. januarja so začeli krajevni popisovalci s popisom živine, na katerega so bili dobro pripravljeni. Ljudje so razumeli gospodarski pomen popisa, saj smo imeli lepe primere, kako so nekateri kmetje imeli že na mizi pripravljene vse podatke za popisovalca. Tak je bil Zupan Ludvik iz Klad j a pri St. Janžu, ki je sam zbral vse potrebne podatke. Prvi je bil pri oddajah, pri volitvah in drugje, kjer je treba pokazati voljo za našim skupnim napredkom. Tudi kmeta Kos Franc iz Rupe in Anton Majcen iz Gaja sta se pri popisu postavila z dobrimi podatki. Dobro so opravili popis v vaseh Grac, Kladje, Kal, Račje selo in v Dolnji Nemški vasi, seveda pa je mnogo dobrih primerov tudi iz vseh ostalih vasi.
Tudi tokrat pa so pokazali svoje barve špekulanti, ki so vedno nekaj nasprotnega. Udovč Jože iz Breška št-11 je hotel popisovalcu utajiti travnik v dolini. Spozabil se je tudi kmet Ignac Zupančič iz Meglenk in vpil nad popisovalcem. Repovš Janez iz Ga-
Mladina
... iz Št. Ruperta
Mladinski aktiv v St. Rupertu smo v zadnjem času precej razgibali. Veseli nas lanski uspeh našega dela, ko smo na lastni mladinski njivi pridelali krompirja in sončnic za 27.000 dinarjev. Za ta denar smo si kupili radijski sprejemnik, šahovske igre, uredili mladinsko sobo itd. Kulise za dvoranico v naši vasi so že gotove- Tako smo se razžd-veli, da smo napovedali na čast 10. obletnice OF vsem aktivom trebanjskega okraja tekmovanje 1
Pred kratkim smo igrali igrico »Prisega opolnoči«. Vaščani in drugi gostje so bili zelo veseli prireditve, posebno ponosni pa Bo bili starši svojih sinov in hčera, ki so nastopali. Prepričali so se, da skrbimo tudi za njihovo razvedrilo in kulturni razvoj, mladinska organizacija pa je pridobila na Ugledu- Ljudje zdaj vidijo, da resno skrbimo za pravo vzgojo in za napredek mladine. Zato želijo, da bi še večkrat igrali na odru. Segli bomo tudi po drugih, boljših delih in se potrudili, da v tekmovanju ne bomo med zadnjimi I Vodnik Franc
... iz Črnomlja
22. januarja je bila v Črnomlju mladinska mestna konferenca. Zbrali smo se in pregledali delo v letu 1950. O tem za večino aktivov ne bi mogli kaj posebnega poročati;
2 — »DOLENJSKI LIST«
piše...
izjema je aktiv v tovarni učil, ki je imel lepe uspehe. Mestni komite LMS je, kakor smo Ćuli v poročilu in nato v razpravljanju, premalo pomagal mladinskim organizacijam; zato se kulturno-prosvetno življenje in izobraževanje mladine ni razvijalo kot bi to bilo potrebno.
Ce pogledamo delo mladinskega aktiva na okrajnem ljudskem odboru, lahko zapišemo o njem samo tole: sklepi, pa spet novi sklepi in ponavljanje sklepov, med letom pa ugotavljanje, da vse to ni bilo izvršeno- Tako od besed do dejanj v tem aktivu ni prišlo
— nihče pa ni za to odgovarjal.
Kako bomo delali letos? O tem je govoril na konferenci sekretar okrajnega komiteja LMS. Njegove besede, da mora mladina Črnomlja dajati vzgled ostali mladini Bele Krajine, so nam šle do srca. Kako bomo sicer dosegali uspehe v tekmovanju na čast 10. obletnice ustanovitve OFI V času vojne je bila črnomeljska mladina najbolj delavna, zato mora tudi danes stati v prvi vrsti borbe za socializem v mestu — in na vasi-
— Ob zaključku konference smo sklenili marsikaj dobrega: poživili bomo kultumo-prosvetno delo v aktivih, vzgojno in izobraževalno delo bo dobilo več vsebine, mestni komite mladine pa bo prirejal redno predavanja za mladino v mestu. Vse nase delo bo tekmovanje, pregled uspehov in naporov pa bo okrajni festival, ki ga bomo imeli v marcu. Fr. Gre&ak
... iz Št. Janža
Zimski čas je primeren za ljudsko-pro-svetno delo. Mladina v St- Janžu je zato poskrbela za zdravo zabavo vaščanom; pripravili smo veseloigro »Matiček se ženi«, da so se vaščani nasmejali do solz. Dvakrat smo jo igrali doma, nato pa še v Boštanju, kjer so nas bild pravtako-veseli. Ljudje nam pravijo: »Naučite se še kaj, takega, radi bomo prišli!«
Morda bi bilo dobro, če bi šli z igro tudi na trebanjski oder, ki je največkrat prazen, ljudje pa si le želijo kulturnega užitka. Potem bi si lahko uredili tudi oder in dvorano v St. Janžu, ki nam zdaj zelo manjka.
V. Fr.
V Trebnjem so zborovali I demobiliziranci
Trebnje, v januarju.
Nekoč so se vračali fantje iz stare jugoslovanske vojske otopeli. Nihče jih ni vzgajal, saj je bil časopis in napredna knjiga zanje največji »strup«, zaradi katerega si prišel kaj hitro, ako so ga pri tebi našli, tudi v vojaško ječo. Namesto vzgajanja v ljubezni za obrambo domovine so morali vojaki porivati kovčke pod' posteljami, govoriti v prazno peč, skakati po posteljah in sredi noči prenašati košček papirja ali slamico po vojaških dvoriščih... Neumen, zabit in duševno nerazgledan starokopiten vojak — tak je bil cilj nekdanjih mogotcev.
Kakšna ogromna, skoraj nedopovedljiva je razlika v vzgoji, namenu in nalogah naše ljudske vojske! Njeni oficirji, podoficirji in
Pohvale Izvršnega odbora 0F našim organizacijam
Tudi za december preteklega leta je podelil Izvršni odbor OF Slovenije najboljšim osnovnim organizacijam OF prehodne zastave za uspehe, dosežene v velikem šestmesečnem tekmovanju. Zastave so dobile vaške frontne organizoije Slivnica (Maribor-okoli-ca), Črnuče (Ljubi jana-okolica) im Idrsko (Tolmin), med sindikalnimi podružnicami pa so dosegle največ uspehov podružnice tovarne »Iskra« (Kranj), rudnika Zagorje Lh Železarne na Jesenicah.
Med devetimi frontnimi organizacijami in sindikalnimi podružnicami sta bili za mesec december pohvaljeni tudi:
osnovna organizacija Fronte Hinje iz Suhe Krajine; frontovci Hinj so dosegli odkup sena v predpisani višini, poleg tega pa zbrali še 25-000 kg sena za kraje, ki jih je suša najbolj prizadela. Utrdili so svojo organizacijo in imajo redne sestanke.
Sindikalna podružnica delavskega kolektiva gradbenega podjetja »Pionir« v Novem mestu; podjetje je preseglo osnovni in dodatni letni gradbeni plan in se uvrstilo med najboljša slovenska gradbena podjetja. Dasirav-no delajo »Pionrjevi« gradbinci na področju okrajev Krško, Trebnje, Novo mesto in Črnomelj, je njihova sindikalna organizacija čvrsto povezana, v medsebojnem tekmovanju pa se vzpodbujajo k vedno večjemu delovnemu poletu.
Okrajna Zveza borcev v Radovljici tekmuje z Novim mestom
»Jeseniški kovinar«, glasilo OF okrajev Jeseniee-mesto in Radovljica, je pred kratkim poročal pod gornjim naslovom o prvih uspehih tekmovanja, ki so ga napovedali člani Zveze borcev novomeškega okraja Zvezi borcev v Radovljici. Takole pišejo:
».. . V radovljiškem okraju je v času narodnoosvobodilne vojne sodelovalo v narodnoosvobodilnem gibanju preko 60 odstotkov prebivalstva. Sedaj ima Zveza borcev v vidu, da bo sprejela 600 novih članov. Posamezne osnovne organizacije bodo imele pri sprejemanju članstva velike naloge. Nekatere so jih že pričele uspešno izvajati. Tako je ZB na Koprivniku sprejela v času tekmovanja 27, ZB Begunje 28, Bled 50 in ZB Lesce 10 novih članov. V vsem radovljiškem okraju pa je bilo v tem času spre jetiih nad 130 novih članov Zveze borcev ...
In novomeške organizacije Zveze borcev? Pričakujemo njihovih poročil o dosedanjih uspehih tekmovanja, o razširitvi organizacije, pomoči pri izvenarmadni vzgoji mladine, zbiranja zgodovinskega gradiva itd.
berja 14 je dal zemljo sinu, ni pa opravil prepisa. Sin je ni hotel prijaviti, oče pa tudi ne- Tako sta hotela utajiti 5 hektarov in 93 arov zemlje, vendar pa jima slab račun ni uspel-
Ugotovilo se je, da se površina pri marsikateremu kmetu ne ujema s podatki prejšnjih popisov; ponekod so razlike občutne, celo do 2 hektarov znašajo. Svetujemo tem kmetom, da uredijo to vprašanje s katastrom in pridejo do čiste slike.      Vodnik Franc
učitelji so zrasli iz vrst kmečkih ljudi, delavcev in ljudstvu predanih izobražencev. Slednjo uro skrbi armada, da bi nudila mlademu borcu čim več, da bi kar se le da največ odnesel s seboj v življenje. Iz vojske prihajajo danes najrazličnejši strokovnjaki, poučeni o tehniki, strojih in podobnem.
Da je treba demobilizirancem pomagati, v trebanjskem okraju niso pozabili. Pred kratkim so se zbrali vsi fantje, ki so bili lani demobilizirani. Kar lepa vrsta jih je bila, ko so se v Trebnjem znašli in obujali pred konferenco spomine na kraje in dogodke, ki so jih preživeli v družbi fantov vseh jugoslovanskih narodnosti. O namenu konference ter o svetovnem in domačem političnem položaju jim j« govoril sekretar okrajnega odbora mladine tov. Darko Krištof, tov. Lojze Plaveč pa jim je nato pokazal, kje se lahko vključijo v delo in katere tovarne, podjetja in delavnice potrebujejo mladih moči. Fantje so videli, da oblast ni pozabila na njihove skrbi in da jim hoče pomagati. Marsikaj so se pomenili in se odločali, kje bi lahko več koristili skupnosti.
Po končanem razpravljanju, kjer je sodeloval tudi tov. Vodnik in drugi od okrajnega vodstva mladine, so sklenili demobiliziranci:
Sodelovali bomo z vsemi množičnimi organizacijami, najbolj pa z mladino; pomagali bomo ljudskim odborom pri izvrševanju vseh gospodarskih nalog; pri predvojaški vzgoji bomo pomagali s predavanji o vojni tehniki, iz naših izkušenj in podobnih vprašanjih, da pa bomo to zmožni kar najboljše opravljati, bomo sami skrbeli za naše nadaljnje Izobraževanje. F. V.
Srečanje S Prešernom Tudi v Lazih je preteklo deset let
v narodnoosvobodilni vojni
Naše novo življenje je pognalo svoje kali v letih naiodnoosvoiDooiime ooroe; tam je začelo rasu tuai novo kuiiturno zrvijenje, iti se ^ kazalo v partizansKem usku, na soevunuh mitingih in prireditvah, kjer so borci, mladina, zene in pionirji priKazovali svoja deia m sprejeman ljuusko umetnost. Ob priliki prve slovenske razstave partizanskega tiska v Loški dolini v letih naroanoosvobodilne oorbe, zastopnik ameriškega vojasKega odposlanstva pri oiavnem štaou NOV ni zaman dejal, da je primer slovenskega naroda, ki --e s puško in knjigo v roKi bori za svooodo. edinstven primer na svetu. Prav je imel. Ze imena partizanskih brigad, ki smo jih imenovali po naših vidnih pusateljih in pesniKih. iokazujejo, da je bila narodnoosvoDoUiina vojna tudi borba za našo bseedo.
V težkih dneh in borbah pa nas je pred vsem vodila beseda Prešerna. Hrabril ki navdihoval nas je v veliki domovinski vojni, njegova beseda se je oglašala na mitingih, aorec jo je prebiral in ni bilo malo primerov, ia so našli pri mrtvem partizanu Prešernove i>oezije. Prešeren je bil partizanski, naš.
Bilo je na nekem mitingu na Kočevskem, ko sem v marcu 1944 recitiral Prešernov Uvod h Krstu pri Savici. Iznenađen sem bil nad vzklikom kmečke mamice iz Starega Kosa; »Kako lepo je to napisal Prešeren! Rada oi ga tudi sama prečrtala!« Začudil pa me je dopis rajonskega odbora, ki sem ga dobil kasneje zaradi sporeda tega mitinga, v katerem je stalo, da... »Prešernov Krst pri Savici ni umesten, -.« Tovariš na rajonu se je najbrže spomnil na krst in ga je »zaneslo«, da je Prešerna obsodil. No, kmečka mamica inu je sama dala naijlboljšl odgovor.
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je določilo s posebnim ukazom, da se proslavlja 8. februar — dan Prešernove junrti — kot praznik slovenskega naroda-2e v januarju 1945 smo se začeli pripravljati, ia bi dostojno proslavili prvič Prešernov iaoi. Tiste dni sem delal v Centralni tehniki KPS v Cermošnjicah in čakal na premestitev v drugo tehniko. Do mene pride Dušan Povh.
»Učo, Prešerna bo treba pripraviti; zberi je, da nam boš kaj povedal o njem!«-
Na povabilo uredništva in uprave Dolenjega lista so prisili v ponedeljek 22. januarja '<" Novo mesto naši <>perni umetniki in solisti ljubljanske Opere: sopranistiki Ksenija Vida-Lijeva in Maraska Fatdkova, tenoriist Drago Čuden in baritonist Samo Smerkolj, ki so priredili v Domu ljudske prosvete koncert priljubljenih opernih arij Mozarta, Verdija, Cilea, Puecimja, Cajkovskega in Rossinija. — Dodali so še nekaj samospevov Flajšmana,
Ni bila lahka naloga; dobro sem moral pobezati po spominu, da se mi je posrečilo zbrati nekaj snovi, saj je marsikaj izza šolskih let že spuhtelo. Vendar pa so Prešerna slavili brez mene. Tiste dni sem dobil pre-mestitveni nalog v tehniko Triglav, M je bila na Ooteniškem Snežniku. Prišel sem tja, pa spet padel v priprave iza Prešerna. Tovariš Joki-Plevelj, ki zdaj vedri in vodi »Slovenskega poročevalca«, mi je dejal :
»Vidiš, ravno tebe smo pričakovali. Prešerna nam boš pripravil, pa še kaj boš povedal našim ljudem, ki bodo dobili odlikovanja za hrabrost!«
Zvečer je bilo treba že nastopiti, bil je osmi iebruar.
Nekje sem dobil Prešernovo sliko, jo okra. sil, no — in že so stali v naši »dvorani« v knjigoveznici borci-knjigovemi, ki so jim bila odlikovanja namenjena, okrog njih pa ostali. Začel sem in govoril o veiiKem liku Prešerna, delih in zgodovinskem poslanstvu. — Mladinci tiskarskega kolektiva na nasein »Triglavu« so recitirali nekatere Prešernove pesmi- Obrazi so jim žareli; zdelo se mi je. da je bil to najlepši praznik tiskarjev »Triglava«. Nato sem govoril borcem-tiskarjem, JoKi pa jim je pripel odlikovanja za uspene. ki so jih dosegli v tisku in v borbah. Besede Zdravice so zaključile prvo proslavo Prešernovega tedna.
Se o srečanju s Prešernom. V tehniki »Triglav« sem kot korektor moral pripraviti Prešernovo številko »Slovenskega poročevalca«. Prvič korektor, in še Prešernova številka! Kako prijetni so spomini, ko v teh dneh, tokrat že šestič, slavimo Prešerna. Prebiram staro Prešernovo števlko »Slovenskega poročevalca«, misli pa hite na Goteniški Snež-lanko presodimo uspeh.
Tr.
Vrsti delovnih zmag, ki jih dosegamo v vsakodnevnem boju za zgraditev socializma, za lepše živjenje, pridružino veličastno zmago pri volitvah!
Adamiča, Pavčiča in Gerbiča. Poudariti je treba po koncertu le tole: »bil je res en lep večer!« Pod tem geslom je Dolenjski list priredil svoj prvi koncert Novomeščanom in upamo, da ne bo zadnji. Pri klavirju je umetnike spremljala prof. Trostova iz Ljubljane-Hvaležni smo članom ljubljanske Opere za njihov obisk in samo želimo, da nas še obiščejo! Hvala pa tudi prireditelju za tako lep glasbeni večer. Učo.
Ce boš kdaj na Dolenjskem cijazil proti Beli Krajini, srečno pot mi razvedri se! čreden pa zropotaš skozi roznisKi predor, se ozri nazaj v grivasto in kotanjasto dolino; izpod dvajsetih razmetanih hiš se že pno v pooocje Vjorjanci, na levi pada v dolino Dre-vodevnik- V sredi boš videl vas Laze.
Pred desetimi leti je bilo tam vse drugače kakor dandanes. Kazen treh družin je Dila vsa vas kočevska. To sem, kajpak, temeljito občutil na svoji koži. Tu pa tam sp je izza peci utrgal kak star očanec, pa sva se pognala cez njive. Navsezadnje se je le položil čez kak jarek in klel nad to »hudičevo zalego slovensko«.
Zima je bila leta 1941 zelo ostra in vas je imela čas; ni in ni se ji hotelo nasanjati o rajhu. Zato je bil seveda toliko strašnejši dan radoške tragedije, ko je zaradi izdaje izgubilo življenje deset prvih partizanov. To so bili v naših krajih prvi partuzani; iztrgali so »e iz belokranjskih domov, da bi bili plamen vseljudskemu uporu. Na teh deset so podivjani Kočevarji izlili ves svoj bes proti slovenskemu narodu in njegovi svobodi.
Za desetletnico OF, ki pada ravno v čas spominske obletnice teh prvih žrtev narodno-osvoDodiinega gitoanja, bi jim morali odJcriti spominsko plosco. Morda bo ta dolžnost delo mladine iz Uršnih sel, saj dosega mladina od vseh organizacij v tem kraju največ uspehov.
Njeno skrb za kulturno-prosvetno delo je dokaz za to. V nedeljo 21. januarja je igrala Gogoijevo Zenitev. — Gogoljeva umetnina zahteva od igralcev, da verno prikažejo gnilo rusko družbeno dogajanje v preteKUem stoletju. Ko jo človek gleda, lahko razume družbo, kakšna je bila; na deželo presajena umetnina pa še posebno zaživi, če jo igralci podajo v čistem jeziku in z uglajenim nastopom- To pa je pri mladem, na deželi zraslem odrskem naraščaju najtežje. Ce to prištejemo k navdušenju ljudi-gledalcev, potem šele lahko presodimo uspeh
Kje so poslušalci topliške Ljudske univerze
Tapliške množične organizacije so že v jeseni sklenile, da bodo s svojimi člani obiskovale predavanja Ljudske univerze. Po 20 do 30 poslušalcev se je večkrat zbralo ob torkih, da bi si razširili svoje znanje — včasih pa je obisk prav slab. Kulturno-prosvetno delo še vedno ni zajelo potrebnega števila ljudi v Dolenjskih Toplicah! Odrasli bi morali vzpodbudno vplivati na mladino, ki je prav malo vidimo.na naših predavanjih. Prehodno okrajno zastavico OF smo sicer dobili, vendar — ali jo bomo tudi obdržali? Tudi v obiskovanju predavanj Ljudske univerze tekmujemo z ostalimi kraji in bi morali zato zimski čas bolj izrabljati za izvenšolsko izobrazbo, —o
Igra je bila notranje napeta, kar komedija zahteva, in skoraj nihče se ni premočno kregal s slovensko knjižno izgovorjavo. Le tu pa tam je kdo res premočno zavil na koncu besede kakšen prehud narečni »u«. vendar pa, saj živijo igralci od rojstva med takimi »uji«.
Se nekaj! Tudi na Lazih se je pokazalo, da organizirana kulturno-prosvetna prizadev. nost bolj privlačuje in veže mladino kakor katerakoli druga oblika mladinskega dela. Na vaje so hodili nekateri tričetrt ure daleč, in to pozimi!
Tudi na Lazih je preteklo deset let od prvih dni vseljudskega upora- Tudi na Laizlh že rodi nekdaj kočevska zemlja mladim zadružnikom. Tudi na Lazih bo ljudem deseta obletnica ustanovitve OF spominski dan.
Na dan kongresa ZB so v Novem mestu odkrili spominsko ploščo
Novo mesto, 30. januarja. V nedeljo dopoldne je mestna organizacija Zveze borcev ob navzočnosti množice prebivalstva, vojaške godbe in pevskega zbora Iculturno-umetniškega društva iz Dupelj odkrila na poslopju hotela »Metropol« spominsko ploščo. Slavnost je začel po odigrani državni himni tajnik MLO Novo mesto tov- Zagore Franc, ki je po govoru odkril ploščo * napisom: »V tej hiši so do srede marca 1942 tajno razmnoževali letake, časnike in knjižice OF.« Za njim je govoril o zgodovini slovenskih partizanskih tiskarn upravnik novomeške študijske knjižnice tov. Komelj Bogo. na predlog predsednika ZB v Novem mestu tovariša Zbačnika pa je bila nato odposlan* II. Kongresu Zveze borcev Slovenije pozdravna brzojavka.
Spored Prešernovega tedna v Novem mestu
1. II. Ob 11. uri dopoldne bo v pritličnih prostorih stavbe Okrajnega magazina na Glavnem trgu odprta razstava Prešernovih del in rokopisov Studijske knjižnice.
2. II. Gledališče SKUD »Dušan Jereb« priredi ob 20. uri v Domu ljudske prosvete Šalijevo Gorjansko bajko.
4. II. Gledališče ponovi Jurčičevega Desetega brata. Začetek ob 20. uri v dvorani DLP.
5. II. Večer slovenske pesmi (sodelujejo: moški zbor SKUD, zbor učiteljišča in gimnazije).
7. II. Simfonični koncert — priredi orkester SKUD »Dušan Jereb« in godba novomeške garnizije J A.
8. II. Prešernov večer (slike iz Prešernovega življenja po scenariju Bratka Krefta — sodelujejo člani gledališča »Dušan Jereb«).
BIL JE RES LEP VEČER
iojze Zupane:
STIROCO ZAHJIPNO
(Humoreska)
Radivoja Slušnika dolgo nisem videl. V šoli sva skupaj trgala hlače, potem pa naju je življenje ločilo. Pred meseci pa se ie preselil v bližnje mesto, kjer je nastopil službo bančnega uradnika. Znanci so mi pripovedovali, da je vesel, družaben dečko, poln humorja. Nič čudnega, če "siu se po dolgih letih želel srečati z njim.
Oni dan sem se odpravil v mesto po opravkih. Opoldne sem odšel v mestno gostišče, da bi se po uspešnih in neuspešnih poteh odpočil ter potolažil lačni želodec, v kotu je bila še prazna miza. Sedel sem in se pričel ozirati po znancih. Glej ga, ali ni tamkajle Radivoj? Res, on je bil. Toda kakšen! Niti sledu ni bilo o kakšni veselosti, o kateri so mi znanci še Pred kratkim toliko pripovedovali skoraj z zavistjo. Radivoj je v naglici použil ju-ztno, med jedjo se je pogosto zamislil in zdelo se mi je, kakor da nečemu vztrajno prisluškuje. Potlej je iznenada vstal in se Po prstih približal sosednji mizi ter pričel nekemu debelinku šepetati na uho.
»Ni mogoče!« se je debelinko glasno začudil in v nekakšnem zaprepaščenju odložil jedilni pribor.
»Ampak, da veš — strogo zaupno!« je Radivoj glasno odrezal in se odmaknil od Prestrašenega gosta k sosednji mizi, kjer se je spet sklonil in pričel šepetati neki Jovarišici na uho novico, ki je debelinka «ko razburila, da južine niti pospravil ni, 3JS, • se je v nekakšnem nedopovedlji-hu in Preplahu naglo ogrnil s piascem, pograbil klobuk in odburil iz gostišča.
Končno je Radivoj Slušnik opazil tudi mene.
»Oj, Cičigoj! Zdravstvu j! Dolgo se £isva videla. Kako živiš, duša, a?« je po-"n*tel k meni in mi ponujal desnico v pozdrav. Vesel sem bil svidenja in rad bi se
s prijateljem pogovoril o marsičem, kar naju je včasih prijateljsko vezalo: o novih knjigah, o glasbi, o kulturnem življenju v mestu. Radivoj je že kot dijak kazal veliko zanimanje za gledališče. Vprašal sem ga, če sodeluje pri mestni igralski druži-nici, toda odgovora nisem dobil. Sedel je k meni in mi, ne oziraje se na moja vprašanja, pričel šepetati na uho:
»Ah, Ćičigoj, ali že veš zadnje novice? Kolosalno, ti rečem! Ali imaš radiospre-jemnik?«
»Nnnne,« sem zajecljal.
»Aj, aj, to moraš vedeti!« je hitel šepetati. »Povedal ti bom, kaj sem sinoči ujel na svojem sprejemniku. Velezanimi-vo, bogme, velezanimivo! Povedal ti bom, toda prosim te, strogo zaupno. Veš, Budimpešta je odkrila resnico ...«
»Toda Radivoj, mene zares ne zanima, kaj lažejo informbirojske radijske postaje,« sem se mu izmikal. »Pogovoriva se rajši, zakaj se nisi še oženil.«
Ni me pustil govoriti.
»Eh, kako si še naiven! Budimpešta laže, Hehehehe! No, že vidim, že vidim, da si še zelo za luno in da sploh ne veš, kaj se dogaja po svetu. Zdi se mi, da si se že povsem zaslinil v tisti svoji vasi. on, oh, le poslušaj, kaj je danes ob eni u *** ^lnoii povedala Moskva. Na Koreji se bijejo na življenje in smrt, tebe pa to ne zanima? Ck, ck, ck...« Žalostno je odkimal z glavo in me pomilovalno ogledoval kakor človeka, ki je pravkar izgubil pamet...
»Tak povej že da bo mir in da se bova lahko še o čem drugem pogovorila,« sem se vdal. »Veš, da je minilo že pet let, odkar se nisva videla?«
»Kaj bi tisto,« je zamahnil z roko. »Veš, prejšnji mesec sem si kupil radiem sprejemnik. Imeniten aparat, ti pravim! Trideset tisočakov sem odštel zanj, a ni
mi žal... Toda poslušaj, kaj je novega.«
Še tesneje se je sklonil k mojemu ušesu in mi pričel z zaslinjenim glasom pripovedovati, kaj je rekla Moskva in kaj je rekla Budimpešta.
»Blagor tebi, ki nič ne veš,« je pričel. »Toda takšna nevednost ni umestna. Ne, ni umestna! To moraš vendar vedeti, če hočeš veljati za dobro informiranega človeka, kako so ZDA pritisnile naše politične vrhove, da morajo razpustiti KDZ, izvesti amnestijo in odpraviti razne privilegije ...«
»Beži no,« sem se zasmejal. »In ti verjameš tem zlohotnim tolmačenjem in prikritim opazkam tujih radijskih postaj?«
»Kako ne bi verjel, bratec!« je užaljeno izrogačil oči Radivoj. »Toda poslušaj, to še ni vse. Slišal sem tudi, kako zdaj naši že zbirajo prostovoljce za Korejo. Vsakemu izplačajo na roko 100.000 din, kdor koli se prijavi... Hehehe, saj vemo kakšni prostovoljci so to, hehehe! Amerika in zapad zahtevata, mi bomo pa prelivali kri za tuje interese, oh!«
Ob tem podoživljanju mu je grenek spomin na vesti, ki jih je slišal od inform-birojskih radijskih postaj, pognal vso kri v glavo, z žepno rutico pa si je pričel brisati oznojeno plešo. »Tako, zdaj veš,« je končal in vstal. »V kratkem te bom obiskal, da bom videl, kako živiš v vasi, kjer si se, bogme, zaslinil in pokmetil, da bi te skoraj ne prepoznal. Smiliš se mi, ker si o vseh važnih zadevah neinformiran. V svetu vre, ti pa spiš ko jazbec. Takšne kolosalne vesti gredo mimo tebe, oh!«
Brž je vstal, me mimogrede pomilovalno potrepljal po ramenu in preden je odbrzel iz gostišča, da bo še na ulici vznemirjal lahkoverneže z lažmi, ki so mu zmedle pamet, je še položil prst na usta in mi zašepetal: »Toda, Cičigoj, nikomur ne povej, da sem ti jaz povedal zadnje kolosalne novice. Povedal sem ti — strogo zaupno...«
Odburil je. Meni pa se je odvalil kamen s srca. Srečanje z Radivoj em, ki sem si ga tako želel, me je razočaralo in vesel sem bil, da me je zapustil.
K meni ga ni bilo na obljubljeni obisk. Vem, da ga nikoli ne bo. Znaci so mi včeraj, ko sem bil spet v mestu, pripovedovali, da je Radivoj Slušnik pričel strahotno hujšati. Baje vse večere in noči prebedi pri svojem radiosprejemniku, 0 katerim lovi izmišljotine tujih radijskih postaj. Spanja skoraj ne pozna več. Pogled mu je postal zameglen, z vnetimi, krvavimi očmi se umika soncu, ki se razliva po mestnih ulicih. Sonce ga bode v očeh. Tudi v igralsko družinico so ga zaman vabili. Odtegnil se je vsakemu kulturnemu udejstvovanju z izgovorom, da mu primanjkuje časa še za druga, važnejša opravila.
Neko tovarišico, ki je z njim v službi v banki, sem vprašal:
»Povejte mi natančneje, kakšen je Radivoj Slušnik!«
»Kakšen? Če vam povem po pravici, boste mislili, da pretiravam. Toda verjemite ali ne, pod imenom Slušnik ga nihče več ne pozna. Vsi mu pravijo zasmehljivo »Radiovoj...« Menda zato ker se je pričel vojevati z radijem... Veste, ušesa so mu od nenehnega prisluškovanja zrasla, da so bolj podobna oslovskim ko človeškim. Od neprestanega šepetanja se Je odvadil glasnemu govorjenju. Zdi se mi, da so mu že tudi ustnice pričele rasti v nekakšen kljun... Radijske race pripoveduje, pa dobiva — račji kljun. Zelo je nervozen. Posledica prečutih noči. Premalo spi. In še to, dragi Cičigoj: še takrat, kadar je brez dela, nenehno giblje s prsti na desnici, nenehno pregiblje z desno roko v zapestju...«
»Moč navade,« sem se zasmejal. »Bančni blagajnik je in vsled štetja denarja mu je ta razvada prešla v kri in meso, ne?«
,Kaj še!« me je zavrnila sobesednica. »To nervozno gibanje z desnico je posledica — nenehnega vrtenja gumba na sprejemniku.«
Od srca sem se nasmejal duhoviti domislici in se poslovil.
Radivoja pa nisem nikoli več srečal. In zadovoljen sem, da ga nisem.
»DOLENJSKI LIST« — 3
FIZKULTURA ^ ŠPORT  - ŠAH
V TELOVADNICO!
LJUDSKA TEHNIKA
Vse kaže, da bodo naši smučarja to zimo ostali brez zimskih radosti. Čeprav so se za zimsko sezono skrbno pripravljali in temeljito sestavili načrt tekmovanj in tečajev, so vendar delali samo — račun brez kramarja: snega ni! Počasi bo treba misliti že na sparmadansuti in letni del športnega udejstvovanja, vendar bi bilo želeti, da se vse delo usmeri preko telovadnice.
Iz novomeške telovadnice so nekoč prihajali odlični telovadci in mednarodni tekmovalci. Novomeščan je postal celo olimpijski prvak v telorvadbi na orodju na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu. Danes sicer nimamo takih vrhunskih orodjašev, vsekakor pa bomo morali na to spet misliti in delati, aa si zagotovimo vsaj srednji kader tekmovalcev. Dober orodjaš ne postaneš v enem letu; potrebno je tudi deset in več let žilavih vaj, da postaneš mojster orodja. Znano je, da orodjaši dosegajo največje uspehe po dolgotrajni vadbi šele v zire-lih moških letih.
Zato moramo stalno skrbeti za dotok delavske in obrtniške mladine v telovadnice. Ta bo nadomestila dijake, ki po končani gimnaziji odhajajo iz Novega mesia. Fizkulturne referente v sindikalnih podružnicah, uprave in direktorje podjetij čaka tu še precej dela. Ob vsaki priliki opozarjamo na važnost telesne vzgoje, katere začetek je v telovadnici. Zdrave, vesele in močne mladine so predvsem veseli tudi starši. Pokažite ji pot v telovadnico!
Če se navdušujete nad uspelim smuškim poletom plan.iškega junaka, če stnmite nad vratolomnimi skoki skakalca v vodo, če se čudite vztrajnosti in moči kaikega atleta, če vas opozarja nase lepa postava in drža posameznega tekmovalca, potem vedite, da je vse osnove ea to dobil v telovadnici. Tu se krepijo mišice, se jekleni volja, tu se kujejo značaji, z eno besedo, tu rase naš zdravi .rod, ki bo z veseljem in uspehom opravljal svoje dolžnosti povsod, kamor ga bomo postavili. Močan, sposoben, vztrajen in borben bo tak rod kos vsem nalogam.
Malokatero telovadno društvo ima tolikšen in tako tzvežban vaditeljski zbor kot ga ima TD Novo mesto. Požrtvovalni, skromni in neutrudni so, kdo jih še ne pozna! Profesorji DO-bovšek, Glonar, Jankovičeva, Smerdu Nuša in Milan, pa ostali: Mislejeva, Romih, Karčnik. Gajšek, Turkova in Pelkotova, ti in še drugi se stalno žitvujejo za dvig telesne vzgoje. Mnogo se trudijo, mnogo uspehov so že pokazali.
Pod takim vodstvom je vsaka vadba užitek in prijetno razvedrilo, hkrati pa vsestransko ugodno vpliva na telesni razvoj. Tako tudi mora biti, da bo zdrav duh v zdravem telesu.    K. J.
Šahovski dvoboj
Sah v Novem mčstu se lepo razvija in krepko napreduje, kar kaže tudi zadnji dvokrožni šahovski dvoboj med »starimi« in »mladimi«. Dvoboj na dvanajstih deskah se je končal z zasluženo zmago »mladih« (gimnazija). Rezultat 16:8 je za »stare« malce prenizek. Opravičuje ga izostanek nekaterih dobrih igralcev in pa odlična vigranost mladih, ki so pokazali veliko premoč v prvem krogu, medtem ko so se starejši v drugem krogu popravili in dali prav krepak odpor.
Sploh je v Novem mestu veliko zanimanja za šah, kar moramo vsekakor pozdraviti. Tako je bil 25. januarja tudi občni zbor šahovskega društva, ki si je izvolil cdbor in postavil smernice za razvoj šaha v tem kotu Dolenjske. V načrtu so dvoboji, simultanke, brzoturnirji in tako dalje. Prvi bo dvoboj s šahisti JA v Novem mestu, drugi pa s šahisti v Sevnici, o čemer bomo še poročali.
Novo mesto ima precej dobrih, neorganiziranih šahistov. Želimo, da se vključijo v šahovsko sekcijo, da bomo tako lahko dostojno predstavljali novomeški in dolenjski šah. Slavko D.
Zmaga šahistov Oficirskega doma
Novoustanovljeno šahovsko društvo v Novem mestu je odigralo preteklo soboto s šahisti garnizona JA prvi dvoboj na 30 deskah. S tesnim uspehom 30 in pol proti 29 in pol točke so zmagali šahisti Doma J A. Pogrešali smo več dobrih novomeških igralcev. Z.
Nov klub so ustanovili na šoli
PIŠEJO   N A AA
POGOVOR V TRZrSCU
»Dober večer!«
»Da, dober na peči, tukaj pa je hladno. Na vlak moram čakati kar na mrazu.«
»Zakaj pa? Na železniških postajah so vendar čakalnice?«
»Seveda so! Le v Tržišču je ni. Poslopje je kakor grad brez oken in vrat.«
»Potolaži se. morda bomo prihodnjo zimo čakali na Vlak že na toplem! Letos so brali železniški možje, da bo zima mila, pa si niso delali skrbi zaradi nas potnikov.«
Franček.
PREDAVANJA NA VASI SO POTKLtsNA
V Žužemberku bomo priredili vrsto gospodarskih, pomičnih, zdravstvenih in drugih preaavcnj. z^daj imamo ob vecerin dovoiji časa za to. Domačim predavateljem, ki oooo zorani pri Krajevnem oa<tx>ru uit', boao pomagali predavatelji iz Novega mesta. bkroeli bouiio, Oct oouo predavanja v vseh zuzeniuer-ških vaseh eiimjbolj obiskana, saj booo vsakomur le v korist! Si. HoiKO.
TUDI MI NE ZAOSTAJAMO
Tako pišejo šoferji novomeškega okrajnega prevoznega podjetja Ots.Af uoienjtoiKemu ii'atu in sporočajo, kaKo so se lani oorni za izflpoinitev svoj in pianov. V prevozeuin kuo-meuiii so dosegli v kiiointarin z maigom
v tonah tib'/c, v ionskih kiiumetrui pa 10z% piana. Ce bi ne imeni tomco težav z rezervnimi deli za kamijone, bi m-ii uspehi še boijsu.
Najboljši šoferji podjetja zaslužijo vso pohvalo. iNovuar ne oorece^o, ceiuai je oosil-krait treba voziti v prostem času. Najooijsi so bili lani tue: Lojze uorc, ki je prevozil 30.yyDkm in VoAfz tonskih kilometrov; igrane Rus je prevozil čez 41.bUU tonskih kuomeirov, Lojze Uril pa 57.019 tonskih kilometrov. £a njimi ne zaostajajo soierji Anton Z,uipancic, ki ima ceio nad 94.UOU tonsKin kilometrov, Karel Zupan in Anton Gaspari. Da pa so šoferji lahK.o prevozili tako ogromne daljave, je seveda tudi zasluga mehaničnih deiavnic podjetja, pomočnikov in vajencev v delavnici ter vse uprave, ki vestno skrbe za vzdrževanje vozil.
TAKOLE JE PA BILO V RESNICI!
(Pismo iz St. Petra) Resnici nia ljubo smo napisale to pismo. Priredile smo Novoletno jelko kakor povsod drugod- Pri jelki *e je zbralo blizu 220 otrok. Vsi so biLi dobro razpoloženi. Veselili so se »Rdeče kapice« in darov, ki so se jim obetali. Igrica je bila dobra in je napravila na malčke nepozaben vtis. Nihče jim ni kratil veselega razpoloženja, sploh pa ni bilo tega, o čemer je pisal Dolenjski list 13. januarja. V pojasnilo navajamo: ni res, da so otroci razbili steklo in da bi bili zaradi tega tepeni in suvani. Niti eden ni jokal aH v joku zapustil dvorane. Poštni uslužbenec Alojz Got-lib, ki ga navaja dopisnik z »izprijencem«, je sam prinesel in postavil na oder okrašeno
jeiko- Poleg tega je vesten uslužbenec, član sindikata, blagajnki VO OF, član ZB ter pridno pomaga pri vsaki prireditvi. Kes yn je, da je ošvrkal s tanko šibico nekajkrat dva hudobna poredneža, dijaka I. razreda gimnazije, ki sta nagajala malim otrokom in motila lepo slavje. Pa ta dva tudi nista niti jokala, niti zapustila dvorane — le nagajala sta drugim-
Vse organizacije, predvsem pa AFZ, so z vnemo pripravile malčkom Novoletno jelko. Posebno veselje so pripravili pionirjem uslužbenci zobne poliklinike iz Novega mesta, ki so jim podarili šolske potrebščine. — Drugič naj bi se dopisniki zanimali za dogodke na kraju samem in pisali le resnične stvari.
Marija Florjančič, Marija Lapajne-
Opomba uredništva: Odgovornost za netočne podatke v navedenem dopisu, ki je bil objavljen 13. I. 1951, pade na tovar'isico, ki je prinesla v uredništvo vest tauco, kaucršna je bila tiskana. Z veseljem popravramo prvotno poročilo in poudarjamo, da nismo bo-teki žaliti tov. Gotliba. Dopisnike, ki nam prinašaj« netočne vesti, bomo v boaoce hkra« ti s popravki imenovali s polnim imenom v listu-
GASILCI V ŽUŽEMBERKU
r-ivl OUttALUlNU
Letošnji občni zbor v Žužemberku je pokazal, da je bilo društvo dosUej nedelavno. Temeljito so se porazgovorili, kako bodo pregnali mrtvilo in poskrbeli, da bo društvo spet služilo svojemu namenu. Občni zbor je pozdravil tudi predstavnic okrajne gavsuske zveze tov. Mišigoj, ki je ostro graijal nedelavnost društva.
Nov upravni odbor je prevzel obširne dolžnosti. Društveno delo bo treba poživeti, način dela preusmeriti, popraviti takoj motorno brizgamo, polrebne bodo redne seje, gasilske vaje in sestanki članstva. Gasilci se bodo povezali z ostalimi organizacijami, pritegnili desetine mladink in žensk, ustanovili mladinsko gasilsko četo 'in ko bo vse to izvršeno, bodo pripravili vse potrebno za ustanovitev gasilske čete na Rebri. — Odbor, ki se je za vse to obvezal z vrsto sklepov, je prevzel odgovorno nalogo. Upamo, da bo kos tem nalogam in da bo dvignil društvo na dostojno višino. SI. Hotko.
PRED POTOVANJEM
KUPI VOZOVNICO v POSLOVALNICI
'IP1L1TNIIIKAV
V NOVEM MESTU : : S TEM SE IZOGNEŠ NEPOTREBNEMU GODRNJANJU IN GNEČI PRED POSTAJNO BLAGAJNO TER OBENEM PRIPRAVIŠ PRIJETNEJŠE IN UDOBNEJŠE POTOVANJE
Takoj po dvanajsti uri smo se zbrali v razredu k sestanku in v mirčni nestrpnosti z zanimanjem pričakovali, kaj bo novega. Cez nekaj miinut se je pojavil pred nama sekretar razrednega aktiva mladine v spremstvu dveh tovarišev Okrajnega odbora Ljudske tehnike in sp regovori 1:
Tovariši in tovarišice! Danes se bomo pomenili o ustanovitvi kluba tehnike na naši šoli. Ne vem komu bi pripisal krivdo, da vse do danes ta organizacija pni nas še ni zaživela, vendar pa ugotavljam, da smo krivi največ sami, ker se nismo za to resno zanimali. Res je, imamo mnogo učenja, toda ko bomo študij končali, bomo morali na raznih, mestih, kjer bomo zaposleni, pričeti s praktičnim delom. Ce se zavedamo dolžnosti do naše skupnosti in ljudi, ki jih bomo dolžni vzgajati, moramo že sedaj izkoristiti vsako priložnost in vsa razpoložljiva sredstva, da si najprvo sami pridobimo potrebno znanje. Prav sedaj se moramo pogovoriti o tem, kako izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi organizacija Ljudske tehnike in se praktično usposobiti n. pr. za radio amaterje, foto amaterje, jadralne letalce, padalce, šoferje motornih koles in avtomobilov dn za še več drugih amaterskih poklicev, katerim se v organizaciji Ljudske tehnike lahko posvetimo. S tem bomo koristili sami sebi, ker bomo lahko prišli do zdravega razvedrila, s pridobljenim znanjem pa bomo koristili tudi našemu socialističnemu gospodarstvu ter krepili obrambno moč naše domovine. Tovariši, naj nam bodo vodilo besede maršala Tita, ki je dejal:
Zgraditi socializem pomeni — ustvariti tehniko in si jo osvojiti!«
»Prosim — jaz imam eno vprašanje,« se oglasi Dušan iz predzadnje klopi.
»No, kar na dan z njim,« mu pomagam še jaz, »danes se lahko in se tudi moramo temeljito pogovoriti, kaj bomo v bodoče delali.«
»Mene predvsem zanima kako bomo delali in kaj bomo delali v klubu tehnike, ker imajo nekateri veselje do teh, drugI pa zopet do drugih reči. Jaz bi se na primer rad posveti) letalstvu in ne vem, kako se bom mogel izvež-bati, ko pri nas v klubu ne bomo imeli nobenih sredstev za to,« je zaskrbljeno vprašal Dušan.
»Mene pa v zrak nič preveč ne veseli, ker je predaleč do tal,« je z nekim nezaupanjem povedal Milan in dodal: »Sicer pa jih je poleg Dušana še več, ki prav tako želijo postati letalci; to dobro vem, ker smo se o tem že raz-govarjali. Sam pa sem sklenil, da postanem radio-amater, pozneje pa morda radiotelegra-fist ali kaj podobnega ter bom na ta način tudi blizu letalstva, saj morajo tudi letalci poznati te vrste tehniko, da se lahko pogovarjajo med sabo v zraku in na zemlji.«
Da bi skrite misli posameznih tovarišev in tovarišic čimbolj odločno privrele na dan, sem jim med tem pojasnil nekaj postavljenih vprašanj in potrdil, da imajo veliko več možnosti, kot pa si to sami mislijo. Nato se jih je opogumilo še nekaj, Marjan pa si je hotel malo privoščiti Milana, ko je dejal:
»Ce bi bili vsi taki junaki kot je naš Milan, ki se še iz kmečkega voiza ne upa skočiti na tla, potem bi nas lahko bilo strah sovražnika, če bi se slučajno kje in kdaj srečali z njim. Jaz sovražnika ne bom čakal na zemlji.
Arolitve naj bodo tudi odločna demonstracija proti vsaki napadalnosti, hkrati pa izraz prav tako odločne volje, da bomo branili svojo neodvisnost pred slehernim sovražnikom!
»Glav pa ne bom sekal, je škoda sekire, ki je zadnja!« je odgovoril pred tednom dni mesar mestne mesarije v Novem mestu ljudem, ki so Kupovah meso. Goveje glave, razsekane v četrtine "(od katerih tehta vsaka približno kilogram in pol L pa na odreže« >za četrt jug mesa ne moreš Kupni. . . An ni lepo gesio: »Vareujnio s j>eKirami!«V Se lepše pa je tisto: »norimo se za dostojno postrezoo ljudstva!«
V Bircni vasi je brcala, v Podljutonu pa ne... Ne, ni narouna pesem, res ne! U kravi pišemo, navauni aomaci kravi, ki je dajala veliko dobrega mleka v zadružni ekonomiji v rjircni vasi. Ker pa je sirota »tako huao orcaia« pri nnoizi, jo je ekonomija zamenjata za staro pohlevno ouso. ±-n roreoru na fooijuonu, ki se je zneoil iz hieva starih kosti, se je kravica iz Bircne vasi udomačila, pravijo, da vec ne brca. . . iviogoce vpliva nanjo sprememba podnebja? Kes — na Dolenjskem je luštno .. .
Ze veste, da se za »Lažnivcem« v Novem mestu še vedno kadijo vseh vrst kritike? Nekoga je nesrečni »Lažnivec« tako razburil, da je odpovedal Dolenjski list; nekdo drugi je sklenil, da bo odslej gledal samo še drame, gledališka družina pa je povabila enega izmed kritikov v vrste svojih režiserjev. Već prahu kakor poletni veter v mestu je dvignil uibogi Goldomijev otrok. Zato pravi tudi »Dolenjski list«: dovolj! Ob novi premieri pa spet kaj novega.
MALI OGLASI
PRODAM UMI VALNO MIZO; zgornja in spodnja plošča iz marmorja. Naslov v upravi lista.
ampak se hočem izuriti za letalca in padalca, da bom iz zraka lahko tolkel po sovražnih bulicah, če pa bi bilo potrebno — in kaj potem? — fr.rk, skočiš iz letala sovražniku za hrbet in mu prekrižaš vse račune. Nihče ne ve, kakšen užitek mora to biti — skočiti iz višine več sto metrov! Najbrže bi morali kar ljubljanski aerodrom k nam prestaviti z vsemi letali, če b: v bližnji bodočnosti upoštevali naše želje. Ah, bo že kako, saj še ne vemo, kaj bomo pravzaprav delali v našem klubu,« je končal Marjan.
Gustl, suh in miren fant, se je premakni: in uganil sem, da bi tudi on rad nekaj povedal; zato sem ga vprašal:
»Ti Gustl pa imaš najbrž kake posebne želje in zamisli?«
»Napravil sem si drugačen načrt,« se je oju-načll Gustl, »vendar pa še vedno mislim, da ne bom uspel. Ce je to odvisno od mene, poten bom napravil takole: ko bo Dušan upravlja: letalo, katerega bo preko radijske postaje vodil Milan in ko bo iz letala skakal Marjan, bom stal nekje blizu Milana s fotografskim aparatom in bom vse skupaj posnel na filmsk: trak, nato pa poslal vsakemu sliko v spomin, veliko, povečano sliko pa bomo obesili na steno v učilnici pilotske šole. Saj bo tudi koristno in zanimivo — ali ne?« je še vprašal in končal Gustl.
»Da nas bo še več skupaj, bom pa jaz postal šofer in bom vozil komandirja eskadrile. Milana, z radijsko postajo in druge tovariše te dopolnil Mirko.
Se so hoteli na ves glas kovati načrte, vendar smo morali preiti na drugo vprašanje — na Izvolitev pripravljalnega odbora. Tudi pri tem vprašanju so bili glasni in so kar naravnost povedali koga predlagajo in zakaj ga predlagajo. Povedali so, da so najboljši tovariši in tovarišice in tudi najboljši učenci, Da pa b: bi]o delo v boljšem skladu z učenjem in da ne bi cepili dela v klubu tehnike od splošnega učnoga programa, so učenci predlagali za člana odbora tudi ravnatelja šole, ki ima za tehniko precej zanimanja in popolno razumevanje, kot so povedali učenci sami. Nov klub jt bil ustanovljen — kako pa dela, vam bodo pisali mladi tehniki sami. z. i.
Naj bodo volitve v Ljudsko skupščino ponovni izraz neomajne volje našej^n ljudstva, da vztraja na svoji poti, ki si jo je začrtalo v narodnoosvobodilnem boju!
Avto-moto drusevo Črnomelj ne bo med najsabšimi
V nedeljo 21. januarja je bila letna skupščina Avto-moto društva v Črnomlju. Po pregledu dela je bil sprejet plan za 1. 1951. iz razpravljanja, ki je bilo zelo živahno, smo culi., da lanski uspehi niso ravno zadovoljivi. Glavni odbor LT je odvzel društvu oba avtomobil;; in ju dodelil društvu v Novo mesto; volja za delo je po tem dejanju nekaterim članom precej uplahnila. v letu 1948 je bilo naše druStvo med najboljšimi v Sloveniji, zato se bo treba o obeh avtomobilih, katera si je društvo nabavilo z lastnimi sredstvi, še pomeniti.
Letos bomo usposobili 30 šoferjev-amatei-jev, priredili bomo hitrostne dirke, propagandne vožnje itd. Zanimanja za tečaje je precej, treba je le dobiti oba avtomobila. Na čast tekmovanja 10-leitnice ustanovitve OF bomo pridobili 50 novih članov v društvo, priredili kulturno prireditev in predavali v Ljudski univerzi o Ljudski tehniki. Odbor se je obvezal, da bo napravil vse, da bo društvo zopet tako. kakišno je bilo pred leti. F. G.
Vsem delovnim kolektivom želimo   uspehov polno novo leto.
BELOKRANJSKA ŽELEZOUVARNA ČRNOMELJ
ljudsko tehniko v službo ljudstva in armade! - Vsem delavcem, kmetom in izobražencem okraja Črnomelj, želi vso srečo in kar največ uspehov v ietu 1951
Okrajni odbor Ljudske tehnike, Črnomelj
BOŠ 15. FEBRUARJA
tudi ti med tistimi, ki še niso plaćali lanske naročnine za »Dolenjski listu in jih bomo v časopisu navedli z imeni?
DOPISNIKI! Dopisi brez podpisov romajo v koš, četudi so dobri! Iz Mokronoga je uredništvo dobilo vrsto pametnih dopisov, ki pa so podpisani le s »—k—, A., M. A« in podobnimi znaki. Podpišite se s polnim ime. nom in naslovom, da vam lahko odgovorimo!
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Naslov "re<^^ in uprave- Novo mesto, Kapucinski trg 3. — Telefon uredništva št. 7. — iskoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu št. 616-1-90-603-1. - Letna naročnina 150 din, polletna 75 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v l^u&ijam.